Dekletova molitev

<mediawiki xmlns="http://www.mediawiki.org/xml/export-0.10/" xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xsi:schemaLocation="http://www.mediawiki.org/xml/export-0.10/ http://www.mediawiki.org/xml/export-0.10.xsd" version="0.10" xml:lang="sl">
  <siteinfo>
    <sitename>Wikivir</sitename>
    <dbname>slwikisource</dbname>
    <base>https://sl.wikisource.org/wiki/Glavna_stran</base>
    <generator>MediaWiki 1.39.0-wmf.21</generator>
    <case>first-letter</case>
    <namespaces>
      <namespace key="-2" case="first-letter">Datoteka</namespace>
      <namespace key="-1" case="first-letter">Posebno</namespace>
      <namespace key="0" case="first-letter" />
      <namespace key="1" case="first-letter">Pogovor</namespace>
      <namespace key="2" case="first-letter">Uporabnik</namespace>
      <namespace key="3" case="first-letter">Uporabniški pogovor</namespace>
      <namespace key="4" case="first-letter">Wikivir</namespace>
      <namespace key="5" case="first-letter">Pogovor o Wikiviru</namespace>
      <namespace key="6" case="first-letter">Slika</namespace>
      <namespace key="7" case="first-letter">Pogovor o sliki</namespace>
      <namespace key="8" case="first-letter">MediaWiki</namespace>
      <namespace key="9" case="first-letter">Pogovor o MediaWiki</namespace>
      <namespace key="10" case="first-letter">Predloga</namespace>
      <namespace key="11" case="first-letter">Pogovor o predlogi</namespace>
      <namespace key="12" case="first-letter">Pomoč</namespace>
      <namespace key="13" case="first-letter">Pogovor o pomoči</namespace>
      <namespace key="14" case="first-letter">Kategorija</namespace>
      <namespace key="15" case="first-letter">Pogovor o kategoriji</namespace>
      <namespace key="100" case="first-letter">Stran</namespace>
      <namespace key="101" case="first-letter">Pogovor o strani</namespace>
      <namespace key="104" case="first-letter">Kazalo</namespace>
      <namespace key="105" case="first-letter">Pogovor o kazalu</namespace>
      <namespace key="710" case="first-letter">TimedText</namespace>
      <namespace key="711" case="first-letter">TimedText talk</namespace>
      <namespace key="828" case="first-letter">Modul</namespace>
      <namespace key="829" case="first-letter">Pogovor o modulu</namespace>
      <namespace key="2300" case="first-letter">Gadget</namespace>
      <namespace key="2301" case="first-letter">Gadget talk</namespace>
      <namespace key="2302" case="case-sensitive">Gadget definition</namespace>
      <namespace key="2303" case="case-sensitive">Gadget definition talk</namespace>
    </namespaces>
  </siteinfo>
  <page>
    <title>Dekletova molitev</title>
    <ns>0</ns>
    <id>3972</id>
    <revision>
      <id>206865</id>
      <parentid>198646</parentid>
      <timestamp>2022-07-24T07:07:27Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Hladnikm</username>
        <id>668</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="99" xml:space="preserve">{{Razločitev}}

* [[Dekletova molitev (Simon Gregorčič)]]
* [[Dekletova molitev (Ivan Pregelj)]]</text>
      <sha1>0rc6jciddpuwxga77t5bq88cgg6hp32</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Uporabniški pogovor:Hladnikm</title>
    <ns>3</ns>
    <id>5252</id>
    <revision>
      <id>206842</id>
      <parentid>206833</parentid>
      <timestamp>2022-07-23T12:27:04Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Hladnikm</username>
        <id>668</id>
      </contributor>
      <comment>/* Kategorija:Predlogi za hitro brisanje */</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="62869" xml:space="preserve">==Pozdravljen na Slovenskem Wikiviru!==

Opazil sem sporočilo, pa žal malo prepozno. Moje mnenje je sledeče: vsi dodatni napotki so koristni in sodelovanje je dobrodošlo, nekatere, ki pa niso nujni lahko skrijemo s pomočjo gumba prikaži/skrij. Pomagam lahk tudi s pretvarjanjem pdf datotek v besedilo (končno imam vse programje). Svetujem ti uporabo orodja [[w:Wikipedija:Orodja|wikiEd]] (če se boš odločil povej, da pomagam) za lažje pretvarjanje html → wikitext. lp, --'''[[Uporabnik:Mihael Simonič|Miha]]''' &lt;small&gt;([[Posebno:Contributions/Mihael_Simonič|prispevki]] - [[Uporabniški pogovor:Mihael Simonič|pogovor]])&lt;/small&gt; 12:00, 15 maj 2007 (UTC)

:Ali bi se dalo sneti, urejati in pretvoriti tudi Luinove zaklenjene pdf-dokumente na Besedi, recimo Detelovo Malo življenje na http://www.omnibus.se/beseda/? Luin je lani umrl, pred tem pa je v pdf spravil tudi večino mojih digitaliziranih klasikov. --[[Uporabnik:Mhladnik|Mhladnik]] 12:51, 15 maj 2007 (UTC)
:Ravo to mislim, samo je treba stran za stranjo. Bo to v redu [[Predloga:Wikiprojekt slovensko leposlovje]], le logotip je malo zamenjan? --'''[[Uporabnik:Mihael Simonič|Miha]]''' &lt;small&gt;([[Posebno:Contributions/Mihael_Simonič|prispevki]] - [[Uporabniški pogovor:Mihael Simonič|pogovor]])&lt;/small&gt; 14:13, 15 maj 2007 (UTC)

Izpis ene strani:

PRI PASTIRJIH NA ŽABJEKU                             BESeDA
Pastirji so me gledali pisano in nezaupno, dokler jim
nisem kupil ãeenj. Po cesti jih je pripeljal moÏ poln
voz, za deset krajcarjev so se jih fantje nazobali, potem
se ulegli na travo in mi rekli, da mi bodo povedali odslej
vse, kar jih bom vpraal. Jaz se usedem na miljski kamen
in jim velim, naj mi povedo kaj o kaãah, ker sem neizre-
ãeno radoveden sliati kaj novega o golazni, katere se
nahaja toliko na tem pogorju, da je sprejelo morebiti
ravno od njih Wikiprojekt slovensko leposlovjsvoje ãudno ime. Veãina pastirjev odgovo-
ri, da ne vedo ni sami dosti in da je e to, kar jim je zna-
no, tako nespametno, da ni vredno praviti. To so vraÏe,
kvante, ãenãe starih bab, katerim ne verjemo in ãe bi jim
jih priel potrdit sam angel z nebes. Trije deãki, doma na
Kalu, JoÏek, Tonãek in Jernejãek, pa jezno zavrnejo to-
varie, kaj mi obetajo vse povedati in se tako hitro sku-
jajo, in me prosijo, da naj le pazljivo posluam, bodo mi
razloÏili vse natanko, kako moã imajo kaãe in kaj so Ïe
ljudem dobrega in hudega storile. Vse morebiti ne bo
res, dosti reãi pa je dokazanih, kajti so jih ãuli od mater,
tet, starih moÏ in drugih takih ljudi, ki bi se raje v jezik
vgriznili nego zlagali.

Potrebna bo še menjav kodnega nabora šumnikov - pdf, datoteke so zaščitene proti kopiranju zato v tistem programu, ki ga uporabljam ponavadi ne dela. --'''[[Uporabnik:Mihael Simonič|Miha]]''' &lt;small&gt;([[Posebno:Contributions/Mihael_Simonič|prispevki]] - [[Uporabniški pogovor:Mihael Simonič|pogovor]])&lt;/small&gt; 14:19, 15 maj 2007 (UTC)

::Tisti š-ji bodo verjetno problem. Imam sicer veliko besedil brez strešic, ki so jih pripravili slepi, vendar je vstavljanje strešic peš naporno in bi bilo bolje opraviti to z dobrim programom. --[[Uporabnik:Mhladnik|Mhladnik]] 14:46, 15 maj 2007 (UTC)

Niti ni tako težko, samo kodni nabor je treba zamenjati. Škoda za Lunina. Sem se čudil, ker sem mu letos že pisal, če lahko kopiramo besedila iz njegovih pdf datotek. lp, --'''[[Uporabnik:Mihael Simonič|Miha]]''' &lt;small&gt;([[Posebno:Contributions/Mihael_Simonič|prispevki]] - [[Uporabniški pogovor:Mihael Simonič|pogovor]])&lt;/small&gt; 15:38, 15 maj 2007 (UTC)

Ali bo [[Predloga:Wikiprojekt slovensko leposlovje|tole]] boljše od [http://sl.wikisource.org/w/index.php?title=Predloga:Wikiprojekt_slovensko_leposlovje&amp;oldid=4546 tega]. lp, --'''[[Uporabnik:Mihael Simonič|Miha]]''' &lt;small&gt;([[Posebno:Contributions/Mihael_Simonič|prispevki]] - [[Uporabniški pogovor:Mihael Simonič|pogovor]])&lt;/small&gt; 15:45, 15 maj 2007 (UTC)

:Majčkeno sem jo popravil, kako se potem sklicujem nanjo? --[[Uporabnik:Mhladnik|Mhladnik]] 15:56, 15 maj 2007 (UTC)

::Tako: ''&lt;nowiki&gt;{{Wikiprojekt slovensko leposlovje}}&lt;/nowiki&gt;''. Opazil sem, da si naložil nekaj slik v javni lasti. Te naloagamo v [[:Commons:Glavna stran|projekt Wikimedijina Zbirka]], za dostopnost na vseh Wikipedijah in Wikivirih... Slike, ki pa so namenjene le za nekomercialne namene (poštena uporaba), npr. razni logotipi, nalagamo sem. Uporaba je enaka. lp, --'''[[Uporabnik:Mihael Simonič|Miha]]''' &lt;small&gt;([[Posebno:Contributions/Mihael_Simonič|prispevki]] - [[Uporabniški pogovor:Mihael Simonič|pogovor]])&lt;/small&gt; 16:01, 15 maj 2007 (UTC)

:::vem, tiste slike, za katere domnevam, da bodo zanimive še za koga, dajem v wikimedijo, manj pomembne pa iz lenobe sem. se bom popravil. --[[Uporabnik:Mhladnik|Mhladnik]] 16:09, 15 maj 2007 (UTC)

== [[Jerica]] ==
Bi se dalo kje preveriti nevidne dele? (P.S.: Da se odstraniti zaščito knjig iz Omnibusove Besede. Če rabiš pomoč, reci.) --[[Uporabnik:Dbc334|Domen]] 19:57, 22 junij 2007 (UTC)

: Imam še grobi prepis Jerice iz Zbranega dela -- bom kar sam razrešil rdeče dele. --[[Uporabnik:Mhladnik|Mhladnik]] 11:45, 24 junij 2007 (UTC)

:: Hvala. --[[Uporabnik:Dbc334|Domen]] 14:36, 26 junij 2007 (UTC)

== [[Predloga:Naslov]] - razširjena sintaksa ==

Nekaj novih parametrov, ki jih lahko uporabiš pri predlogi naslov:
* ni_avtorja — uporablja se za dela, ki nimajo znanega avtorja,
* info=ne — če je vrednost enaka ne, potem se dodatne inforamcije ne pokažejo:
** izdano=leto izdaje
** licenca=privzeto javna last / uporabiš lahko še CC in GFDL
** obdelano=označi od 1 (veliko napak) do 4 (večkrat pregledano več urejevalcev, besedilo je brez slovničnih in tehničnih napak)
** spisano=razne opombe o digitalizatorju...
** opombe=povzetek, uvod, druge opombe

Zgled:
&lt;pre&gt;
{{naslov
| prejšnji= A
| naslednji= C
| naslov= B
| poglavje=Abeceda
| ni_avtorja = 
| info =
| izdano=1004 pr. nš. št.
| licenca=javna last
| obdelano=4
| spisano=Digitaliziral XJ
| opombe=Abeceda izvira iz ... Preberite si članek na Wikipediji ...
}}&lt;/pre&gt;

Rezultat:
{{naslov
| prejšnji= A
| naslednji= C
| naslov= B
| poglavje=Abeceda
| ni_avtorja = 
| info=
| izdano=1004 pr. nš. št.
| licenca=javna last
| obdelano=4
| spisano=Digitaliziral XJ
| opombe=Abeceda izvira iz ... Preberite si članek na Wikipediji ...
}}

Zadeva pri pesmih ne pride v poštev, pri večjih projektih kot so romani pa je obvezna. lp, --'''[[Uporabnik:Mihael Simonič|Miha]]''' &lt;small&gt;([[Posebno:Contributions/Mihael_Simonič|prispevki]] - [[Uporabniški pogovor:Mihael Simonič|pogovor]])&lt;/small&gt; 15:16, 5. februar 2008 (UTC)

: Poskusil sem vnesti podatke o delu pri Pajkovi, pa mi ne gre in sem vrnil na prejšnje stanje. --[[Uporabnik:Mhladnik|Mhladnik]] 13:12, 6. februar 2008 (UTC)

::Oglejte si primer na strani [[Palček]] in/ali [[Mojca Pokrajculja]], ki sta jih vnesli študentki enega izmed projektov, jaz pa sem dodal predlogo. lp, --'''[[Uporabnik:Mihael Simonič|Miha]]''' &lt;small&gt;([[Posebno:Contributions/Mihael_Simonič|prispevki]] - [[Uporabniški pogovor:Mihael Simonič|pogovor]])&lt;/small&gt; 15:55, 7. februar 2008 (UTC)

== Funkcija dvojnega pogleda ==

Odslej lahko pri projektu uporabljate funkcijo dvojnega pogleda, ki se nahaja v imenskem prostoru stran. Zadeva je pri prepisovanju zelo koristna, ob posodobitvi programja pa bo v celoti poslovenjena.

Primer urejanja:
http://sl.wikisource.org/w/index.php?title=Page:Geschichte_des_Dt_Buchhandels_1_02.djvu/3&amp;action=edit
http://sl.wikisource.org/w/index.php?title=Index:Geschichte_des_Dt_Buchhandels_1_02.djvu/3&amp;action=edit

Stvar je sila preprosta: na Zbirko najprej naložite sliko ali — bolje — djvu datoteko. Na Wikiviru namesto Slika:Ime datoteke.xxy vpišete Stran:Ime datoteke.xxy/ŠT.STRANI in kliknete na gumb za urejanje. lp, --'''[[Uporabnik:Mihael Simonič|Miha]]''' &lt;small&gt;([[Posebno:Contributions/Mihael_Simonič|prispevki]] - [[Uporabniški pogovor:Mihael Simonič|pogovor]])&lt;/small&gt; 19:15, 7. februar 2008 (UTC)
:Kolikor vem delujejo dudi PDFi, a zadeve žal še nisem poskusil. --'''[[Uporabnik:Mihael Simonič|Miha]]''' &lt;small&gt;([[Posebno:Contributions/Mihael_Simonič|prispevki]] - [[Uporabniški pogovor:Mihael Simonič|pogovor]])&lt;/small&gt; 19:19, 7. februar 2008 (UTC)
::S pdf-ji mi nikakor ne uspe, poskusil sem z Jerica.pdf, ki sem jo naložil na Zbirko in hotel urejati v Wikiviru. Daljših pdf-jev, npr. 23 MB, pa v Zbirko ni mogoče nalagati. --[[Uporabnik:Mhladnik|Mhladnik]] 15:47, 28. februar 2008 (UTC)

== Kosovel ==

V kateri pesniški zbirki je bila objavljena pesem ''[[Kons. Brzojavno]]''? Ali so bile lepljenke objavljene posebej v ''[[Integrali '26|Integralih '26]]''?--[[Uporabnik:Wailer|Wailer]] 17:44, 8. februar 2008 (UTC)

: Srečko Kosovel, Zbrano delo 2 [uredil in opombe napisal Anton Ocvirk]. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1964-1977 (Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev). V ponedeljek jo potrebujem na predavanju. --[[Uporabnik:Mhladnik|Mhladnik]] 15:59, 9. februar 2008 (UTC)

:: Aja, lepljenke so objavljene v Integralih nekje na sredi, v kazalu jih pa med pesmimi ni, ker imajo očitno status ilustracije. Kons. Brzojavno sem zdaj prestavil pod naslov Zbrano delo, 2. --[[Uporabnik:Mhladnik|Mhladnik]] 17:40, 9. februar 2008 (UTC)

Slike bi bilo bolj smiselno nalagati na [[:commons:Glavna stran|Zbirko]], razen če niso v javni lasti.--[[Uporabnik:Wailer|Wailer]] 18:20, 9. februar 2008 (UTC)
:Glej npr. [[commons:Image:Kosovel Kons5.jpg]]. --[[Uporabnik:Wailer|Wailer]] 18:52, 9. februar 2008 (UTC)

::Za kakršnokoli datoteko, ki jo naložiš na katerikoli wikimedijin projekt, moraš dodati licenco (npr. GDFL, avtorske pravice so potekle, pod pogoji poštene uporabe ...). Ne vem, če lahko uporabiš [[:Slika:Sferično zrcalo.jpg]] iz omnibusa. Če nima avtorskih pravic (avtor je po moje namreč obdelovalec slike in ne Kosovel v tem primeru), bi jo bilo pa bolje naložiti na Zbirko.--[[Uporabnik:Wailer|Wailer]] 14:10, 12. februar 2008 (UTC)

:::Franko Luin (Omnibus) je najbrž prekopiral to reč iz Integralov; pogledal sem v Kosovelovo Mojo pesem (1976), kjer je skoraj identična slika -- težko si predstavljam protest kakšnega stavca iz tistega časa. Postaviti pa poševnega teksta v Wikivir sam ne znam. --[[Uporabnik:Mhladnik|Mhladnik]] 18:25, 19. februar 2008 (UTC)

== Administratorstvo ==

Če se strinjaš bi te predlagal za administratorja, da imaš lahko nekaj več nadzora nad delom študentov in drugih. S tem statusom pridobiš npr. vračanje urejanj z enim klikom, blokiranje, brisanje, zaščite strani, urejanje zaščitenih strani, ogledovanje izbrisanih strani, ipd. je pa potem malo več odgovornosti na tebi. lp, --'''[[Uporabnik:Mihael Simonič|Miha]]''' &lt;small&gt;([[Posebno:Contributions/Mihael_Simonič|prispevki]] - [[Uporabniški pogovor:Mihael Simonič|pogovor]])&lt;/small&gt; 13:08, 17. junij 2008 (UTC)
 
:Kaj več časa na WP kot zdaj mi administriranje ne bi smelo vzeti, ker si tega ne morem privoščiti, odgovornost pa lahko prevzamem. Ekspertno pomoč bom seveda še vedno potreboval. --[[Uporabnik:Mhladnik|Mhladnik]] 16:53, 20. junij 2008 (UTC)

:OK: [[Wikivir:Prošnje_za_administratorstvo]]. lp, --'''[[Uporabnik:Mihael Simonič|Miha]]''' &lt;small&gt;([[Posebno:Contributions/Mihael_Simonič|prispevki]] - [[Uporabniški pogovor:Mihael Simonič|pogovor]])&lt;/small&gt; 16:08, 22. junij 2008 (UTC)

Sedaj si administrator.--[[Uporabnik:Wailer|Wailer]] 08:34, 24. september 2008 (UTC)
: O, fajn, kje naj si ogledam svoje dolžnosti in vse drugo, kar moram vedeti v tej funkciji?  --[[Uporabnik:Mhladnik|Mhladnik]] 15:14, 24. september 2008 (UTC)

Najpomembnejše pri administratorstvu je zaupanje, ki ga uživaš med ostalimi uporabniki :) Drugače pa od tehničnih funkcij pridejo najbolj v upoštev brisanje in obnavljanje izbrisanih strani, blokiranje uporabniških računov (če za njimi stojijo kakšni vandali), in zaklepanje člankov (če so bili spet na delu vandali). Z vsemi temu funkcijami lahko upravljaš s pomočjo zavihkov zgoraj. Mogoče je še kakšna stvar, kot naprimer dostop do urejanja MediaWiki strani (za prevajanje vmesnika), a te preidejo res redko v uporabo.

Čestitke za administratorstvo. Glede na to, kako požrtvovalno sodeluješ na Wikiviru, je vsekakor prav, da si tu gori &quot;prvi med enakimi&quot;, kakor se reče. --[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] 18:38, 18. november 2008 (UTC)

== Poglavja ==

Malo sem se poigral s predlogami za poglavja, tako da so sedaj na voljo naslednje predloge:

* &lt;nowiki&gt;{{poglavja}}&lt;/nowiki&gt;
* &lt;nowiki&gt;{{poglavja s piko}}&lt;/nowiki&gt;
* &lt;nowiki&gt;{{rimska poglavja}}&lt;/nowiki&gt;
* &lt;nowiki&gt;{{rimska poglavja s piko}}&lt;/nowiki&gt;

Vse prav dobro delujejo. Nekaj člankov z že vključenimi predlogami sem popravil/posodobil. Pod lipo si omenil Tavčarjev roman 4000 in problem z njegovim oštevilčevanjem. V ta namen nameravam narediti še dve novi predlogi, prva bo imela zapis &quot;Poglavje 1&quot;, druga pa &quot;1. poglavje&quot;. Potem pa bo - mislim da - res dovolj kombinacij. Čeprav, obstaja še možnost, ki je uporabljena v delu [[O, ta testament]]. Zanj pa še nimam ideje, kako ga očediti. --[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] 18:38, 18. november 2008 (UTC)

Na angleški WIkipediji so mi dali eno rešitev: kadar hočeš imeti seznam poglavij (Vsebina) brez številk spredaj, napišeš '''&lt;nowiki&gt;&lt;div class=&quot;nonumtoc&quot;&gt;__TOC__&lt;/div&gt;&lt;/nowiki&gt;''', in sicer takoj po Predlogi:Naslov (podatki o delu). Za primer glej trenutno ureditev članka [[O, ta testament]] (tudi kodo) in pa zadnjo ureditev Tadeje Rozman [http://sl.wikisource.org/w/index.php?title=O,_ta_testament&amp;oldid=14886]. --[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] 12:15, 23. november 2008 (UTC)
:O hvala, sem dal povezavo na tole informacijo kar med navodila za sodelavce pri projektu. --[[Uporabnik:Mhladnik|Mhladnik]] 21:18, 27. november 2008 (UTC)
::Namesto &lt;nowiki&gt;&lt;div class=&quot;nonumtoc&quot;&gt;__TOC__&lt;/div&gt;&lt;/nowiki&gt;, raje upotrabljajte {{tl|neoštevilčena poglavja}}. Več navodil je cicer na [[Predloga:poglavja]]. lp, --'''[[Uporabnik:Mihael Simonič|Miha]]''' &lt;small&gt;([[Posebno:Contributions/Mihael_Simonič|prispevki]] - [[Uporabniški pogovor:Mihael Simonič|pogovor]])&lt;/small&gt; 09:30, 29. november 2008 (UTC)


[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] je na mojo prošnjo skombiniral še: 

&lt;nowiki&gt;== Prvo poglavje&lt;br&gt;&lt;br&gt; Starodavni Muhobor ==&lt;/nowiki&gt;

in s podčrtano varianto

&lt;nowiki&gt;== &lt;u&gt;Prvo poglavje&lt;/u&gt;&lt;br&gt;&lt;br&gt; Starodavni Muhobor ==&lt;/nowiki&gt;

za tak primer, kot je v [[Muhoborci]]h (poglavja, oštevilčena z besedo + naslov poglavij). Zraven uporabite predlogo &lt;nowiki&gt;{{neoštevilčena poglavja}}&lt;/nowiki&gt;. --[[Uporabnik:Petra Jordan|Petra Jordan]] 12:12, 19. avgust 2009 (UTC)

==POMOČ==

zanima me kje lahko dodam besedilo v wikiviru, saj ne najdem navodil. Sanja
: Navodila so na dnu [[Slovenska leposlovna klasika]] in na pogovorni strani te lokacije: [[Pogovor o Wikiviru:Slovenska leposlovna klasika]] --[[Uporabnik:Mhladnik|Mhladnik]] 09:43, 14. december 2008 (UTC)

== Prevajanje ==

Pozdravljen!

Po mojem znanju se na Filozofski fakulteti šolajo tudi bodoči prevajalci. V glavo mi je šinila ideja, da bi ti lahko (podobno kot študentje v okviru tvojega projekta) prevajali besedila (''le'' tista, ki še niso prevedena v slovenščino) iz angleškega/nemškega/... Wikivira ([[:en:Main page|Wikisource]]) ter tako bodisi pridobili višjo oceno bodisi kaj zaslužili. Kaj meniš (fino bi bilo, da idejo posreduješ dotičnim osebam)? --'''[[Uporabnik:Smihael|Miha]]''' &lt;small&gt;([[Posebno:Contributions/Smihael|prispevki]] - [[Uporabniški pogovor:Smihael|pogovor]])&lt;/small&gt; 13:27, 21. januar 2009 (UTC)
: Dobra ideja, jo dam takoj na forum Slovlit (http://mailman.ijs.si/listinfo/slovlit), ki ga berejo tudi kolegi prevajalci. --[[Uporabnik:Mhladnik|Mhladnik]] 15:35, 22. januar 2009 (UTC)

:: Kako to, da teme ne najdem v arhivu sporočil (ali obstaja časovna zakasnitev)? lp, --'''[[Uporabnik:Smihael|Miha]]''' &lt;small&gt;([[Posebno:Contributions/Smihael|prispevki]] - [[Uporabniški pogovor:Smihael|pogovor]])&lt;/small&gt; 19:17, 23. januar 2009 (UTC)

== [[Wikivir:Napiši članek]] ==
Kako se ti zdi ta pripomoček za začetnike na Wikiviru? Predlogi/pohvale/graje? Bi mi pomagal s pisanjem manjajočih tekstov (tam kjer piše:  &lt;code&gt;... tu pride besedilo ...&lt;/code&gt;)? Veliko sem si pomagal tudi z namigi na projektni strani tvojega projekta. lp, --'''[[Uporabnik:Smihael|Miha]]''' &lt;small&gt;([[Posebno:Contributions/Smihael|prispevki]] - [[Uporabniški pogovor:Smihael|pogovor]])&lt;/small&gt; 19:17, 23. januar 2009 (UTC)
: Fino, ga preizkusimo v seminarju na začetku naslednjega semestra. Brez uspeha iščem, kje je potrebna pomoč, prosim za link. --- Vabilo prevajalcem sem objavil malo pozneje še z enim drugim: http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2009/002846.html . Prišel je tudi že odziv ene izmed njih (i.samide na gmail.com): &quot;najprej najlepsa hvala za posredovanje - in ja, tudi jaz sem se letos (zakaj ne ze prej, hja, dobro vprašanje) odločila, da pri svojih vajah iz prevajanja naredim nekaj koristnega - za &quot;širšo skupnost&quot;, kot se temu reče. S tem da nismo začeli z viri, ampak z enciklopedičnimi članki. Na wikipedii sem - skupaj z enim angažiranim študentom - poiskala nemške avtorje (in avtorice:)), če je bilo le mogoče, sem vzela članke, ki so uvrščeni pod &quot;exzellenter Artikel&quot; - in resnično jih je cela vrsta zelo dobrih - zdaj pa si je vsak izbral &quot;svojega&quot; in ga prevaja v slovenščino. Druga faza bo &quot;tandemska&quot; - v paru si bodo pregledovali besedila - nato sledi uredniška , vsemu pa bo sledil seveda še literarnovedni raziskovalni del - da bodo poiskali obstoječe slovenske prevode, slovensko sekundarno literaturo o avtorju, morebitne povezave s Slovenci itd. In seveda bomo nato postavili to tudi na splet [...] In ja, seveda pa je tudi wikisource krasna zadeva, bom razmislila o tem naslednje leto. [...]&quot; --- Za začetek bo, kajne? --[[Uporabnik:Mhladnik|Mhladnik]] 22:08, 23. januar 2009 (UTC)

::Npr. [[Wikivir:Napiši_članek/avtor|tukaj]]. Z odzivom pa sem zadovoljen. Tudi če bo zadeva stekla nekoliko kasneje je v redu, saj se zelo dolgo ni nič premaknilo. lp, --'''[[Uporabnik:Smihael|Miha]]''' &lt;small&gt;([[Posebno:Contributions/Smihael|prispevki]] - [[Uporabniški pogovor:Smihael|pogovor]])&lt;/small&gt; 09:21, 24. januar 2009 (UTC)

:::Vidim, da imate pri projektu kar nekaj besedil v razdelku ''Pod avtorsko zaporo''. Na tej strani zbiramo posebna dovoljenja za objavo; sestavljeno pa je tudi vzorčno pismo: [[Wikivir:Posebna dovoljenja za objavo]]. lp, --'''[[Uporabnik:Smihael|Miha]]''' &lt;small&gt;([[Posebno:Contributions/Smihael|prispevki]] - [[Uporabniški pogovor:Smihael|pogovor]])&lt;/small&gt; 10:05, 24. januar 2009 (UTC)

::::Še eno obvestilce: [[Wikivir:Zbirka neobjavljenih pesmi]]. Wikivir ima neskončen potencial ... lp, --'''[[Uporabnik:Smihael|Miha]]''' &lt;small&gt;([[Posebno:Contributions/Smihael|prispevki]] - [[Uporabniški pogovor:Smihael|pogovor]])&lt;/small&gt; 11:11, 24. januar 2009 (UTC)
::::: Takole bo nagovarjanje veliko lažje in bolj uspešno! Oboje razširjam po srenji: http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2009/002847.html --[[Uporabnik:Mhladnik|Mhladnik]] 16:44, 24. januar 2009 (UTC)

Silda mi piše:

From: &quot;Kasilda Bedenk&quot; &lt;k.bedenk@24e.at&gt;&lt;br&gt;
To: &lt;miran.hladnik@guest.arnes.si&gt;&lt;br&gt;
Sent: Sunday, January 25, 2009 11:25 PM&lt;br&gt;
Subject: Prevajanje za Wikivir

Dragi Miran, veckrat sem se ze hotela oglasiti, sedaj me je koncno spodbudil Miha, ki je v slovlitovih porocilih 290/5 predlagal, da bi pri prevajanju za Wikivir sodelovali tudi studenti prevajalstva. Ceprav sem sedaj v Gradcu (ze sedmo leto), imam tudi tukaj studente slavistike in prevajalstva, ki so materni govorci slovenscine in sposobni prevajanja ter bi radi sodelovali pri delu za Wikivir. Jaz jim bom pa rada pri tem pomagala in vodila. Mi lahko posljes kaksna navodila oz. podrobnejse podatke, kje najdemo besedila. Kliknila sem na naslov v Mihovem sporocilu, pa se je odprla le prazna stran. Ker se zimski semester pravkar izteka, letni pa se zacne 1. 3. 09, bomo delo lahko zastavili sele marca. Lep pozdrav iz Gradca, Silda

Kasilda Bedenk, prof., Univ.-Lektorin, Karl-Franzens-Universität Graz

Ali bi ji lahko odprl primerno projektno stran z linki na nemške tekste? --[[Uporabnik:Mhladnik|Mhladnik]] 19:09, 26. januar 2009 (UTC)

:[[Wikivir:Prevajanje nemščina-slovenščina]]. lp, --'''[[Uporabnik:Smihael|Miha]]''' &lt;small&gt;([[Posebno:Contributions/Smihael|prispevki]] - [[Uporabniški pogovor:Smihael|pogovor]])&lt;/small&gt; 20:08, 26. januar 2009 (UTC)

== Beseda ==

Kaj se je zgodilo z [http://www.omnibus.se/beseda/ Besedo], da ne dela več. Vem, da stvaritelj ni več živ, kdo skrbi za stran in ali se PDFe, da še kje dobiti? --'''[[Uporabnik:Smihael|Miha]]''' &lt;small&gt;([[Posebno:Contributions/Smihael|prispevki]] - [[Uporabniški pogovor:Smihael|pogovor]])&lt;/small&gt; 09:22, 25. januar 2009 (UTC)
:Žal z Luinovo vdovo in sinom, ki sta obetala vzdrževati zbirko, ne najdem več stika. Večino njegovih besedil imam spravljeno doma: nekaj jih je že konvertiranih in popravljenih v Wikiviru, ena na to še čakajo, tretji del pa so besedila še živih ali prepozno umrlih avtorjev, ki jih imamo na seznamu, vendar je treba zanje prej pridobiti dovoljenja avtorjev. --[[Uporabnik:Mhladnik|Mhladnik]] 13:40, 25. januar 2009 (UTC)

:: To, da ne najdeš stika, pomeni, da ne najdeš skupnega jezika, ali morda dobesedno to, da nimaš kontaktnega naslova, kamor bi mu pisal? Če je to drugo, bi rekel, da najdeš sinov kontakt [http://article.gmane.org/gmane.comp.search.snowball/966 tule]. Razmišljal sem takole: 1) povezave ''Besede'' kažejo na neobstoječi naslov npr. &lt;nowiki&gt;http://www.luin.se/beseda/136-3.pdf&lt;/nowiki&gt;, 2) strežnik [http://www.luin.se/janko.luin.nu/Blogg/Archive.html luin.se] obstaja in po preusmeritvi sodeč ima na njem blog neki Janko, 3) Janko je preveč slovensko ime, da to ne bi bil kak Luinov dedič, 4) Google mi za &quot;Janko Luin&quot; najde [http://article.gmane.org/gmane.comp.search.snowball/966 že omenjeno stran]. --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:Romanm|pogovor]]) 21:06, 3. februar 2009 (UTC)

::: O hvala, sem mu že pisal in poročam o odgovoru. --[[Uporabnik:Mhladnik|Mhladnik]] 08:22, 6. februar 2009 (UTC)

From: &quot;Janko Luin&quot; &lt;janko@luin.se&gt;&lt;br&gt;
To: &quot;Siol Miran Hladnik&quot; &lt;miran.hladnik@guest.arnes.si&gt;&lt;br&gt;
Cc: &quot;Ulla Luin&quot; &lt;ulla@luin.se&gt;&lt;br&gt;
Sent: Tuesday, May 05, 2009 10:40 PM&lt;br&gt;
Subject: Re: beseda&lt;br&gt;
&lt;br&gt;
Dear Miran,&lt;br&gt;
&lt;br&gt;
As far as I am concerned, you are free to republish the texts he  
prepared. Although as you have said before, younger works which are  
still under copyright would also require the authors' permission.
&lt;br&gt;
Kind Regards&lt;br&gt;
Janko Luin

== Poimenovanje kategorije ==

Zdravo. Zanima me, kakšno bi bilo bolj ustrezno ime [[:Kategorija:Dela po tipu|Kategorije:Dela po tipu]] - nisem si na gotovem, a zdi sem, da se v slovenski stroki uporablja ''po zvrsti'' (torej književni zvrsti), mogoče celo ''po obliki''. Treba pa je tudi upoštevati, da se bodo v bodoče pojavljale nove &quot;zvrsti&quot;, ne nujno književne, naprimer razni ustavni zakoni in tako naprej. [[:Kategorija:Dela po žanru]] pa že obstaja. --[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] 00:58, 3. februar 2009 (UTC)

Še tole bi vprašal: Ali je smiselno ustvariti kategoriji Epika in Lirika, in če je, v katero od zgornjih dveh kategorij bi spadali? Saj, morda bi moral to vedeti, a sem sedaj že malo zmeden od vse mogoče kategorizacije. --[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] 00:58, 3. februar 2009 (UTC)

:Sem tudi sam že premišljal o tem. Epika in lirika sta preveč zastareli kategoriji in nič kaj prida uporabni, če že, potem raje proza in poezija. Podobno je z zvrstmi, vrstami, oblikami in tipi. Težko si npr. predstavljam, da bi se pisci na Wikiviru  naučili razlikovati med tipi in oblikami. Saj imajo ti izrazi svoje leksikonske definicije, vendar se žal razlikuje od stroke do stroke, drugače npr. v slovenistiki kot pri primerjalni književnosti. Dela po žanru se mi zdi najbolj nevtralno in univerzalno uporabno, bodisi z literarnega bodisi jezikoslovnega stališča. --[[Uporabnik:Mhladnik|Mhladnik]] 20:00, 3. februar 2009 (UTC)

Miran, ker vidim, da prispevaš iz novega računa (ali pa je to smao napaka: na Wikiviru sicer prispevaš kot [[Uporanik:Mhladnik]]) bi ju veljalo združiti. Ali naj podam zahtevek naprej? lp, --[[Uporabnik:Smihael|Smihael]] 08:55, 19. februar 2009 (UTC)
:Imel sem dve imeni, eno za wikivir, drugo za wikipedijo, pred dnevi pa sem poskrbel za skupno uporabniško ime za vse wikije, pri čemer je eno ime postalo odveč. A ga lahko ukineš? Hvala! Župančič se bo junija sprostil za javno rabo -- bom kar zdaj začel delati reklamo za njegovo digitalizacijo. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] 08:16, 21. februar 2009 (UTC)

::Aha. Računa je potrebno združiti, zlasti ker imaš na starem administratorske pravice in kopico prispevkov. Bom poskrbel, da se bo uredilo. Nimam dovolj pravic:  Me pa veseli za Župančiča. lp, --[[Uporabnik:Smihael|Smihael]] 19:25, 21. februar 2009 (UTC)
:::Wailerju: uzurpacijo izvedeš z orodjem: [[Posebno:RenameUser]] aja in še to: [[ Wikivir:Prošnje_za_administratorstvo]]. lp, --[[Uporabnik:Smihael|Smihael]] 19:38, 21. februar 2009 (UTC)

::::Vse ok, ampak kater račun naj preimenujem?--[[Uporabnik:Wailer|Wailer]] 20:35, 21. februar 2009 (UTC)
:::::Mhladnik → Hladnikm --[[Uporabnik:Smihael|Smihael]] 11:46, 22. februar 2009 (UTC)
:::::Vseeno, samo da podatki ostanejo. Kar se pa Župančiča tiče, sem se žal zmotil za deset let. Od 1949 do 2008 namreč ni 70, amak 60 let, in bo treba še &quot;malo&quot; počakati ;-( --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] 07:07, 22. februar 2009 (UTC)

::::Očitno ne morem, ker mi pravi, da uporabnik že obstaja. Strani za združitev račun pa ne najdem oz. ne obstaja. Zdaj, če izbrišem en račun, se bodo izbrisali tudi podatki ...--[[Uporabnik:Wailer|Wailer]] 19:27, 22. februar 2009 (UTC)

Peš sem prestavil uporabniški pogovor z Mhladnik na Hladnikm. Zdaj Mhladnik lahko zbrišem. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] 21:37, 24. februar 2009 (UTC)

== Pesme za pokušino ==

Pozdravljeni! Zanima me, do kolikšne mere moram biti zvesta originalu Vodnikovih pesmi pri 'prepisovanju' le-teh
oziroma ali razen sičnikov in šumnikov 'spremenim, popravim' pesmi po trenutno veljavnem pravopisu.
Že vnaprej najlepša hvala, --[[Uporabnik:Tanja.bolko|Tanja.bolko]] 17:27, 2. april 2009 (UTC)Tanja Bolko
:Kadar gre za prepis iz konkretne knjižne izdaje, potem natanko tako, kot je tam, z vsemi akcenti ipd. V glavi je treba navesti vir. Napravite posebno stran s kazalom zbirke in potem vnašate vsako pesem na svojo stran. Grobo prebrano besedilo v guglu je kar uporabno, kajne [http://books.google.com/books?id=DlgoAAAAYAAJ&amp;dq=valentin%20vodnik&amp;as_brr=3&amp;hl=sl&amp;pg=PA3&amp;output=text]? --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] 07:23, 3. april 2009 (UTC)

== Nemška besedila ==

Pozdravljen,

na slovenski Wikivir (=Wikivir v slovenskem jeziku) načeloma na sodijo besedila v nemščini, če tudi so dela slovenskih avtorjev (tu mislim predvsem na [[Nezbrano_delo_Franceta_Prešerna#Nem.C5.A1ke_pesmi|Prešernove nemške pesmi). Namesto, tega se na našem Wikiviru naredi povezavo z uporabo predloge  {{tl|v jeziku}} (glej na primer [[Slutnje]]) na nemškega, kjer naj se nahajajo besedila.  Predlogo {{tl|naslov}} pa naj se v članku kar pusti zaradi preglednosti.
lp, --[[Uporabnik:Smihael|Smihael]] 08:49, 19. april 2009 (UTC)

:Ko bo nemški Prešeren urejen, poskrbimo za prenos ali še bolje za njegovo kopijo na nemškem Wikiviru. Trenutno pa se zdi pomembno, da najdemo pod Prešernovim imenom tudi nemške tekste, saj bi bila podoba začetkov slovenske književnosti brez njih zelo okrnjena. Danes samoumevne jezikovne meje v 19. stoletju sploh niso bile tako zelo razvidne. Kaj bomo napravili z besedili v več jezikih? In kaj s tistimi, ko so napol slovenska napol hrvaška? --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] 16:29, 11. avgust 2009 (UTC)

==Pomoč==
pozdravljeni!
Na wikivir sem dodala pesmi Simona Gregorčiča Moč ljubezni in Domovini (teksti za prvi letnik slovenistov). Opazila sem, da ju ni več, namesto njiju pa sta deli drugih dveh avtorjev, ki imata enak naslov. Zanima me, kje najdem pesmi oziroma ali jih ponovno napišem. Prav tako ju ni več pri Gregorčičevih Poezijah oziroma se tam nahaja napačno besedilo. 
Lep pozdrav --[[Uporabnik:Maja|Maja]] 12:27, 3. junij 2009 (UTC)
:Obe pesmi vam je Matjaž Zaplotnik že uskladil z drugimi, ki majo enak naslov: Moč ljubezni je zdaj pod naslovom Moč ljubezni (Simon Gregorčič) -- kar sem popravil tudi pri kazalu vaših vnosov --, Domovini pa je ostala pod istim naslovom in je preimenovana Cimpermanova pesem z istim naslovom. To je tudi vzorec za ravnanje v drugih takih primerih. Preverite pred tipkanjem, če tak naslov članka že obstaja. Poglejte še, kako poenotiti kategorije. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] 14:18, 8. junij 2009 (UTC)

== Dodajanje literarnih del ==

Pozdravljeni,
ker sem nova in še ne čisto domača z wikivirom, me zanima, kako vem, da neko literarno delo še ni v obdelavi. Opazila sem namreč, da manjkajo nekatera dela (npr. Tavčarjeva in Kersnikova), ki niso pod avtorsko zaporo. Se pri tem orientiram po objavljenem seznamu in kar začnem s pretipkavanjem?

lp, --[[Uporabnik:Andrejaz|Andrejaz]] 11:31, 11. avgust 2009 (UTC)

:Ker seznam objav slovenskih klaskov v LZ, DS in drugih revijah, ki jih digitalizirajo na http://www.dlib.si, še ni napravljen in ker se tu pojavljajo vedno nova besedila, zanesljivo vedeti, kaj vse je že bilo preskenirano, ne moremo. Ažurirani seznam vsega dostopnega je v delu (http://www.ff.uni-lj.si/fakulteta/aktualno/kronika/slovenskaliteratura/prikaz.aspx). Ker imamo na srečo dovolj že digitaliziranih tekstov, dajemo trenutno prednost njim, v naslednji fazi pa se lotimo še skeniranja belih lis pri klasikih. Tipkanje pride v poštev le pri rokopisih in zelo starih besedilih, za vse drugo bo grobo prepoznavanje teksta opravil stroj. Za posamezne vroče besedilne želje se seveda dogovorimo sproti; nekaj več Tavčarja je še na http://lit.ijs.si/leposl.html, vendar bo za konverzijo tistega v wikivir še čas. Priporočam torej urejanje že postavljenih besedil. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] 12:47, 11. avgust 2009 (UTC)

== Marsktéri romar gre v Rim, v Kompostélje ==

Živijo. Zanima me, na kateri romarski kraj misli Prešeren v sonetu [[Marsktéri romar gre v Rim, v Kompostélje]], ko pravi ''tje, kjer svet' Antón Jezúsa varje''. Morda padovansko baziliko ali kakšno slovensko cerkev? Hvala, --[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] 09:05, 11. avgust 2010 (UTC)
: Pri Kompostelji je jasno, da gre za [[:en:Santiago di Compostela|Santiago di Compostela]], pri sv. Antonu pa Slodnjakove opombe v Prešernovih Poezijah 1946, 252) ne dajo nobenega namiga. Svetemu Antonu Padovanskemu, ki ga upodabljajo z Jezusom v naročju, in sv. Antonu Puščavniku (tega upodabljajo s pujskom) je namreč posvečeno 59 slovenskih cerkva, skoraj povsod pa imata kakšen kip ali sliko. Seznama slovenskih cerkev po svetnikih, iz katerega bi lahko ugibali naprej, žal ne najdem.--[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] 08:31, 15. avgust 2010 (UTC)

== Prva slovenska knjiga ==

Nekoliko razmišljam o v slovenski kulturi zelo razširjenem pojmu &quot;prva slovenska knjiga&quot;. Po pravici povedano mi gre malo na živce, ker se vedno govori o &quot;slovenski&quot; zgolj kot o knjigi v slovenščini, beseda &quot;knjiga&quot; pa je pojmovana kot oblika tiskovine, ne pa kot literarno delo. Skratka preozko gledanje na stvar.

Tako bi potem Trubarjev Katekizem ne mogel biti slovenska knjiga, saj ga ni napisal sam, ker ga je napisalo cerkveno učiteljstvo. Trubar ga je samo prevedel. Morda tudi malo priredil, skrajšal? (podrobne okoliščine nastanka mi niso znane). Se pravi, njegov Abecednik pa lahko smatramo za &quot;slovensko&quot; knjigo, saj je njegovo avtorsko delo, njegov &quot;umotvor&quot;.

Kaj pa če vzamemo pod pojmom &quot;slovenska knjiga&quot; tisto knjigo, ki jo je (sam) napisal nek &quot;slovenski&quot; avtor, pa ne glede nato, v katerem jeziku ali pisavi. Katera bi potlej bila prva? Na hitro sem preveril nekaj avtorjev - možnih kandidatov: [[:w:Žiga Herberstein|Žiga Herberstein]], [[:w:Georgius de Sclavonia|Georgius de Sclavonia]], [[:w:Bernard Pergerl|Bernard Pergerl]], [[:w:Andrej Perlah|Andrej Perlah]], [[:w:Herman Koroški|Herman Koroški]] in gotovo še kakšen, pa ne vem zanj. Pa da ne pozabim še na Celjsko kroniko, kakšne trubadurske pesmi... --[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] 18:02, 2. april 2011 (UTC)

:Uh, Janez, vprašanje je kompleksno. 1. Prvenstvo je vedno relativno in bolj stvar družbenega dogovora kot objektivnih meritev (po objektivnih kriterijih so prva slov. pesniška zbirka Knoblove Štiri pare kratkočasnih pesmi, 1801, za šolo pač Vodnikove Pesme za pokušino, 1906). Odraža konceptualizacijo kulture/znanosti/duhovnega življenja kot športne dejavnosti, je zato omejeno veljavno in uporabno bolj za potrebe šolske vzgoje in popularne kulture (npr. naštej tri največje slovenske pesnike -- 3 točke) kot za resno družbeno refleksijo. 2. Vrednotenje kulturne preteklosti je podvrženo spremembam: npr. danes je bolj &quot;politično korektno&quot; govoriti o prebivalcih Slovenije kot o Slovencih. V slovenski literarni zgodovini v skladu s tem prihaja do zavesti, da je treba enakopravno obravnavati slovensko/nemško/latinsko/srbsko/cigansko ... književnost na Slovenskem. 3. Obstaja več razumevanj slovenstva, zato tudi več različnih datacij prvenstva tega ali onega pojava: radikalnemu katoliku ni ljubo poudarjanje Trubarjevega knjižnega prvenstva, tistemu, ki utemeljuje privilegije za pripadnike svoje nacije v slavni zgodovini, ne paše zgodovinsko dejstvo, da pred drugo polovico 19. stoletja ni bilo nobene široke slovenske zavesti (pa tudi nemške, italijanske ... ne), ampak le zavest deželne pripadnosti; komur hodi na živce slovansko/balkansko/zakarpatsko sorodstvo, bo slovenske prvence iskal pri Venetih in Etruščanih. 

:Seveda lahko mirno posvojimo Herbersteine, Auersperge, Apfaltrerje in jih celo poslovenimo v Žige in Vajkarde, tako kot smo popularnega prevajanega Christopha Schmida ponašili v Krištofa Šmida, vendar nas potem ne sme motiti, če si na enak način Nemci prisvojijo svoj kos Prešerna, kompletno Karlinovo, Noordunga, Pregla itd. Evropska kultura se je diferencirala v nacionalno ekskluzivne variatne šele v drugi polovici 19. stoletja. Držim pesti, da smo že ven iz tega obdobja in da ne pademo nazaj v čas &quot;rojstva nacij&quot;, ki je sicer spodbudil to, čemur ponosno rečemo nacionalna kultura, vendar mimogrede tudi obe svetovni vojni. Iz neekskluzivnega novodobnega duha smo se odločili za slovenske literarne zgodovinarje proglasiti vse po vrsti od Slovencev po krvi in jeziku mimo Slovencev samo po krvi ali samo po jeziku do tujcev, ki se ukvarjajo s slovensko književnostjo v svojih jezikih. In zdaj lahko za vsako od naštetih kategorij določamo svoje prvake. Bodi tako diferencirano tudi na področju besedne umetnosti (v slovenščini in v drugih jezikih), cerkvene in posvetne literature, oplatničene knjige, elektronske knjige ... --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] 13:05, 5. april 2011 (UTC)

== Glasi domorodni ==


Pozdravljeni profesor,

jaz sem že končala s svojim delom pesmi Glasi domorodni, tako da jih lahko pregledate, 
če je dobro narejeno.

Lep pozdrav,

Maja Svetlin


== Katera izdaja ==

Pozdravljeni!

Urejam [[Miroslav Malovrh]], [[Na devinski skali]] in med viri najdem izdajo iz Luinove zbirke in tisto iz Slovenskega naroda, ki se od prve precej razlikuje. Da ne bom popravljala napačno, vas vprašam za nasvet.

Lp, --[[Uporabnik:Spela.antloga|Špela Antloga]] 11:53, 12. september 2012 (UTC)

:Je že v prav, tega je treba popraviti po Luinu, varianto iz SN pa bo Domen še postavil pod nov naslov in jo bo treba popraviti posebej. V glavi naj bo link nanjo: &lt;nowiki&gt;[[Na devinski skali (SN)|Na devinski skali]]&lt;/nowiki&gt;. Za variante bo glavo tekstov še priredil. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 11:10, 12. september 2012 (UTC)

== O Leskovšku ==

Pozdravljeni,

opozorila bi, da [[Vojščaki skozi čas]] Žige Leskovška ne sodijo ravno med leposlovje, ker gre v sestavku za navajanje filmov in stripov, v katerih se pojavljajo samuraji. Poleg tega se ob besedilu sprašujem tudi, do katere mere ga še lahko popravljam in kdaj bi šlo že za pretiravanje, ker tu niso problem samo za slovnične napake - stavki so prekratki, besede si sledijo v napačnem zaporedju, avtor nepregledno skače z ene teme na drugo ipd. - še najlažje presodite sami, če si spis na hitro preletite.

Hvala za odgovor in lep pozdrav,
Barbara Leban
:ne, seveda ni leposlovje, ampak študija o stripih, tj. &quot;literarnozgodovinski&quot; prispevek. ja, vem, jezikovno problematično, vendar obenem vir podatkov za kakšen članek na wp-ji. tu izjemoma ne gre za korekturo, ampak za lekturo. Če je tudi po vsebinski plati zmedeno, obračunajte storjeno in pustite.--[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 05:32, 26. september 2012 (UTC)

==Neveljavna dovoljenja==
Prosim, glej [[Wikivir:Pod lipo#Predlog za brisanje]]. --[[Uporabnik:Eleassar|Eleassar]] ([[Uporabniški pogovor:Eleassar|pogovor]]) 15:25, 13. november 2012 (UTC)

== Avtorske pravice za Miška Kranjca ==

[[Posebno:KajSePovezujeSem/Miško_Kranjec|Nekaj dela Miška Kranjca]] je, ki verjetno kršijo avtorske pravice (umrl 1983). Ali obstajajo kakšna posebna dovoljenja? --[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] ([[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|pogovor]]) 16:57, 17. julij 2014 (UTC)

: Pri delih, ki so še pod avtorsko zaporo, vendar so bila postavljena v okviru dLibove digitalizacije časopisov, ki si je za to pridobila pravico, se v rubriki Licecna sklicujemo na dLib. Takih poznanih avtorjev je še nekaj, še več pa je besedil brez avtorskega imena ali brez podatkov o avtorjevi smrti. Pri treh Kranjčevih bersedilih je bila licenca narobe označena; sem pravkar popravil. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 05:13, 18. julij 2014 (UTC)

Lahko mogoče preveriš še za ta dela:

* [[Posebno:KajSePovezujeSem/Predloga:Izbrisano zaradi pravnih težav]] (5 x Desa Muck, 1 x Ivan Malavašič)
* [https://sl.wikisource.org/w/index.php?title=Anica_in_grozovite%C5%BE&amp;action=edit&amp;redlink=1 Anica in grozovitež] (zaenkrat izbrisano kot copyvio)
* [https://sl.wikisource.org/w/index.php?title=Posebno%3ADnevnik&amp;type=delete&amp;user=Wailer&amp;page=&amp;year=2009&amp;month=1&amp;tagfilter= Pesmi iz Gradnikovih Poezij] (zaenkrat izbrisano kot copyvio)

--[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] ([[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|pogovor]]) 19:06, 21. julij 2014 (UTC)

:Za Gradnika lahko povem, da je dedič proti kakršni koli objavi na spletu in da tudi na Wikiviru njegova objava ne pride v poštev, za mladinske avtorje, ki so jih postavljali na PeF (Muck, Malavašič itd.) pa ne vem; od nekaterih so pridobili dovoljenja, vendar bi bilo treba preveriti od primera do primera; v dvomnih primerih bi rekel, da se pobriše. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 05:44, 23. julij 2014 (UTC)

== Dvojno administratorstvo ==

Moram te obvestiti, da sem uredil tvoj status administratorja na Wikiviru. Imel si namreč edinstven primer, da si na enem projektu imel kar dve administratorstvi - kot Hladnikm in Mhladnik. Na Meti sem zato [[m:Steward_requests/Permissions#Hladnikm@sl.wikisource|zaprosil]], da to uredijo, tako da so status na starem uporabniškem imenu [https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Special%3ALog&amp;type=&amp;user=&amp;page=User%3AMhladnik%40slwikisource&amp;year=&amp;month=-1&amp;tagfilter=&amp;hide_review_log=1&amp;hide_thanks_log=0 odpravili]. --[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] ([[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|pogovor]]) 20:20, 4. avgust 2014 (UTC)

: O hvala, nisem vedel za te svoje privilegije :) --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 04:58, 5. avgust 2014 (UTC)

Še ena administratorska zadeva: Na Meti sem dal prošnjo za podaljšanje administratorstva za vas tri (da ne bo Wikiverza še eno leto brez admina), vendar zahtevajo še strinjanje s ponovno kandidaturo. Če se strinjaš, prosim potrdi na [[v:Wikiverza:Prošnje za administratorstvo#Trenutne prošnje]]. --[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] ([[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|pogovor]]) 12:01, 14. avgust 2014 (UTC)

: Postopek se je na Meti uspešno [[m:Steward requests/Permissions#MZaplotnik, Xyxyx &amp; Hladnikm@slwikiversity|zaključil]], tako da ima Slovenska Wikiverza tri nove-stare administratorje. Po pravici povedano nisem vedel, kako bo vse skupaj šlo čez in res se je pojavilo nekaj manjših vozlov. Kakorkoli, za eno leto je sedaj potrjeno. Čestitke in veliko uspeha pri delu. --[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] ([[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|pogovor]]) 15:13, 20. avgust 2014 (UTC)

== Avtorji s sorodniki ==

Razmišljam, da bi ustvaril kategorijo &quot;Avtorji s sorodniki&quot; ali &quot;Avtorji, ki so si v sorodu&quot;, notri pa bi dal na primer Ivana in Izidorja Cankarja, brata Cimpermana, Lovra Tomana in Josipino, &quot;literarno dinastijo&quot; Kozak... Ne vem, kaj misliš... se ti zdi to že preveč trivialno ali je mogoče vseeno zanimivo? Nujno seveda ni. --[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] ([[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|pogovor]]) 12:51, 11. avgust 2014 (UTC)
:Na Wikipediji na sorodstvene zveze med literati (in drugače znamenitimi sorodniki) opozarjamo v življenjepisnem delu gesel, kategorije, ki bi jih povezovala, pa ni. Na Wikiviru povezuje dela enega avtorja kategorija z avtorjevim imenom, povezava med opusi sorodstveno povezanih oseb pa je razen v posameznih primerih (npr. Leopold in Primož Suhodolčan, kjer sin nadaljuje z dogodivščinami očetovih literarnih junakov) šibka. Bolj bi se mi zdela smiselna kategorija Osebnosti v sorodu na Wikipediji, kjer pa jo do neke mere nadomeščajo razločitveni članki o osebah z istim priimkom. Ne, trivialno tako povezovanje ni, le na Wikiviru nekako ne vidim njegovega smisla. In v katero koleno seči pri povezovanju (Finžgar je npr. daljnji Prešernov sorodnik, Janez Bogataj pa Jalnov); če sežemo dovolj nazaj, se vsak znajde v taki ali drugačni sorodstveni povezavi.  --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 13:16, 11. avgust 2014 (UTC)

== Navednice in pomišljaji ==

[[Uporabnik:Dbc334|Dbc334]] mi je navednice, ki sem jih vnesla v tekst (»xxxx«), spremenjene v «xxxx»? Primer: [[Špijon]]. Sem spregledala kakšna nova navodila glede tega oz. jih narobe razumem? Že res, da so take navednice v tekstu, toda ali se ne piše raje standardnih? Podobno me zanima glede dolgih pomišljajev – popravljali (vsaj za lani lahko rečem) ste jih popravljali v srednje (primer: [[Vihar (Slovenec 1911)]]), kar se mi zdi smiselno, saj so v funkciji standardnih pomišljajev, [[Uporabnik:Dbc334|Dbc334]] pa mi jih popravlja nazaj v daljše. Kaj torej naredimo z dolgimi pomišljaji? Vprašanje sem pustila tudi na Forumu za sugestije, vprašanja in odgovore našega projekta, a ker ni tako &quot;aktualen&quot; vprašam raje še tukaj.--[[Uporabnik:Nikabajec|NikaB]] ([[Uporabniški pogovor:Nikabajec|pogovor]]) 19:45, 8. september 2014 (UTC)
:Nika, ločila poenostavljamo po današnjem pravopisu zato, da gre hitreje. Starejše ko je besedilo in večjo ko ima težo, bolj je pomembna natančnost pri reprodukciji njegovih pravopisnih in tipografskih lastnosti. Domen naša besedila pripravlja tudi za tekstnokritične izdaje pri ZRC SAZU, kjer je pomembna tudi oznaka preloma tiskane strani ipd., zato višjo stopnjo natančnosti, kot je določena v naših dogovorih, kar hvaležno sprejmimo. --[[Posebno:Prispevki/92.60.31.53|92.60.31.53]] 18:29, 9. september 2014 (UTC)

== Žalostna, komu neznana je resnica, da sem žejen ==

V članku [[Žalostna, komu neznana je resnica, da sem žejen]] je malo nejasno opredeljeno avtorstvo, saj je kot avtor napisan [[Ivan Rob]], v opombi spodaj pa je navedeno, da gre za Prešernovo pesem. --[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] ([[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|pogovor]]) 12:54, 4. marec 2015 (UTC)

:Zdaj je malo bolj razumljivo. Na pogovorno stran sem postavil neposodobljen zapis pesmi. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 18:35, 4. marec 2015 (UTC)

Izvirni zapis sem dal kar v osnovni članek. Se pravi, potem Ivan Rob ni avtor te pesmi, ali pač? Na Robovi strani je povezava nanjo, na Prešernovi pa je med zbranim delom ni nikjer. --[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] ([[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|pogovor]]) 20:52, 4. marec 2015 (UTC)

:Dodal sem, da je avtor parodije na Prešernovo gazelo Žalostna komú neznana je resnica, de jo ljubim, Ivan Rob. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 21:48, 4. marec 2015 (UTC)

== Wikivir:Marija Kern ==

Poskusno sem ustvaril stran z življenjepisom [[Wikivir:Marija Kern]]. Namen je ohraniti wikipedijski članek, ki je bil izbrisan. Po svoje se mi zdi škoda, da bi podatke zavrgli zaradi &quot;nepomembnosti&quot; in podobno, saj morda koga vseeno zanimajo. Ne vem... če se ti zdi ideja vredu, jo ohranimo, sicer bom stran izbrisal - kot rečeno, je &quot;samo za probo&quot;. Še druga možnost pa je, da se kar na Wikiverzi taki članki ohranjajo ([[v:Marija Kern]]). --[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] ([[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|pogovor]]) 18:15, 8. marec 2015 (UTC)

: [[Uporabnik:Janezdrilc|Janez]], tudi sam sem bolj za ohranitev informacij, ki se v tem trenutku zdijo morebiti marsikomu odveč. Če so na Wikipediji moteče, je rezervni prostor res na Wikiverzi, kjer taki članki pogosto nastajajo, še bolje pa (kadar so biografski podatki o avtorju skopi in niso za samostojen članek in kadar ima avtor svoje tekste na Wikiviru), če spremljajo kar avtorjev profil na Wikiviru, recimo v glavi članka, v opombi ali na pogovorni strani. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 17:27, 9. marec 2015 (UTC)

Wikiverza se sliši res bolj priročna za take članke. Bom jih poskušal nekaj slogovno urediti za potrebe Wikivira. Pri nas naj se samo doda povezava v glavi članka:

&lt;nowiki&gt;| wikipedija = v:Marija Kern&lt;/nowiki&gt;

--[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] ([[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|pogovor]]) 19:29, 9. marec 2015 (UTC)

== Obvestilo o poenotenju računov ==

Na [[MediaWiki:Sitenotice]] sem shranil obvestilo o poenotenju računov. Ali bi lahko še na Wikiverzo shranil to obvestilo na tamkajšnji [[v:MediaWiki:Sitenotice]]? --[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] ([[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|pogovor]]) 12:26, 24. marec 2015 (UTC)

Če lahko zdaj še pobrišeš obvestilo... --[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] ([[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|pogovor]]) 14:28, 16. april 2015 (UTC)

== Slovniški in slovarski brus knjižne slovenščine ==

Pri urejanju člankov, kot je [[Slovniški in slovarski brus knjižne slovenščine]], si lahko pomagaš tudi s programčki, ki omogočajo funkcijo &quot;Najdi in zamenjaj&quot;. Jaz uporabljam naprimer kar spletnega na [http://textmechanic.co/Find-and-Replace-Text.html Textmechanic.co]. Da ni treba vsakega gesla posebej urejat, vneseš na primer naslednje:

V polje &quot;Find this&quot; vneseš piko z navpičnim presledkom (enter):

&lt;nowiki&gt;.
&lt;/nowiki&gt;


V polje &quot;Replace with&quot; pa vneseš piko z dvema navpičnima presledkoma in tri apostrofe:

.

&lt;nowiki&gt;'''&lt;/nowiki&gt;

V tretje polje pa vneseš besedilo, ki ga spreminjaš. Morda uporabljaš tudi program [[en:w:Wikipedia:AutoWikiBrowser|AutoWikiBrowser]], ki - kolikor vem - tudi omogoča ista opravila, vendar sam ga še nisem preizkusil, ker pri meni ne dela (uporabljam Ubuntu). --[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] ([[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|pogovor]]) 12:37, 16. avgust 2015 (UTC)

:Hvala za pomoč. Sam take serijske zamenjave opravim kar v Wordu ali Notepadu (s ctrl+h in z &lt;code&gt;^p&lt;/code&gt; za odstavek, le pri raznolikih nizih moram potem kaj popraviti še ročno. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 13:27, 16. avgust 2015 (UTC)

== Povezava na Wikipedijo ==

Včeraj sem za test v predlogo {{tl|Naslov}} dodal parameter &quot;wikipedija&quot; za povezovanje z wikipedijskimi članki. Lahko preveriš na primer članek [[Slovo od mladosti]], kako se ti kaj zdi. Morda je vseeno povezava malo preveč &quot;zadržana&quot;. --[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] ([[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|pogovor]]) 09:34, 15. januar 2016 (UTC)
:Fino! Ja, res je manj kričeče, se bodo že navadili najti in klikniti na povezavo. Pred leti so bile vrstične ikone z zunanjimi povezavami odsvetovane/prepovedane, npr. za Geopedijo ali dLib &amp;ndash; upam, da je to preseženo. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 05:54, 16. januar 2016 (UTC)

== Razločitve priimkov ==

Se ti zdi smiselno, da se naredijo razločitvene strani priimkov, na primer [[Zupančič]], notri pa se potem napišejo avtorji, ki jih Wikivir že vsebuje: Beno Zupančič, Francka Zupančič, Lara Zupančič? --[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] ([[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|pogovor]]) 19:19, 18. februar 2016 (UTC)

:Seveda, tako kot na Wikipediji bi to prišlo zelo prav, posebej pri tistih pogostejših. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 20:09, 18. februar 2016 (UTC)

Dobro. Tole je nastalo za začetek: [[Predloga:Priimek]] in [[:Kategorija:Priimki]]. Če je karkoli za preimenovati, popraviti slog ali kaj podobnega, je dobro, da se zdaj popravi, da upoštevam pri prihodnjih razločitvah. Popravki dobrodošli. --[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] ([[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|pogovor]]) 00:49, 19. februar 2016 (UTC)
: Lepo! Nobene potrebe po popravkih ne vidim trenutno. Sam takih predlog žal ne znam pripraviti. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 19:54, 19. februar 2016 (UTC)

== Anketa ==

Če smem, bi te prosil, da [[Wikivir:Pod lipo#Anketa o sistemskem času|pod lipo]] nekoliko pogledaš anketo, ki je trenutno v teku, in se - po želji seveda - vpišeš spodaj. --[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] ([[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|pogovor]]) 10:40, 1. avgust 2016 (UTC)

== Iz zapiskov kosmatega reveža ==

Pozdravljeni,
sporočam, da sem zaključila z urejanjem podlistka [[Iz zapiskov kosmatega reveža]].

Lp, [[Uporabnik:Rikša|Špela Habulin]]

== Neberljivo ==

Pozdrav,
zanima me, kako ukrepati, če določeni deli besedil v časopisih iz dLiba niso berljivi? Trenutno popravljam Kačevega [[Moloh|Moloha]].

Lp, [[Uporabnik:Rikša|Špela Habulin]]

:V takem primeru sta dve možnosti: a) pretipkati neberljivo, b) skenirati in prepoznati dotične odstavke v knjižnem natisu ali ponatisu, ki ga ima knjižnica (obstajajo celo aplikacije za OCR na mobiju). V obeh primerih je treba za take pasuse upoštevati višjo (tipkarsko) tarifo. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 18:49, 12. februar 2018 (CET)

Hvala za odgovor, bom posegla po knjižni obliki. To najbrž naredim tudi v primeru, če v besedilu zasledim napake v posameznem delu, ki so posledica tiska (pomešane vrstice, ponavljanje ipd.)? -- [[Uporabnik:Rikša|Špela Habulin]]
:Ja, tako je. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 19:51, 12. februar 2018 (CET)

== Kedaj je g. nadlogar največ prestal ==

Zadnji del [[Kedaj je g. nadlogar največ prestal|tega teksta]] manjka. Preverila sem naslednjo številko Slovenca (241), a konca ni. Morda sploh ni bil objavljen?

[[Uporabnik:Rikša|Špela Habulin]]

:Še sam sem preveril in ni nadaljevanja. Ker se tekst lepo zaključi, je napoved nadaljevanja najbrž po pomoti. Malo sem še pošaril po glavi prispevka, sicer pa, Špela, lepo opravljeno! Svoj podpis napraviš s klikom na ikono svinčnika v zgornjem meniju ali z zaporedjem &lt;nowiki&gt;--~~~~&lt;/nowiki&gt;, tako kot jaz zdajle: --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 14:08, 16. marec 2018 (CET)

Super, hvala!
--[[Uporabnik:Rikša|Rikša]] ([[Uporabniški pogovor:Rikša|pogovor]]) 14:21, 16. marec 2018 (CET)

== Kategorija:Dela po temi ==

Trenutno je v [[:Kategorija:Dela po temi|Kategoriji:Dela po temi]] še zelo malo podkategorij. Dobro bi bilo, da bi vsak študent svojemu objavljenemu delu dodal tudi tematske kategorije – neke vrste ključne besede, pač po svoji presoji, kaj se mu zdi, da bi izpostavil. Same kategorije lahko tudi sam naknadno shranjujem, ko zagledam rdečo povezavo. Je možno, da bi se tudi ta &quot;običaj&quot; uvedel? --[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] ([[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|pogovor]]) 19:12, 3. avgust 2018 (CEST)
:Vem, zelo nam manjka tematski indeks slovenske književnosti. Bom za naprej (in za nazaj) naročal piscem gesel tudi to, tako kot imamo v bazi zgodovinskega romana in kmečke povesti. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 22:07, 3. avgust 2018 (CEST)

== Jutro (časnik) ==

Lahko nekoliko preveriš letnice izhajanj za časopise [[Jutro (časnik)]]? Ko klikneš posamezne članke, se letnice namreč ne ujemajo, tudi v primerjavi s [[w:Jutro (razločitev)]]. Moral bi popravit razločitveno stran in kategorizacijo. --[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] ([[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|pogovor]]) 19:11, 10. oktober 2019 (CEST)

: Nekaj sem popravil, tako na Wikiviru kot na razločitveni strani na Wikipediji, upam, da je zdaj malo bolje. Veliko je še neizpisanih letnikov ... --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 19:42, 10. oktober 2019 (CEST)

Dve stvari še:

* V [[:Kategorija:Časopisi|Kategoriji:Časopisi]] pri nekaterih vnosih piše v oklepaju časopis, pri nekaterih pa časnik (kot tudi pri novem članku [[Gorica (časnik)]]). Zdi se mi dobro to poenotit v ''časopis'', ne glede, o kako starem časniku/časopisu govorimo. Je to vredu?
* Ustvaril sem razločitvi [[Zvonček]] in [[w:Zvonček]]. Pod tem imenom sta obstajali dve reviji, ena pred 2. svetovno vojno in druga od leta 2002. Bi lahko za prvo dopisal letnici izhajanja (glej [[:Kategorija:Zvonček]])? --[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] ([[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|pogovor]]) 14:24, 23. oktober 2019 (CEST)

: [[Uporabnik:Janezdrilc]], Zvončka 1900&amp;ndash;1939 sem dodal med škrbinske strani, verjetno pa bo zdaj treba preimenovati še kategorijo. Z združitvijo kategorij Časnik in Časopis pa imam težave. Časniki so dnevnoinformativno časopisje (SN, Slovenec, Jutro, Gorica ...), časopisi pa so take ali drugačne revije, ki se od časnikov razlikujejo po formatu, specifični vsebini (literarne, čebelarske, planinske ...) in po tempu izhajanja (tedensko, mesečno), npr. Ljubljanski zvon, Zvonček, Ženski svet. Podlistke imajo npr. samo časniki, časopisi pa ne. Krovni izraz bi bil torej Časopisje, podrejeni kategoriji pa Časniki in Časopisi. Mogoče pa je, da je v posameznem primeru publikacijo na Wikiviru kdo narobe označil, saj včasih njenega statusa ni mogoče prav jasno določiti. V vsakdanjem jeziku te izraze uporabljamo sinonimno, bibliotekarji pa med njimi razlikujejo. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 19:44, 23. oktober 2019 (CEST)

Hvala. Zvonček sem [[:Kategorija:Zvonček (1900)|prekategoriziral]]. Glede oznake časnik/časopis sem mislil samo to, da pri nekaterih piše na primer ''Svoboda (časopis)'', pri nekaterih pa ''Železar (časnik)''. Ampak, vredu, če obstaja ta razlika v pomenskem odtenku, lahko ostanejo različne oznake. Iz praktičnih razlogov se mi zdi vseeno dobro imeti vse v eni sami kategoriji, to je Kategorija:Časopisi, da je bolj poenostavljeno za povprečnega iskalca. Če pa vseeno meniš, da bi bilo poleg te treba ustvariti tudi Kategorijo:Časniki, jo seveda lahko, in poženemo Cat-a-lot za prekategoriziranje ustreznih člankov. --[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] ([[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|pogovor]]) 
22:37, 24. oktober 2019 (CEST)

::Ah ne, razlikovanje, ki je v zavesti samo peščici, ne bi bilo smiselno, kategorija Časopisi za obe vrsti časopisja je čisto v redu. Kazal ''Zvončka'' za zdaj še nimam v načrtu, prej so na vrsti ameriški in štajerski časopisi in literarne revije. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 19:37, 25. oktober 2019 (CEST)

== Predavanje za bibliotekarje 7. aprila 2020 preko [https://meet.jit.si/ spletnega razreda jit.si] ==

===Uvod===

*[https://www.youtube.com/watch?v=oEBH_peRlXQ Popravljalci sveta, moje TEDx predavanje na Youtubu]
*Pogled v Wikivirovo delavnico: [[Posebno:ZadnjeSpremembe]]
*[[Glavna stran|Wikivir]], [[:w:Glavna stran|Wikipedija]], [[:v:Glavna stran|Wikiverza]], [[:c:Glavna stran|Wikimedia Commons]], [[:b:Nova pisarija|Wikiknjige]] ... in najnovejši: [[:d:Wikidata:Glavna stran|Wikipodatki]]!
*[[:m:Glavna stran|Fondacija Wikimedia]], [https://tools.wmflabs.org/pageviews/?project=sl.wikisource.org&amp;platform=all-access&amp;agent=user&amp;redirects=0&amp;start=2020-03-16&amp;end=2020-04-05&amp;pages=Viso%C5%A1ka_kronika statistika: ogled Visoške kronike v drugi polovici marca 2020]
*Glavni wikijevski principi: stava na znanje, prispevanje (namesto jemanja), sodelovanje (skupinskost), omejitev avtorskega ega, mednarodna primerljivost, zastonj (javna last), neodvisnost, odprtost sleherniku (zaupljivost). 
*Kdo stoji za wikiji?

===Wikiji na FF===

*2006 na zgodovini in na slovenistiki
*Wikiverza: množično tipkanje podlistkov; diplomske naloge z bibliografijami leposlovja v časnikih
*ministrska podpora Wikiviru
*167.700 gesel na Wikipediji: wpja je indikator preživetne sposobnosti jezikov
*projekt inovativnih IKT-metod na UL žal wikijev ni prepoznal kot prednostnega medija, ki šolo povezuje z življenjem, stroke odpira javnosti in goji odgovorno aktivno državljanstvo

===Projekt Planinski vestnik===

* [[:w:Planinski vestnik|Planinski vestnik]] na Wikipediji
* urednik PV [[:w:Vladimir Habjan|Vlado Habjan]] - Haubi
* [[Planinski vestnik]] na Wikiviru
* [[Pogovor:Planinski vestnik|Pogovorna stran Planinskega vestnika na Wikiviru]]
* zavihki: stran, pogovor, uredi, zgodovina, preimenuj ipd.
* kako delamo naslove, alineje, odstavke, ležeči in krepki črkovni rez, zlasti pa povezave dveh sort: notranje &lt;nowiki&gt;[[xxxx]]&lt;/nowiki&gt; in zunanje &lt;nowiki&gt;[http://karkoližestojivurlju.html polinkana beseda]&lt;/nowiki&gt;
* poglejmo v drobovje enega članka, npr. kar [[Osveta (Rado Murnik)]] (kaj se je dogajalo s člankom v zadnjem času)
* ... ali pa v Mlakarjeve [[Črtice s potovanja hudomušnega Janka]]
* predloga za glavo: &lt;nowiki&gt;{{Predloga:Naslov-mp}}&lt;/nowiki&gt; [[Predloga:Naslov-mp]]; stopnja obdelave 1&amp;ndash;4
* poglejmo v vir črtice na dLibu; na kaj linkamo: http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-VTBY29E3/94578229-2c7e-4929-881b-a0cb7a541aca/PDF ali http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VTBY29E3 ali na link, ki se pojavi v iskalni v brskalnikovi iskalni vrstici ali direktno na pdf?
::najkrajše je takole &lt;nowiki&gt;| vir= {{fc|dlib|VTBY29E3|s=1-2|dLib 9}}&lt;/nowiki&gt;
*kako iščemo posamezne številke na dLibu: &quot;Planinski vestnik&quot; 1901 12 &gt; [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y9DSGJQR PV 1901, št. 12]; kadar iščemo posamezne članke, avtorje ali dele teksta v revijah, obkljukamo &quot;iskanje po celotnem besedilu&quot; v okencu desno od iskalnega polja na dLibu
*veselo oznanilo: v času kolere je na dLibu spet brez težav dosegljiv golobesedilni format txt!!!
*se da dodati še kako kategorijo: humor? vojna?

===Nasveti ===

*če že delamo kazala, izpišimo čim več enot, kar ne pride v poštev za postavitev na Wikivir, pač ne opremimo z oglatimi oklepaji
*ločevanje med leposlovjem in neleposlovjem je pogosto problematično, že razlagam, zakaj ... &amp;ndash; ne obremenjujmo se preveč s tem, namesto tega raje pametno izberimo več primernih žanrskih oznak (potopis, dnevnik, spomini ...)
*ne oklevaj z vprašanjem adminu, kolegom, profesorici, meni, ko si v dvomih
*upoštevaj popravke Janeza Drilca, Yerpa, ker imajo znanje in rutino
*sproti odpravljaj vandalizem na Wikiviru

Srečno s PV in z drugimi wikizadevami! --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 21:41, 6. april 2020 (CEST) (saj res, kako sem se podpisal tule?)

== How we will see unregistered users ==

&lt;div lang=&quot;en&quot; dir=&quot;ltr&quot; class=&quot;mw-content-ltr&quot;&gt;
&lt;section begin=content/&gt;
Hi!

You get this message because you are an admin on a Wikimedia wiki.

When someone edits a Wikimedia wiki without being logged in today, we show their IP address. As you may already know, we will not be able to do this in the future. This is a decision by the Wikimedia Foundation Legal department, because norms and regulations for privacy online have changed.

Instead of the IP we will show a masked identity. You as an admin '''will still be able to access the IP'''. There will also be a new user right for those who need to see the full IPs of unregistered users to fight vandalism, harassment and spam without being admins. Patrollers will also see part of the IP even without this user right. We are also working on [[m:IP Editing: Privacy Enhancement and Abuse Mitigation/Improving tools|better tools]] to help.

If you have not seen it before, you can [[m:IP Editing: Privacy Enhancement and Abuse Mitigation|read more on Meta]]. If you want to make sure you don’t miss technical changes on the Wikimedia wikis, you can [[m:Global message delivery/Targets/Tech ambassadors|subscribe]] to [[m:Tech/News|the weekly technical newsletter]].

We have [[m:IP Editing: Privacy Enhancement and Abuse Mitigation#IP Masking Implementation Approaches (FAQ)|two suggested ways]] this identity could work. '''We would appreciate your feedback''' on which way you think would work best for you and your wiki, now and in the future. You can [[m:Talk:IP Editing: Privacy Enhancement and Abuse Mitigation|let us know on the talk page]]. You can write in your language. The suggestions were posted in October and we will decide after 17 January.

Thank you. 
/[[m:User:Johan (WMF)|Johan (WMF)]]&lt;section end=content/&gt;
&lt;/div&gt;

19:19, 4. januar 2022 (CET)
&lt;!-- Message sent by User:Johan (WMF)@metawiki using the list at https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=User:Johan_(WMF)/Target_lists/Admins2022(7)&amp;oldid=22532681 --&gt;

== [[:Kategorija:Predlogi za hitro brisanje]]  ==

Hi, could you please take a look at the deletion requests in the above category? '''[[User:Rschen7754|Rs]][[User talk:Rschen7754|chen]][[Special:Contributions/Rschen7754|7754]]''' 06:14, 23. julij 2022 (CEST)
:Thanks, working on it. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 14:26, 23. julij 2022 (CEST)</text>
      <sha1>c9lbkq0usdnimdctz6m0c1ctl2luuyr</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slovenske basni in živalske pravljice</title>
    <ns>0</ns>
    <id>6782</id>
    <revision>
      <id>206871</id>
      <parentid>200481</parentid>
      <timestamp>2022-07-24T08:05:18Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Hladnikm</username>
        <id>668</id>
      </contributor>
      <comment>Vrnil pobrisano kazalo.</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2368" xml:space="preserve">{{naslov
| prejšnji= 
| naslednji=Slovenske basni in živalske pravljice
| naslov=Slovenske basni in živalske pravljice
| poglavje= 
| avtor=Alojzij Bolhar
| opombe=Skenira in pregleduje [[Uporabnik:Katarina Kavčič]] ([[Uporabniški pogovor:Romanm|pogovor]]).
| obdelano=2
| spisano=
| vir= {{COBISS|ID=12721465}}
}}

*[[Slovenske basni in živalske pravljice /Palček in orel]]
*[[Slovenske basni in živalske pravljice/Vrabec in lastovka]]
*[[Slovenske basni in živalske pravljice/Ptičji zbor]]
*[[Slovenske basni in živalske pravljice/Čebele]]
*[[Slovenske basni in živalske pravljice/Muren in mravlje]]
*[[Slovenske basni in živalske pravljice/Mravlji]]
*[[Slovenske basni in živalske pravljice/Trava in mravlja]]
*[[Slovenske basni in živalske pravljice/Muhe]]
*[[Slovenske basni in živalske pravljice/Kresnica in muha]]
*[[Slovenske basni in živalske pravljice/Polž in pes]]
*[[Slovenske basni in živalske pravljice/Lisica in polž]]
*[[Slovenske basni in živalske pravljice/Gosposka in poljska miš]]
*[[Slovenske basni in živalske pravljice/Mačka in miška]]
*[[Slovenske basni in živalske pravljice/Mačka in miši]]
*[[Slovenske basni in živalske pravljice/Drava, Sava in Soča]]
*[[Slovenske basni in živalske pravljice/Gad in belouška]]
*[[Slovenske basni in živalske pravljice/Hrast in želod]]
*[[Slovenske basni in živalske pravljice/Smreka in Lipa]]
*[[Slovenske basni in živalske pravljice/Lahkomiselno drevo]]
*[[Slovenske basni in živalske pravljice/Zajec, volk in lisica]]
*[[Živalske pravljice/Še nekaj besed o živalski pravljici]]
*[[Slovenske basni in živalske pravljice/Volk Rimljan]]
*[[Slovenske basni in živalske pravljice /Lisica, zajec, volk in medved]]
*[[Slovenske basni in živalske pravljice /Prevarana lisica]]
*[[Slovenske basni in živalske pravljice /Volk in lisica]]
*[[Slovenske basni in živalske pravljice /Lev in osel]]
*[[Slovenske basni in živalske pravljice /Golob in lisica]]
*[[Slovenske basni in živalske pravljice /Ovnek]]
*[[Slovenske basni in živalske pravljice /Zajec in lisica]]
*[[Slovenske basni in živalske pravljice /Zakaj sovražijo svinje pse, psi mačke in mačke miši?]]
*[[Slovenske basni in živalske pravljice /Maček osreči dečka]]
*[[Slovenske basni in živalske pravljice /Boter petelin in njegova zgodba]]

[[Kategorija:Alojzij Bolhar]]
[[Kategorija:Pravljice]]</text>
      <sha1>p9hixgowy9mddg57fq6j2hd6txw0n5v</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Pelin v srcu</title>
    <ns>0</ns>
    <id>31743</id>
    <revision>
      <id>206847</id>
      <parentid>206801</parentid>
      <timestamp>2022-07-23T14:07:33Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Alenka Župančič</username>
        <id>5744</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="794" xml:space="preserve">
*[[Tebi (1925)]], 1925
*[[]],
*[[Tebi]]
*[[]],
*[[Med mano je in tabo …]], 1925
*[[Na Bledu 1933]]
*[[Istranke]]


cc

'''Po pravici, po svobodi bo kričala'''
Prva svetovna vojna

*[[Vrnitev]]
*[[Meni se zdi, da prihaja pomlad ]]
*[[Naša jesen]]
Druga svetovna vojna
*[[Oči]]
*[[Podgrivke]]
*[[Alarm]]
*[[Krulikom (Halini Chorǫzini v album)]]
*[[Bo konec]]


*[[Pozna pisma III.]]pozna
*[[Pozna pisma IV.]]
*[[Kdaj?]]

'''Kaj res so onkraj naše zarje zlate?'''
*[[Umrlemu prijatelju]], 1926
*[[Dani]], 1929
*[[Vrnitev (Materi)]]
*[[Igu Grudnu v spomin]], 1948

Na drugem bregu (Franu Albrehtu)
*[[Kako te čakam]], 1963
*[[Kako prehodim sama naj zdaj pota]]
*[[Kmalu bo leto že, kar je obstala]], 1964
*[[Ostalo vse tako je]], 1965
*[[Njemu]]
Ko mene več ne bo
*[[Še bodo cvele …]]</text>
      <sha1>lbknt4bn57lydumv8890iazlwb6aft2</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Objavljene pesmi</title>
    <ns>0</ns>
    <id>31745</id>
    <revision>
      <id>206844</id>
      <parentid>206828</parentid>
      <timestamp>2022-07-23T13:43:27Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Alenka Župančič</username>
        <id>5744</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3749" xml:space="preserve">
'''CIZARELSKE''' (1911)
*[[Bog ve ?]]
*[[Galusu]]
*[[Golobčku]]
*[[Kukavci]]
*[[Maj (Vera Albreht)]]
*[[ME CIZARE]]
*[[Obrito jagnje]]
*[[Šinkovec]]
*[[Tebi posvečeno]] 
*[[Ukazi (''Da ne smem'')]]
*[[Ukazi (''Levo kreni'')]]
*[[Vihar (Vera Albreht)]]
*[[Za mizo v Čimborasu]]
*[[Pri Cizari]], 1911

'''PRVENKE''' (1912-1913)
*[[Aurikel]], 1912
*[[Spomin (''Pri smreki'')]], 1912
*[[Glej!]], 1913
*[[Mi dva]], 1913 
*[[To hudir je]], 1913

'''VELIKA VOJNA''' (1914-1919)
*[[Begunke]], 1918
*[[Rdeči križ]], 1918
*[[Vrnitev (''Na griču'')]], 1918
*[[Meni se zdi, da prihaja pomlad]], 1919
*[[Naša jesen]], 1919

'''PESMI 1919-1937'''
*[[Bela noč]], 1919
*[[Mati toži:]], 1919
*[[Na Bledu]], 1919
*[[Rada bila grm bi v pomladi …]], 1919
*[[Rdeči nagelj]], 1919
*[[Spomin (''Kadar od daleč'']], 1919
*[[V marcu]], 1919
*[[Na ulici]], 1920
*[[Ko na večer vse tiho pride  mrak….]], 1923
*[[Le eno je res …]], 1923
*[[Pesem časa]], 1923
*[[Na gori]], 1924
*[[O, rodni dom …]], 1924
*[[Kot v belih čipkah zdaj češnje cvetó …]], 1925
*[[V tujini]], 1925
*[[Mladosti]], 1925
*[[Na božični večer]], 1925
*[[Pogovor (Vera Albreht)]], 1925
*[[Tebi (Najlepšo pesem))]], 1925
*[[Med mano je in tabo …]], 1925
*[[Med nami]], 1926
*[[Umrlemu prijatelju]], 1926
*[[Pomladna (Ali vidiš)]], 1927
*[[Ukrajinski sonet]], 1928
*[[Jesenska pesem (Pobrana polja)]], 1928
*[[Jesenska pesem (1928)]]
*[[Dani]], 1929
*[[Mrtvi prijateljici], 1930
*[[Na Bledu 1933]]


*[[Vrnitev]]


'''Druga svetovna vojna'''
*[[Oči]]
*[[Podgrivke]]
*[[Alarm]]
*[[Krulikom (Halini Chorǫzini v album)]]
*[[Bo konec]]
*[[V mrtvašnici Ravensbrücka]], 1945.
*[[Korošicam umrlim v Ravensbrücku]] [kasneje naslov Transport], 1947
*[[Luciji Liefeldtowi]], 1971.
*[[V ravensbriški mrtvašnici]], ali V mrtvašnici Ravensbrücka, 1983

*[[Luciji Liefeldtowi]], 1971.
*[[V ravensbriški mrtvašnici]], ali V mrtvašnici Ravensbrücka, 1983

'''PESMI [1945-1970]'''
*[[Igu Grudnu v spomin]], 1948
*[[Kakteja]], 1952.
*[[Odlomek iz pisma]], 1952.
*[[Pomlad (Vera Albreht)]], 1952.
*[[Pomlad (Vera Albreht)]], 1952.

*[[Pozna pisma I. ]], 1950.
*[[Pozna pisma II. ]], 1950.
*[[Pozna pisma III. ]], 1950.
*[[Pozna pisma IV. ]], 1950.
*[[Jesenska pesem (1955)]]
*[[Kip (Vera Albreht)]], 1958.
*[[Krt (Vera Albreht)]], 1958.
*[[Kako te čakam]], 1963
*[[Kmalu bo leto že, kar je obstala]], 1964
*[[Ostalo vse tako je]], 1965
*[[Za jubilejne tercine Jožetu Šmitu]], 1965


*[[Vintgar]], 
*[[Razmišljanja literarnega zgodovinarja]]


*[[Ne ubežim]], 1968
*[[Vsakdanja pesem]], 1969
*[[Lačno srce]], 1969

*[[Vrnitev (Materi)]]

*[[Njemu]]
*[[Še bodo cvele …]]
*[[Kako prehodim sama naj zdaj pota]]
.
*[[Oblakom bom zapela]]
*[[Pesem žene]]

*[[Preko noči]]
*[[Prišel si mi na pot]]
*[[Odlomek iz pisma]]
*[[Hrepenenje]]

*[[Topola]]

*[[Svojemu Rejencu]]
*[[Zakaj sedim v veseli družbi z vami]]

*[[Rekviem za psom]]
*[[Uporna pesem ]]
*[[Siva jutra ]]
*[[Njiva]]
*[[Moji materi]]
*[[V tej postelji je umrla moja mati]]


*[[Breza]]
*[[Zrumenela knjiga]]
*[[Resignacija]]
*[[Ugašajoče luči]]
*[[Nekomu kot n. pr. jaz]]
*[[Med nami]]
*[[Prezgodaj bo]]

*[[Rojstvo dneva]]
*[[Poldan]]
*[[Mrak]]
*[[Tih je večer]]
*[[Večer v vrtu]]
*[[Poletna noč]]
*[[Prebujenje jezera]]
*[[Pomlad]]
*[[V marcu]]
*[[Pomladna prošnja]]

*[[Košnja]]
*[[Pred nevihto]]
*[[Tišina]]

*[[Ko v rosnih travah]]

*[[Zimska pokrajina]]
*[[Stekleno molčanje]]

*[[Balada o krvavi Micki]]
*[[Moto]]
*[[Akacija]]


PESMI [1945-1970]


*[[Kdaj?]]

*[[Vrnitev (Materi)]]

*[[Igu Grudnu v spomin]], 1948
*[[Kako te čakam]], 1963
*[[Kako prehodim sama naj zdaj pota]]
*[[Kmalu bo leto že, kar je obstala]], 1964
*[[Ostalo vse tako je]], 1965
*[[Njemu]]
*[[Še bodo cvele …]]</text>
      <sha1>nf5lee05ykv5nvstazorfcr93vj92nw</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>206848</id>
      <parentid>206844</parentid>
      <timestamp>2022-07-23T16:57:28Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Alenka Župančič</username>
        <id>5744</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3371" xml:space="preserve">
'''CIZARELSKE''' (1911)
*[[Bog ve ?]]
*[[Galusu]]
*[[Golobčku]]
*[[Kukavci]]
*[[Maj (Vera Albreht)]]
*[[ME CIZARE]]
*[[Obrito jagnje]]
*[[Šinkovec]]
*[[Tebi posvečeno]] 
*[[Ukazi (''Da ne smem'')]]
*[[Ukazi (''Levo kreni'')]]
*[[Vihar (Vera Albreht)]]
*[[Za mizo v Čimborasu]]
*[[Pri Cizari]], 1911

'''PRVENKE''' (1912-1913)
*[[Aurikel]], 1912
*[[Spomin (''Pri smreki'')]], 1912
*[[Glej!]], 1913
*[[Mi dva]], 1913 
*[[To hudir je]], 1913

'''VELIKA VOJNA''' (1914-1919)
*[[Begunke]], 1918
*[[Rdeči križ]], 1918
*[[Vrnitev (''Na griču'')]], 1918
*[[Meni se zdi, da prihaja pomlad]], 1919
*[[Naša jesen]], 1919

'''PESMI 1919-1937'''
*[[Bela noč]], 1919
*[[Mati toži:]], 1919
*[[Na Bledu]], 1919
*[[Rada bila grm bi v pomladi …]], 1919
*[[Rdeči nagelj]], 1919
*[[Spomin (''Kadar od daleč'']], 1919
*[[V marcu]], 1919
*[[Na ulici]], 1920
*[[Ko na večer vse tiho pride  mrak….]], 1923
*[[Le eno je res …]], 1923
*[[Pesem časa]], 1923
*[[Na gori]], 1924
*[[O, rodni dom …]], 1924
*[[Kot v belih čipkah zdaj češnje cvetó …]], 1925
*[[V tujini]], 1925
*[[Mladosti]], 1925
*[[Na božični večer]], 1925
*[[Pogovor (Vera Albreht)]], 1925
*[[Tebi (Najlepšo pesem))]], 1925
*[[Med mano je in tabo …]], 1925
*[[Med nami]], 1926
*[[Umrlemu prijatelju]], 1926
*[[Pomladna (Ali vidiš)]], 1927
*[[Ukrajinski sonet]], 1928
*[[Jesenska pesem (Pobrana polja)]], 1928
*[[Jesenska pesem (1928)]]
*[[Dani]], 1929
*[[Mrtvi prijateljici], 1930
*[[Na Bledu 1933]]


'''Druga svetovna vojna'''
*[[Oči]]
*[[Podgrivke]]
*[[Alarm]]
*[[Krulikom (Halini Chorǫzini v album)]]
*[[Bo konec]]
*[[V mrtvašnici Ravensbrücka]], 1945.
*[[Korošicam umrlim v Ravensbrücku]] [kasneje naslov Transport], 1947
*[[Luciji Liefeldtowi]], 1971.
*[[V ravensbriški mrtvašnici]], ali V mrtvašnici Ravensbrücka, 1983


'''PESMI [1945-1970]'''
*[[Igu Grudnu v spomin]], 1948
*[[Kakteja]], 1952.
*[[Odlomek iz pisma]], 1952.
*[[Pomlad (Vera Albreht)]], 1952.


*[[Pozna pisma I. ]], 1950.
*[[Pozna pisma II. ]], 1950.
*[[Pozna pisma III. ]], 1950.
*[[Pozna pisma IV. ]], 1950.
*[[Jesenska pesem (1955)]], 1955
*[[Kip (Vera Albreht)]], 1958.
*[[Krt (Vera Albreht)]], 1958.
*[[Kako te čakam]], 1963
*[[Kmalu bo leto že, kar je obstala]], 1964
*[[Ostalo vse tako je]], 1965
*[[Za jubilejne tercine Jožetu Šmitu]], 1965
*[[Kdaj?]]
[Kako prehodim sama naj zdaj pota]]
*[[Še bodo cvele …]]

*[[Vintgar]], 
*[[Razmišljanja literarnega zgodovinarja]]

*[[Ne ubežim]], 1968
*[[Vsakdanja pesem]], 1969
*[[Lačno srce]], 1969

*[[Vrnitev (Materi)]]

*[[Njemu]]
*[[Kako prehodim sama naj zdaj pota]]
.
*[[Oblakom bom zapela]]
*[[Pesem žene]]

*[[Preko noči]]
*[[Prišel si mi na pot]]
*[[Odlomek iz pisma]]
*[[Hrepenenje]]

*[[Topola]]

*[[Svojemu Rejencu]]
*[[Zakaj sedim v veseli družbi z vami]]

*[[Rekviem za psom]]
*[[Uporna pesem ]]
*[[Siva jutra ]]
*[[Njiva]]
*[[Moji materi]]
*[[V tej postelji je umrla moja mati]]


*[[Breza]]
*[[Zrumenela knjiga]]
*[[Resignacija]]
*[[Ugašajoče luči]]
*[[Nekomu kot n. pr. jaz]]

*[[Prezgodaj bo]]

*[[Rojstvo dneva]]
*[[Poldan]]
*[[Mrak]]
*[[Tih je večer]]
*[[Večer v vrtu]]
*[[Poletna noč]]
*[[Prebujenje jezera]]
*[[Pomlad]]
*[[V marcu]]
*[[Pomladna prošnja]]

*[[Košnja]]
*[[Pred nevihto]]
*[[Tišina]]

*[[Ko v rosnih travah]]

*[[Zimska pokrajina]]
*[[Stekleno molčanje]]

*[[Balada o krvavi Micki]]
*[[Moto]]
*[[Akacija]]</text>
      <sha1>shfbezxva4m4klov5kg5u2j0q0aepas</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>206856</id>
      <parentid>206848</parentid>
      <timestamp>2022-07-23T19:28:55Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Alenka Župančič</username>
        <id>5744</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3372" xml:space="preserve">
'''CIZARELSKE''' (1911)
*[[Bog ve ?]]
*[[Galusu]]
*[[Golobčku]]
*[[Kukavci]]
*[[Maj (Vera Albreht)]]
*[[ME CIZARE]]
*[[Obrito jagnje]]
*[[Šinkovec]]
*[[Tebi posvečeno]] 
*[[Ukazi (''Da ne smem'')]]
*[[Ukazi (''Levo kreni'')]]
*[[Vihar (Vera Albreht)]]
*[[Za mizo v Čimborasu]]
*[[Pri Cizari]], 1911

'''PRVENKE''' (1912-1913)
*[[Aurikel]], 1912
*[[Spomin (''Pri smreki'')]], 1912
*[[Glej!]], 1913
*[[Mi dva]], 1913 
*[[To hudir je]], 1913

'''VELIKA VOJNA''' (1914-1919)
*[[Begunke]], 1918
*[[Rdeči križ]], 1918
*[[Vrnitev (''Na griču'')]], 1918
*[[Meni se zdi, da prihaja pomlad]], 1919
*[[Naša jesen]], 1919

'''PESMI 1919-1937'''
*[[Bela noč]], 1919
*[[Mati toži:]], 1919
*[[Na Bledu]], 1919
*[[Rada bila grm bi v pomladi …]], 1919
*[[Rdeči nagelj]], 1919
*[[Spomin (''Kadar od daleč'']], 1919
*[[V marcu]], 1919
*[[Na ulici]], 1920
*[[Ko na večer vse tiho pride  mrak….]], 1923
*[[Le eno je res …]], 1923
*[[Pesem časa]], 1923
*[[Na gori]], 1924
*[[O, rodni dom …]], 1924
*[[Kot v belih čipkah zdaj češnje cvetó …]], 1925
*[[V tujini]], 1925
*[[Mladosti]], 1925
*[[Na božični večer]], 1925
*[[Pogovor (Vera Albreht)]], 1925
*[[Tebi (Najlepšo pesem))]], 1925
*[[Med mano je in tabo …]], 1925
*[[Med nami]], 1926
*[[Umrlemu prijatelju]], 1926
*[[Pomladna (Ali vidiš)]], 1927
*[[Ukrajinski sonet]], 1928
*[[Jesenska pesem (Pobrana polja)]], 1928
*[[Jesenska pesem (1928)]]
*[[Dani]], 1929
*[[Mrtvi prijateljici]], 1930
*[[Na Bledu 1933]]


'''Druga svetovna vojna'''
*[[Oči]]
*[[Podgrivke]]
*[[Alarm]]
*[[Krulikom (Halini Chorǫzini v album)]]
*[[Bo konec]]
*[[V mrtvašnici Ravensbrücka]], 1945.
*[[Korošicam umrlim v Ravensbrücku]] [kasneje naslov Transport], 1947
*[[Luciji Liefeldtowi]], 1971.
*[[V ravensbriški mrtvašnici]], ali V mrtvašnici Ravensbrücka, 1983


'''PESMI [1945-1970]'''
*[[Igu Grudnu v spomin]], 1948
*[[Kakteja]], 1952.
*[[Odlomek iz pisma]], 1952.
*[[Pomlad (Vera Albreht)]], 1952.


*[[Pozna pisma I. ]], 1950.
*[[Pozna pisma II. ]], 1950.
*[[Pozna pisma III. ]], 1950.
*[[Pozna pisma IV. ]], 1950.
*[[Jesenska pesem (1955)]], 1955
*[[Kip (Vera Albreht)]], 1958.
*[[Krt (Vera Albreht)]], 1958.
*[[Kako te čakam]], 1963
*[[Kmalu bo leto že, kar je obstala]], 1964
*[[Ostalo vse tako je]], 1965
*[[Za jubilejne tercine Jožetu Šmitu]], 1965
*[[Kdaj?]]
[Kako prehodim sama naj zdaj pota]]
*[[Še bodo cvele …]]

*[[Vintgar]], 
*[[Razmišljanja literarnega zgodovinarja]]

*[[Ne ubežim]], 1968
*[[Vsakdanja pesem]], 1969
*[[Lačno srce]], 1969

*[[Vrnitev (Materi)]]

*[[Njemu]]
*[[Kako prehodim sama naj zdaj pota]]
.
*[[Oblakom bom zapela]]
*[[Pesem žene]]

*[[Preko noči]]
*[[Prišel si mi na pot]]
*[[Odlomek iz pisma]]
*[[Hrepenenje]]

*[[Topola]]

*[[Svojemu Rejencu]]
*[[Zakaj sedim v veseli družbi z vami]]

*[[Rekviem za psom]]
*[[Uporna pesem ]]
*[[Siva jutra ]]
*[[Njiva]]
*[[Moji materi]]
*[[V tej postelji je umrla moja mati]]


*[[Breza]]
*[[Zrumenela knjiga]]
*[[Resignacija]]
*[[Ugašajoče luči]]
*[[Nekomu kot n. pr. jaz]]

*[[Prezgodaj bo]]

*[[Rojstvo dneva]]
*[[Poldan]]
*[[Mrak]]
*[[Tih je večer]]
*[[Večer v vrtu]]
*[[Poletna noč]]
*[[Prebujenje jezera]]
*[[Pomlad]]
*[[V marcu]]
*[[Pomladna prošnja]]

*[[Košnja]]
*[[Pred nevihto]]
*[[Tišina]]

*[[Ko v rosnih travah]]

*[[Zimska pokrajina]]
*[[Stekleno molčanje]]

*[[Balada o krvavi Micki]]
*[[Moto]]
*[[Akacija]]</text>
      <sha1>lvdd08oh231u3xyobc4lwp3m45muh6z</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>206858</id>
      <parentid>206856</parentid>
      <timestamp>2022-07-23T19:50:05Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Alenka Župančič</username>
        <id>5744</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3354" xml:space="preserve">
'''CIZARELSKE''' (1911)
*[[Bog ve ?]]
*[[Galusu]]
*[[Golobčku]]
*[[Kukavci]]
*[[Maj (Vera Albreht)]]
*[[ME CIZARE]]
*[[Obrito jagnje]]
*[[Šinkovec]]
*[[Tebi posvečeno]] 
*[[Ukazi (''Da ne smem'')]]
*[[Ukazi (''Levo kreni'')]]
*[[Vihar (Vera Albreht)]]
*[[Za mizo v Čimborasu]]
*[[Pri Cizari]], 1911

'''PRVENKE''' (1912-1913)
*[[Aurikel]], 1912
*[[Spomin (''Pri smreki'')]], 1912
*[[Glej!]], 1913
*[[Mi dva]], 1913 
*[[To hudir je]], 1913

'''VELIKA VOJNA''' (1914-1919)
*[[Begunke]], 1918
*[[Rdeči križ]], 1918
*[[Vrnitev (''Na griču'')]], 1918
*[[Meni se zdi, da prihaja pomlad]], 1919
*[[Naša jesen]], 1919

'''PESMI 1919-1937'''
*[[Bela noč]], 1919
*[[Mati toži:]], 1919
*[[Na Bledu]], 1919
*[[Rada bila grm bi v pomladi …]], 1919
*[[Rdeči nagelj]], 1919
*[[Spomin (''Kadar od daleč'']], 1919
*[[V marcu]], 1919
*[[Na ulici]], 1920
*[[Ko na večer vse tiho pride  mrak….]], 1923
*[[Le eno je res …]], 1923
*[[Pesem časa]], 1923
*[[Na gori]], 1924
*[[O, rodni dom …]], 1924
*[[Kot v belih čipkah zdaj češnje cvetó …]], 1925
*[[V tujini]], 1925
*[[Mladosti]], 1925
*[[Na božični večer]], 1925
*[[Pogovor (Vera Albreht)]], 1925
*[[Tebi (Najlepšo pesem))]], 1925
*[[Med mano je in tabo …]], 1925
*[[Med nami]], 1926
*[[Umrlemu prijatelju]], 1926
*[[Pomladna (Ali vidiš)]], 1927
*[[Ukrajinski sonet]], 1928
*[[Jesenska pesem (Pobrana polja)]], 1928
*[[Dani]], 1929
*[[Mrtvi prijateljici]], 1930
*[[Na Bledu 1933]]


'''Druga svetovna vojna'''
*[[Oči]]
*[[Podgrivke]]
*[[Alarm]]
*[[Krulikom (Halini Chorǫzini v album)]]
*[[Bo konec]]
*[[V mrtvašnici Ravensbrücka]], 1945.
*[[Korošicam umrlim v Ravensbrücku]] [kasneje naslov Transport], 1947
*[[Luciji Liefeldtowi]], 1971.
*[[V ravensbriški mrtvašnici]], ali V mrtvašnici Ravensbrücka, 1983


'''PESMI [1945-1970]'''
*[[Igu Grudnu v spomin]], 1948
*[[Pozna pisma I. ]], 1950.
*[[Pozna pisma II. ]], 1950.
*[[Pozna pisma III. ]], 1950.
*[[Pozna pisma IV. ]], 1950.
*[[Kakteja]], 1952.
*[[Odlomek iz pisma]], 1952.
*[[Pomlad (Vera Albreht)]], 1952.
*[[Jesenska pesem (Meglice prosojne]], 1955
*[[Kip (Vera Albreht)]], 1958.
*[[Krt (Vera Albreht)]], 1958.
*[[Kako te čakam]], 1963
*[[Kmalu bo leto že, kar je obstala]], 1964
*[[Ostalo vse tako je]], 1965
*[[Za jubilejne tercine Jožetu Šmitu]], 1965
*[[Kdaj?]]
[Kako prehodim sama naj zdaj pota]]
*[[Še bodo cvele …]]

*[[Vintgar]], 
*[[Razmišljanja literarnega zgodovinarja]]

*[[Ne ubežim]], 1968
*[[Vsakdanja pesem]], 1969
*[[Lačno srce]], 1969

*[[Vrnitev (Materi)]]

*[[Njemu]]
*[[Kako prehodim sama naj zdaj pota]]
.
*[[Oblakom bom zapela]]
*[[Pesem žene]]

*[[Preko noči]]
*[[Prišel si mi na pot]]
*[[Odlomek iz pisma]]
*[[Hrepenenje]]

*[[Topola]]

*[[Svojemu Rejencu]]
*[[Zakaj sedim v veseli družbi z vami]]

*[[Rekviem za psom]]
*[[Uporna pesem ]]
*[[Siva jutra ]]
*[[Njiva]]
*[[Moji materi]]
*[[V tej postelji je umrla moja mati]]


*[[Breza]]
*[[Zrumenela knjiga]]
*[[Resignacija]]
*[[Ugašajoče luči]]
*[[Nekomu kot n. pr. jaz]]

*[[Prezgodaj bo]]

*[[Rojstvo dneva]]
*[[Poldan]]
*[[Mrak]]
*[[Tih je večer]]
*[[Večer v vrtu]]
*[[Poletna noč]]
*[[Prebujenje jezera]]
*[[Pomlad]]
*[[V marcu]]
*[[Pomladna prošnja]]

*[[Košnja]]
*[[Pred nevihto]]
*[[Tišina]]

*[[Ko v rosnih travah]]

*[[Zimska pokrajina]]
*[[Stekleno molčanje]]

*[[Balada o krvavi Micki]]
*[[Moto]]
*[[Akacija]]</text>
      <sha1>g3xy9maqhmt40ktg8xsuw4wdwus7dbx</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>206872</id>
      <parentid>206858</parentid>
      <timestamp>2022-07-24T08:18:58Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Alenka Župančič</username>
        <id>5744</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3406" xml:space="preserve">
'''CIZARELSKE''' (1911)
*[[Bog ve ?]]
*[[Galusu]]
*[[Golobčku]]
*[[Kukavci]]
*[[Maj (Vera Albreht)]]
*[[ME CIZARE]]
*[[Obrito jagnje]]
*[[Šinkovec]]
*[[Tebi posvečeno]] 
*[[Ukazi (''Da ne smem'')]]
*[[Ukazi (''Levo kreni'')]]
*[[Vihar (Vera Albreht)]]
*[[Za mizo v Čimborasu]]
*[[Pri Cizari]], 1911

'''PRVENKE''' (1912-1913)
*[[Aurikel]], 1912
*[[Spomin (''Pri smreki'')]], 1912
*[[Glej!]], 1913
*[[Mi dva]], 1913 
*[[To hudir je]], 1913

'''VELIKA VOJNA''' (1914-1919)
*[[Begunke]], 1918
*[[Rdeči križ]], 1918
*[[Vrnitev (''Na griču'')]], 1918
*[[Meni se zdi, da prihaja pomlad]], 1919
*[[Naša jesen]], 1919

'''PESMI 1919-1937'''
*[[Bela noč]], 1919
*[[Mati toži:]], 1919
*[[Na Bledu]], 1919
*[[Rada bila grm bi v pomladi …]], 1919
*[[Rdeči nagelj]], 1919
*[[Spomin (''Kadar od daleč'')]], 1919
*[[V marcu]], 1919
*[[Na ulici]], 1920
*[[Ko na večer vse tiho pride  mrak….]], 1923
*[[Le eno je res …]], 1923
*[[Pesem časa]], 1923
*[[Na gori]], 1924
*[[O, rodni dom …]], 1924
*[[Kot v belih čipkah zdaj češnje cvetó …]], 1925
*[[Med mano je in tabo …]], 1925
*[[Mladosti]], 1925
*[[Na božični večer]], 1925
*[[Pogovor (Vera Albreht]], 1925
*[[Tebi (Najlepšo pesem)]], 1925
*[[V tujini]], 1925
*[[Med nami]], 1926
*[[Umrlemu prijatelju]], 1926
*[[Pomladna (Ali vidiš)]], 1927
*[[Jesenska pesem (Pobrana polja)]], 1928
*[[Ukrajinski sonet]], 1928
*[[Dani]], 1929
*[[Mrtvi prijateljici]], 1930
*[[Moji materi]], 1934
*[[Uporna pesem]], 1934
*[[Na Bledu 1937]], 1937


'''Druga svetovna vojna'''
*[[Oči]]
*[[Podgrivke]]
*[[Alarm]]
*[[Krulikom (Halini Chorǫzini v album)]]
*[[Bo konec]]
*[[V mrtvašnici Ravensbrücka]], 1945.
*[[Korošicam umrlim v Ravensbrücku]] [kasneje naslov Transport], 1947
*[[Luciji Liefeldtowi]], 1971.
*[[V ravensbriški mrtvašnici]], ali V mrtvašnici Ravensbrücka, 1983


'''PESMI [1945-1970]'''
*[[Igu Grudnu v spomin]], 1948
*[[Pozna pisma I. ]], 1950.
*[[Pozna pisma II. ]], 1950.
*[[Pozna pisma III. ]], 1950.
*[[Pozna pisma IV. ]], 1950.
*[[Kakteja]], 1952.
*[[Odlomek iz pisma]], 1952.
*[[Pomlad (Vera Albreht)]], 1952.
*[[Jesenska pesem (Meglice prosojne]], 1955
*[[Kip (Vera Albreht)]], 1958.
*[[Krt (Vera Albreht)]], 1958.
*[[Kako te čakam]], 1963
*[[Kmalu bo leto že, kar je obstala]], 1964
*[[Ostalo vse tako je]], 1965
*[[Za jubilejne tercine Jožetu Šmitu]], 1965
*[[Kdaj?]]
[Kako prehodim sama naj zdaj pota]]
*[[Še bodo cvele …]]

*[[Vintgar]], 
*[[Razmišljanja literarnega zgodovinarja]]

*[[Ne ubežim]], 1968
*[[Vsakdanja pesem]], 1969
*[[Lačno srce]], 1969

*[[Vrnitev (Materi)]]

*[[Njemu]]
*[[Kako prehodim sama naj zdaj pota]]
.
*[[Oblakom bom zapela]]
*[[Pesem žene]]

*[[Preko noči]]
*[[Prišel si mi na pot]]
*[[Odlomek iz pisma]]
*[[Hrepenenje]]

*[[Topola]]

*[[Svojemu Rejencu]]
*[[Zakaj sedim v veseli družbi z vami]]

*[[Rekviem za psom]]
*[[Uporna pesem ]]
*[[Siva jutra ]]
*[[Njiva]]
*[[Moji materi]]
*[[V tej postelji je umrla moja mati]]


*[[Breza]]
*[[Zrumenela knjiga]]
*[[Resignacija]]
*[[Ugašajoče luči]]
*[[Nekomu kot n. pr. jaz]]

*[[Prezgodaj bo]]

*[[Rojstvo dneva]]
*[[Poldan]]
*[[Mrak]]
*[[Tih je večer]]
*[[Večer v vrtu]]
*[[Poletna noč]]
*[[Prebujenje jezera]]
*[[Pomlad]]
*[[V marcu]]
*[[Pomladna prošnja]]

*[[Košnja]]
*[[Pred nevihto]]
*[[Tišina]]

*[[Ko v rosnih travah]]

*[[Zimska pokrajina]]
*[[Stekleno molčanje]]

*[[Balada o krvavi Micki]]
*[[Moto]]
*[[Akacija]]</text>
      <sha1>o3n06h6z954spf8iqfglgjuukajesol</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>206878</id>
      <parentid>206872</parentid>
      <timestamp>2022-07-24T09:04:44Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Alenka Župančič</username>
        <id>5744</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3430" xml:space="preserve">
'''CIZARELSKE''' (1911)
*[[Bog ve ?]]
*[[Galusu]]
*[[Golobčku]]
*[[Kukavci]]
*[[Maj (''Vera Albreht'')]]
*[[ME CIZARE]]
*[[Obrito jagnje]]
*[[Šinkovec]]
*[[Tebi posvečeno]] 
*[[Ukazi (''Da ne smem'')]]
*[[Ukazi (''Levo kreni'')]]
*[[Vihar (''Vera Albreht'')]]
*[[Za mizo v Čimborasu]]
*[[Pri Cizari]], 1911

'''PRVENKE''' (1912-1913)
*[[Aurikel]], 1912
*[[Spomin (''Pri smreki'')]], 1912
*[[Glej!]], 1913
*[[Mi dva]], 1913 
*[[To hudir je]], 1913

'''VELIKA VOJNA''' (1914-1919)
*[[Begunke]], 1918
*[[Rdeči križ]], 1918
*[[Vrnitev (''Na griču'')]], 1918
*[[Meni se zdi, da prihaja pomlad]], 1919
*[[Naša jesen]], 1919

'''PESMI 1919-1937'''
*[[Bela noč]], 1919
*[[Mati toži:]], 1919
*[[Na Bledu]], 1919
*[[Rada bila grm bi v pomladi …]], 1919
*[[Rdeči nagelj]], 1919
*[[Spomin (''Kadar od daleč'')]], 1919
*[[V marcu]], 1919
*[[Na ulici]], 1920
*[[Ko na večer vse tiho pride  mrak….]], 1923
*[[Le eno je res …]], 1923
*[[Pesem časa]], 1923
*[[Na gori]], 1924
*[[O, rodni dom …]], 1924
*[[Kot v belih čipkah zdaj češnje cvetó …]], 1925
*[[Med mano je in tabo …]], 1925
*[[Mladosti]], 1925
*[[Na božični večer]], 1925
*[[Pogovor (''Vera Albreht'']], 1925
*[[Tebi (''Najlepšo pesem'')]], 1925
*[[V tujini]], 1925
*[[Med nami]], 1926
*[[Umrlemu prijatelju]], 1926
*[[Pomladna ''(Ali vidiš'')]], 1927
*[[Jesenska pesem (''Pobrana polja'')]], 1928
*[[Ukrajinski sonet]], 1928
*[[Dani]], 1929
*[[Mrtvi prijateljici]], 1930
*[[Moji materi]], 1934
*[[Uporna pesem]], 1934
*[[Na Bledu 1937]], 1937


'''Druga svetovna vojna'''
*[[Oči]]
*[[Podgrivke]]
*[[Alarm]]
*[[Krulikom (Halini Chorǫzini v album)]]
*[[Bo konec]]
*[[V mrtvašnici Ravensbrücka]], 1945.
*[[Korošicam umrlim v Ravensbrücku]] [kasneje naslov Transport], 1947
*[[Luciji Liefeldtowi]], 1971.
*[[V ravensbriški mrtvašnici]], ali V mrtvašnici Ravensbrücka, 1983


'''PESMI [1945-1970]'''
*[[Igu Grudnu v spomin]], 1948
*[[Pozna pisma I. ]], 1950.
*[[Pozna pisma II. ]], 1950.
*[[Pozna pisma III. ]], 1950.
*[[Pozna pisma IV. ]], 1950.
*[[Kakteja]], 1952.
*[[Odlomek iz pisma]], 1952.
*[[Pomlad (Vera Albreht)]], 1952.
*[[Jesenska pesem (Meglice prosojne]], 1955
*[[Kip (Vera Albreht)]], 1958.
*[[Krt (Vera Albreht)]], 1958.
*[[Kako te čakam]], 1963
*[[Kmalu bo leto že, kar je obstala]], 1964
*[[Ostalo vse tako je]], 1965
*[[Za jubilejne tercine Jožetu Šmitu]], 1965
*[[Kdaj?]]
[Kako prehodim sama naj zdaj pota]]
*[[Še bodo cvele …]]

*[[Vintgar]], 
*[[Razmišljanja literarnega zgodovinarja]]

*[[Ne ubežim]], 1968
*[[Vsakdanja pesem]], 1969
*[[Lačno srce]], 1969

*[[Vrnitev (Materi)]]

*[[Njemu]]
*[[Kako prehodim sama naj zdaj pota]]
.
*[[Oblakom bom zapela]]
*[[Pesem žene]]

*[[Preko noči]]
*[[Prišel si mi na pot]]
*[[Odlomek iz pisma]]
*[[Hrepenenje]]

*[[Topola]]

*[[Svojemu Rejencu]]
*[[Zakaj sedim v veseli družbi z vami]]

*[[Rekviem za psom]]
*[[Uporna pesem ]]
*[[Siva jutra ]]
*[[Njiva]]
*[[Moji materi]]
*[[V tej postelji je umrla moja mati]]


*[[Breza]]
*[[Zrumenela knjiga]]
*[[Resignacija]]
*[[Ugašajoče luči]]
*[[Nekomu kot n. pr. jaz]]

*[[Prezgodaj bo]]

*[[Rojstvo dneva]]
*[[Poldan]]
*[[Mrak]]
*[[Tih je večer]]
*[[Večer v vrtu]]
*[[Poletna noč]]
*[[Prebujenje jezera]]
*[[Pomlad]]
*[[V marcu]]
*[[Pomladna prošnja]]

*[[Košnja]]
*[[Pred nevihto]]
*[[Tišina]]

*[[Ko v rosnih travah]]

*[[Zimska pokrajina]]
*[[Stekleno molčanje]]

*[[Balada o krvavi Micki]]
*[[Moto]]
*[[Akacija]]</text>
      <sha1>1ftvteul7b7kx4r377lfek0kzfu74ij</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Neobjavljene osebnoizpovedne pesmi</title>
    <ns>0</ns>
    <id>31746</id>
    <revision>
      <id>206843</id>
      <parentid>203941</parentid>
      <timestamp>2022-07-23T13:24:54Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Alenka Župančič</username>
        <id>5744</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="686" xml:space="preserve">*[[Breza v vetru]]
*[[Kot rujave ptice]] 
*[[Magdalene]] 
*[[Moto]]
*[[Ob 25 letnici poroke]]
*[[Papagajček]] 
*[[Pismo iz domovine]]
*[[Potrpi]]
*[[Razmišljanja literarnega zgodovinarja]]
*[[Vintgar]] 
*[[Tonetu Vodniku ob petdesetletnici]] 
*[[Zakonca]]
*[[Zastri mi okna]]
*[[Zimski večer (Vera Albreht)]]
*[[Z mano je vse]]

Epigrami
*[[Anonimnežu]]
*[[Če danes kdo]],
*[[F. A.]] 
*[[Gostilna pri &quot;Kolovratu&quot;]] 
*[[K. K- u (prej: Mlademu poetu K-u) ]]
*[[Nasvet K.K.-u]]
*[[Legiša - Elegance]]
*[[Legiša- Krojač – Legiša-Kritik]]
*[[Literarni večer DSK]]
*[[Mladinski reviji]]
*[[Mojca in živali]]
*[[Nekdo ne dá roke]],
*[[Odbornikom DSK]]
*[[V en glas]]
*[[Vidi T.]]</text>
      <sha1>p7g976zrh2109ayo1yui954p4a9a0u1</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>206846</id>
      <parentid>206843</parentid>
      <timestamp>2022-07-23T14:07:16Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Alenka Župančič</username>
        <id>5744</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="700" xml:space="preserve">*[[Breza v vetru]]
*[[Istranke]]
*[[Kot rujave ptice]] 
*[[Magdalene]] 
*[[Moto]]
*[[Ob 25 letnici poroke]]
*[[Papagajček]] 
*[[Pismo iz domovine]]
*[[Potrpi]]
*[[Razmišljanja literarnega zgodovinarja]]
*[[Vintgar]] 
*[[Tonetu Vodniku ob petdesetletnici]] 
*[[Zakonca]]
*[[Zastri mi okna]]
*[[Zimski večer (Vera Albreht)]]
*[[Z mano je vse]]

Epigrami
*[[Anonimnežu]]
*[[Če danes kdo]],
*[[F. A.]] 
*[[Gostilna pri &quot;Kolovratu&quot;]] 
*[[K. K- u (prej: Mlademu poetu K-u) ]]
*[[Nasvet K.K.-u]]
*[[Legiša - Elegance]]
*[[Legiša- Krojač – Legiša-Kritik]]
*[[Literarni večer DSK]]
*[[Mladinski reviji]]
*[[Mojca in živali]]
*[[Nekdo ne dá roke]],
*[[Odbornikom DSK]]
*[[V en glas]]
*[[Vidi T.]]</text>
      <sha1>fe37xwul0qn9i7ne8u8b4nh30xm8iyd</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Begunke</title>
    <ns>0</ns>
    <id>32015</id>
    <revision>
      <id>206882</id>
      <parentid>206782</parentid>
      <timestamp>2022-07-24T11:21:02Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Alenka Župančič</username>
        <id>5744</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1266" xml:space="preserve">{{naslov 
| prejšnji= 
| naslednji= 
| naslov=  Begunke
| poglavje= 
| avtor= Vera Albreht
| opombe= 
| obdelano=3
| spisano= Alenka Župančič
| licenca= {{Licenca-CC-BY-SA-3.0}}
| vir= Vera Keslerjeva [= Vera Albreht], Begunke, ''Ženski svijet'', Zagreb, let. 2, št. 8, 1. 8. 1918, str. 319. 
}}


&lt;poem&gt;»O gospa, kaj je še daleč odtod?
Rade bi še prišle do vlaka,
doma nas gladna deca čaka,
kaj je še dolga, dolga pot?
Tri dni sem živež okrog iskala,
zadnjo obleko sem sabo vzela,
z ušes sem zlate uhane snela,
da sem jih kmetu za moko dala.
Da je še dolga pot se bojim,
rada bi še prišla do vlaka,
pri oknu me gladna deca čaka,
da ji še danes kruh razdelim« .

Po prašni cesti begunke do vlaka,
v črne rute rujave obraze odete,
težka bremena na hrbtu, v lica razgrete,
hite, kjer jih deca in kamenje čaka …
&lt;/poem&gt;

==Opombe urednice==
#V kazalu številke 8 piše ''Bjegunke'', v skupnem kazalu letnika ''Begunka''.
#Naslednja objava: http://www.histriaweb.eu/wp/wp-content/uploads/2014/09/e-brochureHQ.pdf
#Pesem Begunke je prva znana objavljena pesem Keslerjeve o Veliki vojni. Rokopisa ali tipkopisa ni, zato ne poznamo datuma nastanka.

[[Kategorija: Vera Albreht]]
[[Kategorija: Osebnoizpovedne pesmi]]
[[Kategorija: Velika vojna]]</text>
      <sha1>2zfbm7exspi78t1g00j5mceb6e32sk3</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Stric Tomova koča</title>
    <ns>0</ns>
    <id>34884</id>
    <revision>
      <id>206859</id>
      <parentid>198271</parentid>
      <timestamp>2022-07-24T06:42:16Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Hladnikm</username>
        <id>668</id>
      </contributor>
      <comment>Vrnil pomotoma pobrisano redakcijo</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="99653" xml:space="preserve">{{naslov-mp
|opombe=Nedokončano, nadaljuj z redakcijo od 6. poglavja dalje. 
| naslov= Stric Tomova koča ali Življenje zamorcov v robnih deržavah svobodne séverne Amerike &lt;br&gt;&lt;small&gt;Roman&lt;/small&gt;
| normaliziran naslov= Stric Tomova koča
| avtor= Harriet Beecher Stowe
| prevajalec= Franc Malavašič 
| izdano= 1853
| vir= [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3E51O4FR dLib]
| obdelano=2
| dovoljenje= javna last
}}

{{neoštevilčena poglavja}}

==Predgovor==

Slovenskemu ljudstvo se podajo tukaj bukvice v roke, kterih gotovo ne bo nihče nejevoljen iz rok položil, preden jih ne bo do konca zbral, in še ko jih bo enkrat prebral, jih bo gotovo v drugo, v tretje prebéral. Prestavljena je ta povest skorej v vse jezike omikanih narodov že in povsod ima toliko bravcov, da se morajo vnovič natiskovati. Dostojno pričevalo njih vrednosti.

Ker bodo pa bravci na marsikaj zadeli, česar bi ne umili, se mi potrebno zdi, tukaj nekoliko razjasnjenj dati:

V Ameriki je več dežel, ktere so se pod vlado zedinile, in zato se imenujejo, strnjene ali zedinjene deržave. Ker leže v severni Ameriki, jih imenujejo severno-amerikanske. V 15 teh dežel je še gerda navade, da imajo bogati posestniki svoje robove, to je sužne, ktere kupujejo in prodajajo, kakor živino ali drugo robo na somnjeh. Večidel so zamorci obojega spola, in njih otroci. Pa tudi otroci zamorcov z belimi ljudmi so robovi in taki imajo razna imena: Mulati in Mulatke se pravi otrokom zamorc ali zamork z Evropejci; Kreólci in Kreolke so otroci, evropejskih staršev v Ameriki rojeni. Otroci mulatk in belih ali bélcov se imenujejo Kvateroni in Kvaterone, in belih z Kvateronami pa Kvinteroni.

V teh deželah je po postavah pripušeno robove imeti. Imajo jih namest poslov, da jim polje obdelujejo, damače dela opravljajo in plantaže, to je, zemljiša oskerbuje, kjer pavoljo pridelujejo.
Kupujejo jih po razni ceni, kakor so jim za večjo ali manjo rabo. Najbolj navadni denar v teh deržavah se imenuje dolar, in veljá nekoliko več kot naš tolar.

Kako se takim ubogim ljudem godí, se da nekoliko iz sledeče povesti posneti, da si ravno se tudi gospodarji najdejo, kteri s svojimi robovi tako in dostikrat še bolje ravnajo, kakor pri nas s svojimi posli. Hvala Bogu, da sonce keršanske vere od dne do dne bolj led taja, ki serca tacih neusmiljencov obdaja, in da daje takim pomilovanja vrednim ljudem v vsih nadlogah podporo in krepost, nad katerim mora vsa terdoserčnost omagati. Upati je, da bodo tudi v teh krajih, kjer še robove imajo, modre postave in nebeški žarki keršanske vere serca mož razsvetlili, kteri imajo toliko sto in sto ljudi srečo in nesrečo v svoji oblasti, in da bo vsim enako svobodo zasijala.

==I. Ljubézin v robstvu==

V izhodnim délu Kentuške deržave ležite nekaj ur eno od druzega dve posestvi, kterih lastnika sta imela v tridesetih letih tega stoletja imeni Želbi in Haris. Vsaki nju je imel precej robov, kteri so jima ali na polju delali ali pa pri domu opraviti imeli.

Ta dva moža si nista bila ne v dušnih lastnostih ne v premoženju enaka. Gospod Haris je bil bogat in dober gospodar, toda pri tem silno samopašin in svojoljubin in je s svojimi robovi z grozno, neusmiljeno ojstróstjo ravnal. Vse njegove djanja so kazale krepkodušnega moža. 

Gospod Želbi je bil v vsih rečeh ves drugačin. Sicer je bil tudi bogat, pa z marsiktero neprevdarjeno potrato in ker ni bil nikakoršnega reda vajen, je sčasoma v dolgove zabredil; in ta čas, od kterega se tukaj govori, so se njegovi dolgovi narastli, ktere plačati je bil pritiskovan, brez da bi bil vedil, s čim in kako jih pobotati. Njegova tako pametna kakor bistroumna in Ijubeznjlva žena bi si že vedla pomoč najti; pa iz krive
sramožljivosti se ji ni razodel; timveč se je delal kakor
popred tako še zdaj, kakor če bi, kdo vé, kako terdno
stal in brez vsake skerbi bil. Tako se ji od njegovih
tačasnih zaprék še sanjalo ni. Ker mu je bila milodušnost prirojena, ni le miloserčno in rahlo s svojimi robovi
ravnal, temuč še marsikaj jim je privošil in naklonil, kar
bi vlastniki robov v soseski nikakor ne bili storili. Še
ojstro grajali so ga zavoljo tega. Prav za prav je bila
pa nekaka nemožkost poglavitni značaj njegovega bitja, kar se od njegovega najstarejega otroka, trinajst let
starega Jurja Želbi ni moglo reči ali misliti. Zakaj
ta je, dasiravno je bil tako mlad, že veliko terdnost
razodeval in je bil v vsih rečeh bolj materi kakor očetu
podoben.  

Med gospod Želbovimi robovi je bil posebno eden, Tom z imenom, kteriga bi zamogel vsaki, da tako rečem, pošteno, zvesto zamorsko dušo v resnici imenovati. Že več let je bil pri tem gospodu in ta je toliko zaupanja v njega imel, da mu je vodstvo svoje kmetije izročil, denarje iztirjevati, konje in živino kupovati in sploh v hiši in na polju po njegovi volji ravnati dal. Nikoli mu ni bilo treba žal biti, da mu je vse zaupal, timveč je dobro spoznal, da je Tom dosti boljši gospodar
kakor on sam. Enega dne ga pošlje v Cincinati, glavno
mesto sosédne deržave Ohio, da bi tam njegove opravke
oskerbel in 500 dolarjev zanj prevzél. Kak drug, robnik bi si ne bil nikakor upal, kaj tacega storiti; zakaj robovi, kteri iz Kentuki uidejo, gredo navadno najpred v Ohio, ker od ondi najberžeje v Kanado priti in tako za vselej v varnost priti zamorejo. In tukaj je bila s 500 dolarjev (t. j. s 1325 gold.) dvakrat priložnost za bég dana, ker ni bilo samo uiti ampak tudi v Kanado priti silno lahko. Pa gospod Želbi si je brez pomišljenja upal, ker je svojega človeka poznal, in rekel mu
je pri odhodu samo: &quot;Tom, zaupam ti; zakaj vém, da si kristjan in da me zavoljo tega ne boš goljfal.&quot; Téh besed bi pa še treba ne bilo; zakaj ta ni mislil na bég še menj pa za denarje goljfati. Natanjko je opravil svoje
naročilo in je prišel, o pravim času nazaj. Še le pozneje je zvedil gospod Želbi, da so Tomovi znanci ga v Cincinatu dobro nagovarjali, da nej tako priložnost v svoj prid oberne in v Kanado pobegne. Ali Tom jim je odgovoril: &quot;O, tega ne storim! Moj gospod ima zaupanje v mene, in zavoljo tega nej nobene škode ne terpi!&quot; 

Tó in še druge znaminja zvestosti poštenega roba so gospodovo serce tako omečile, da je sklenil, ga polnoma iz robstva izpustiti, kadar mu bo njegovo premoženje le kolikaj to mogoče storilo.

Tom je bil oženjen in oče treh otrok. Njegova žena, ki je bila z njim enacega serca in duha, je bila sicer tudi robinja, pa enako dobro je njeni gospodar z njo ravnal, in ker je bila dobra kuharca in gospodinja, je iméla še dosti bolje od druzih robinj pri njem. Kloa ji je bilo ime. V celi hiši je nihče ni drugače imenoval, kakor &quot;têta Kloa,&quot; kakor so tudi njenega moža navadno
le &quot;stric Tom&quot; imenovali.

Tom je bil terdnega živôta in nevtrudljiv délavec; prav zmirno je živel in žganja ali druzih vpijančljivih pijač ni nikoli pokusil. Se vé, da so mu bile vse njegove dobre lastnosti prirojene; pa vterjene in še bolj obdélane so bile v njem še le po keršanski véri. S to se je že pred soznanil, pa prav živo se je keršanske vére še le navzel, kar je privoljenje dobil, krepke in v serce segajoče pridige resnično vernega duhovna v soseski poslušat hoditi. Ker je vedno molil in vsako grešno nagnjenje v sebi stanovitno zateral, je s časom dušni mir doségel, kteri po besedah svetega aposteljna ni samo čez vso pamet, temuč človeka tudi močnega stori v vsih križih in nadlogah, kterim je vsaki človek v tem življenji, ta menj, ta bolj podveržen. 

Tom je prebival s svojo družino v majhni pa vedno snažni koči za dvorišem. Ko je svoje délo opravil, je bilo zvečer njegovo edino veselje, se v pisanju vaditi, pri čimur mu je mladi Juri Želbi pomagal; potem je pa s svojimi in z druzimi robovi, ki so bili enega duha z njim, večerno molitev opravil. Narpervo so pesmico zapeli, potem pa za časno in večno srečo pričijočih in nepričijočih, posebno za Želbovo rodovino molili. Tako mu je že več let v miru, veselju in serčni sreči preteklo. Oh! Tomu se ni dozdevalo, da je konec tega srečnega časa pred durmi! 

Kakor se je Tom pred vsimi možkimi robmi obnašal, tako je bila Elizabeta med ženskimi perva. Kvaterona je bila, velike lepôte. Ko je bila osem ali devetlet stara deklica, jo je gospod Želbi v Novim Orleanu kupil in svoji ženi podaril. Gospa Želbova je z matersko ljubeznijo za otroka skerbela; dala jo je v keršanski
veri podučiti in se ženskih dèl učiti. K pobožnosti jo je napeljevala. Bolj ko je Elizabeta rastla in bolj ko so se njene dušne in serčne lastnosti razodevale, toliko menj je mogla njena gospodinja brez nje biti, ktera je bolj kot s prijatlico kakor kot s podložno ali clo robinjo z njo ravnala. Kot cveteča devica je vnela serce mladega moža v soseski, nekega Kvaterona, za se, kteri je bil sicer tudi rób, pa je imel enako lepe lastnosti, kakor ona, in je sam od sebe in brez druge pomoči se tako omikal, da je zamogel svojega gospoda kakor tudi mnogo mnogo svobodnih osramotiti. Juri mu je bilo ime in po njegovim gospodu so ga Jurj a Haris imenovali. Njegov gospod je bil spredej imenovani posestnik Haris. 

Dostikrat se zgodi, da kmetovavci ali fabrikanti za nekaj časa robove od njih gospodarjev najamejo, če posebno dobro plačilo obljubijo, kterega pa, ne dobiva rob, ampak njegov gospodar. Tako je bil tudi Juri o času, ko se je z Elizabeto soznanil, v bližno fabriko posojen, kjer je imel zavoljo njegove posebne obertnosti mnogo svobode in dostikrat mu je bilo pripušeno, v sosesko na Želbovo posestvo vas iti. Bolj ko sta se Juri in
Elizabet a spoznanovala, rajše sta se iméla; to je Želbovi gospej dopadlo in kmalo ju je duhoven poročil. Dva otroka tega zakona sta še prav majhna umerla, samo najmlajši, prav ljubezniv deček, z imenam Henrik, je živ ostal.

Henrik je bil že štéri leta star, ko se je sreča njegovih staršev nagloma skalila. Njegov oče je bil iz fabrike nazaj na posestvo svojega gospoda poklican. To se je tako le zgodilo:

Juri, bistrega uma in navajen vsako reč dobro prevdariti, je kmalo umel ne samo, kaj je z rokami storiti ampak tudi, kako delajo mašine v fabriki. Kmalo je s svojo umnostjo tu in tam sam kaj popravil in nazadnje je tudi še prav pripravno mašino za cišenje lanú iznajdel, ktero zdaj skoraj v vsih severno-amerikanskih fabrikah rabijo, v kterih platno za žakle in jadra delajo. S tem, kakor sploh s svojo obertnostjo in natanjčnostjo
še je gospodu Vilsonu, posestniku fabrike, silno prikupil, in zavoljo njegove prijaznosti ga je vse v fabriki ljubilo. 

Ali pri vsim tém je veljal vunder pri merzlih, ojstrih postavah samo le kot stvar, ne pa kot človek, kteremu mu gre kaka pravica. Vse njegove lépe lastnosti so mogle biti volji slabodušnega, tesnoserčnega in neusmiljenega gospoda in zapovednika podložne. Ko je namreč ta zvedil, da je mašino za čišenje lanú iznajdel, se pripelje enega dné v fabriko, da bi sploh zvedil, kaj njegov rob ondi dela in počnè. 

Gospod Vilson ga je prav prijazno in vljudno sprejél; vošil mu je srečo, da ima tako prebrisanega roba in pelje ga potem v fabriko, kjer mu je Juri od njega iznajdeno mašino in druge naprave pokazal in pri tem tako ročno govoril, vse tako jasno in bistro razlagal, in se sploh tako ročno obračal, da se je gospod Haris osramotenega čutil, koliko ga njegov rob preseže. To
je bilo preveč, da bi bil mogel prevzetni robnik to preterpeti. Sklenil je tedaj tisto uro, se nad Jurjem znositi, ga na svoje posestvo nazaj vzeti in ga ondi k najtežjim in najslabšim opravkim siliti, da bi tega človeka, kteri je po njegovi pameti previsoko letel, po mogočosti globoko potlačil. Gospod Vilson in vsi delavci so se tadaj silno začudili, ko je gospod Haris kar Jurjev zaslužek terjal in svoj namen spoznati dal, ga kar zopet sabo na dom vzéti. 

&quot;Ali, gospod Haris, ali hočete tako naglo to storiti?&quot;

&quot;Zakaj pa ne? Ali rób ni moj, in ali ne morem z njim storiti, kar sam hočem?&quot; 

&quot;Rad plačam več za-nj , če s dosadanjim plačilom niste dovoljni,&quot; je rekel gospod Vilson. 

&quot;Ne, Ne, nikakor ne! Jez sploh nobenega roba ne prepustim, če nečem.&quot;

&quot;Ali, gospod Haris, ravno za to délo se mi prav ves pripravin zdi.&quot;

&quot;Zna biti; pa za to ni, za kar sim ga, jez naganjal.&quot;

&quot;Le pomislite malo, da je mašino iznajdel,&quot; je rekel, pač preglasno, eden fabričnih delavcov.

&quot;I, se vé da!&quot; je bil zaničevavni odgovor, &quot;in sicer mašino, da ne bo treba delati, jeli? Naj bi jih še deset druzih iznajdel, kaj so mi mar? Takemu zamorskemu psu kratko malo ne gré, se s tacimi rečmi pečati. Eden kakor drugi ni nič druzega sam, kakor mašina za privarovanje dela. Dela nej, da mu bodo rebra pokale;
tako gre za-nj!&quot; 

Juri je stal, tih in omamljen, ko je te žalostne besede iz ust svojega gospoda zaslišal. Pa vrelo je v njem in le {{redakcija|s|z}} veliko silo je svoje razkačene čutljeje berzdal. Prijazni posestnik fabrike je vidil, kaj se v njem
godi. Roko je položil na njegovo ramo in tiho mu rekel:

&quot;Nič ne marajte, Juri, in kar z njim pojdite za zdaj; bom že skerbel, da vas bom nazaj dobil.&quot; 

Neusmiljenec je slišal to šeptanje, in da si ravno ni nobene besede umil, si je vunder mislil, kaj da poménijo. Toliko terdneje je tadaj sklenil, svoje žertve ne iz rók izpustiti. Brez odloga ga je sabo peljal, in obkladal ga je z najtežjimi in najgerjimi déli. 

Gospod Vilson je ostal zvest svoji obljubi, in koj, ko je mislil, da se je perva jeza kolikaj vlegla, je prišel in si vse prizadjal, gospod Harisa pregovoriti, da bi mu Jurja zopet prepustil. Pa komaj ga je poslušal in rekel mu je, da nej se nikar več ne prizadeva in sploh za reči ne pečá, ki mu niso nič mar.

&quot;Bog ne prizadeni, da bi se hotel v vaše reči vtikati, mislil sim lé, da bodete že zavoljo lastnega dobička to storili.&quot;

&quot;Eh ja! prav dobro vas umim in sim dosti vidil, kako ste mu pomiškovali in šeptali, ko sim prišel v fabriko po-nj. Pa ne dam se tako lahko prekaniti. Mi živimo v svobodni deželi, gospod, in ta človek je moj; jez morem z njim storiti, kar jez hočem: ali me umite?&quot;

S tem grobim odgovorjem osornega robnika je mogol človekoljubni gospod Vilson se zopet verniti in za Jurja je vse upanje zginilo, kadaj iz tega nesrečnega stanu rešen biti.

Malo tednov pozneje, ko se je gospa Želbova ravno vùn peljala in Elizabeta na dvoru za vozom zamišljena pogledovala, jo je nekdo lahko od zadej na pleča vdaril. Ozré se in njeni mož je pred njo stal.

&quot;Juri, ali si ti? Kako si me vstrašil, pa vunder, kako sim vesela, da te še enkrat vidim. Pojdi, greva v hišo, da bova sama govorila in si svoje serci razodela.&quot; 

S temi besedami ga je peljala v majhno pa čedno
stanico, v kteri je svoje dela imela. Blizo stanice svoje
gospé je prebivala. &quot;O , kako sim vesela, da si tukaj!&quot;
je rekla. &quot;Pa zakaj si tako žalosten? {{redakcija|poglej|Poglej}} le najega malega Henrička; glej, kako je zrastel in kako preljubeznjiv je! &quot;In to izgovorivsi je poljubnila dečka na
rudeče ustica, ki je svojega očeta, kterega je le malokdaj
vidil, nekoliko plašno pogledoval in se maternega pripasa deržal.

&quot;Ko bi pač nikolj ne bil rojen!&quot; je rekel Juri brhko. &quot;Ko bi se tudi jez nikolj ne bil rodil!&quot; Vstrašena in vplašena pogleda Elizabeta svojega moža in oči so se ji posolzile. 

&quot;Uboga moja žena! {{redakcija|v|V}} globočino serca me boli, da
sim take britkosti v tebi zbudil,&quot; je rekel milo. &quot;Sej
veš, kako te ljubim; pa ravno zavoljo tega si želim, da
bi me nikoli ne bila vidila; bolj bi bila srečna, kakor
si zdaj.&quot;

&quot;Juri, Juri! {{redakcija|kako|Kako}} moreš tako govoriti? Povej mi le najpervo, kaj te je doletelo ali kaj nas čaka strašnega? Ali nisva res srečna bila, dokler si bil ti v fabriki?&quot; 

&quot;Tega ne morem tajiti, ljuba Elizabeta, pa vunder .... &quot; Omolknil in nevedoma je potegnil fanta k sebi, kterega si je na ročje posadil, božal in mu milo v bistre, nedolžne oči gledal.

&quot;Sej je ves tebi podoben; in milši ter Ijubeznivši žene kakor si ti, bi si ne mogel želeti! Pa oh! pri vsim tem bi bilo Bolje, če bi se ne bila nikóli vidila!&quot;

&quot;Preljubi Juri, še enkrat rečem, kako moreš kaj tacega govoriti?&quot;

&quot;Res je, Elizabeta, ni ga bolj nesrečnega človeka na zemlji, in življenje mi je že gnusoba. Suesti se hočem v svojim sercu in najstrašneje mi je, da moram tudi tebe še sabo v nesrečo potegniti. Kaj nama v tacih okoljšinah življenje pomaga? Ja, rés bi bil rajši mertev!&quot; 

Vsaka teh besed je zbodla Elizabeto kakor nož v serce, pa vunder se je prizadevala sebe in svojega moža vpokojiti. Rekla je : &quot;Vem kaj si terpel in čutil, ko si bil tako naglo iz fabrike poklican, in vem, da imaš terdoserčnega gospoda. Pa prosim te vunder, poterpéti in vidil boš, da se bo vse dobro izšlo.&quot;

&quot;Poterpéti!&quot; ji je besedo zaverl, &quot;ali mar nisim dosti poterpel? Ali sim besedo, le besedico čerhnil, ko je prišel in me brez vsacega pametnega uzroka iz mesta odpeljal, kjer me je vse rado imelo in ljubilo? Vsak répar mojega zaslužka je prejel in vsi pričajo, da sim vedno pridno in nevtrudljivo délal.&quot; 

&quot;Žalostno in prav žalostno je rés,&quot; je rekla Elizabeta; &quot;ali pomisliti moraš vunder, da je tvoj gospod!&quot;

&quot;Moj gospod? V navadni pomeni te besede zna biti; vprašam pa, kdo ga je meni dal gospoda? Kakšne pravice ima do mene? Človek sim kakor je on, in rêči smem, da sim boljši človek od njega; bolj urnim svoje delo, kakor on; bolj umim gospodarstvo, kakor on;
bolje znam brati, bolje znam pisati, kakor on; in vse to
sim se sam iz sebe naučil in njemu se nimam ne trohice zahvaliti. Kar vém, sim se njemu vklub naučil; kdo mu je tadaj pravico dal, z mano, kakor z oslom, kakor s tovorno živino delati? {{redakcija|me|Me}} od opravil odganjati, ktere umim in bolje umim kakor on, in me k delim siliti, ktere zamore vsaki konj, vsaki vol enako dobro opravljati? On pa to dela, da bi me, kakor sam pravi, globoko potlačil in ponižal, in mi nalaš najtežje in najgerje déla naklada.&quot;

&quot;Oh Juri, Juri, ti me strašiš! Še nikoli te nisim tako govoriti slišala in bojim se, da imaš kaj hudega v mislih! Nad tvojo nevoljnostjo se prav nič ne čudim; pa vunder te lepo prosim, varuj se, kaj storiti, kar bi te popolnama nesrečo pokopalo!' Zavoljo samega sebe, zavoljo mene, zavoljo Henrika ne stori kaj tacega!&quot;

&quot;Dozdaj sim najhujši silo s poterpežljivostjo nosil,&quot; ji odgovori Juri; &quot;ali od dné do dné huje prihaja — meso in kri tega ne more dalje terpeti. Vsako priložnost, ki se le misliti da, poiše, da me terpinči. Dobro vem, da sim jak delavec, in mislil sim si, da si bom tako kake prazne ure pridobil, v kterih bi se brati in pisati vadil; ali če več in bolj nevtrudljivo délam, več mi naklada. On pravi, da si ravno se mu nikolj z nobeno besedico ne
vprem, da dobro vé, da imam vraga v sebe, kterega hoče iz mene izgnati. In gotovo je, da bo ta pred ali pozneje iz mene planil in sicer tako, da unemu ne bo ljubo.&quot; 

&quot;Še včeraj,&quot; je govoril Juri dalje, &quot;se je zgodilo, da je Tomaž, gospod Harisov fant, ko sim kamnje na voz nakladal, s svojim bičem tako blizo konja pokal, da se je splašil. Prav prijazno sim ga prosil, da nej ne dela tega; pa še huje je pokal. Še enkrat sim ga prosil, in zdaj je začel mene napletati. Za roko sim ga
prijel in zdaj je začel kričati, z nogami bercati in potem
je tekel k očetu, kteremu je rekel, da sim ga tepel. Ves
divji pride oče in ko je meni rekel, da mi bo pokazal, kdo je moj gospod, me priveže k drevesu, odreže več šib in jih da fantu, rekoč mu, me toliko časa tepsti, da bo truden. In tako se je zgodilo. Pa svest naj si bo, da mu tega ne bom pozabil!&quot;

In pri teh besedah se je čelo mladega moža v nevolji zgerbančalo in iz njegovih oči je gorel strašin oginj, tako da se je Elizabeta vstrašila. &quot;Kdo tadaj,&quot; je pristavil, &quot;je dal tega človeka meni gospoda? To je, kar bi rad zvedil.&quot;

&quot;In vunder mislim jez, ljubi Juri,&quot; je rekla počas pa s tihim pogledom na tistega, ki zamore edini moč v terpljenju dati, &quot;je tudi tù treba, se v božjo voljo vdati. Jez sim se vsélej prepričala, da moram svojemu gospodu in svoji gospodinji pokorna biti, ali pa nisim kristjana.&quot; 

&quot;Pri tebi je drugač,&quot; je rekel. &quot;Tvoja gospoda je tebe izredila kakor svojega lastnega otroka, je s tabo lepo ravnala, te lepo oblačila, ljubila, te dobro učit dala. Jez pa sim bil z nogami suvan, s pestmi bit, preklinjan, dosti je ; kakor se je dalo, sim bil terpinčen: za kaj tadaj bi imel hvaležen biti? Kar sim obleke in živeža dobil, sim stotero zaslužil. Da bi se tako z mano ravnalo, ne morem in nečem več terpeti!&quot; je pristavil
Juri in je svoje pesti serdito skup stisnil.

Elizabeta se je tresla in molčala. Še nikolj ni vidila svojega moža tako serditega, in spoznala je tudi, da bi tù nobeno milo prigovarjanje nič ne pomagalo. 

&quot;Ali se še spomniš na malega psička, ki sim ga tebi dal?&quot; je govoril Juri dalje. &quot;Zvesta živalica je bilo moje edino veselje. Ponoči je pri meni spal in podnevi je bil vedno pri meni in me je včasi s tako umnimi očmi pogledoval, kakor če bi bil moje kalne misli in čutljeje mojega serca vganil. Kaj se je zgodilo z njim? Undan mu dam kosti glodati, ki so pred kuhinjo ležale; moj&quot;
gospod, ki je h temu prišel, me je za to ozmerjal ter rekel, da si ne more misliti, kako bi dopustil, da bi vsak zamorc svojega psa imel in na njegove stroške redil. Na to mi zapové, ubogemu psetu kamen na vrat privezati in v vodo vreči.&quot;

&quot;Tega pač nisi storil, Juri?&quot;

&quot;Ali jez kaj tacega? Gotovo ne.&quot; Pa, on je storil to. Serce mi je hotlo žalosti počiti, ko sim mogel gledati, s kakošnim veseljem sta on in hudobni fant pseta v vodo vergla in potem tako dolgo kamne na-nj metala, da je vtonil. Uboga živalica! Tako milo-žalostno, me je pogledovala, kakor če bi me bila hotla prašati, zakaj ji ne pomagam! Jez sam sim bil pa verh tega še tepen, ker sim se branil, psa vtopiti. Nej bo; ali ta berič bo že še zvedil, da se s tepenjem ne dam vkrotiti, kakor bi on hotel. Moj čas bo prišel, preden si bo svest.&quot;

&quot;Oh, Juri, kaj naklepaš? Ne daj se k hudemu zapeljati; zaupaj le v Boga in stori pošteno, kar ti je storiti, in gotovo ti bo pomagal.&quot;

&quot;Jez ne mislim tako, kakor ti, Elizabeta, moje serce je polno jeze.&quot;

&quot;{{redakcija|O|O,}} Juri, véro moramo imeti, in če nas kaj hudega zadene, je to božja volja in on sam vé, kaj nam je v prid. Tako govori moja gospodinja vedno.&quot; 

&quot;Tako lahko govore ljudje, ki složno na mehkih blazinah sedé in se v kočijah vozijo; nej bi bili pa na mojim mestu, stavim kaj, da bi kmalo drugač govorili. Rad bi bil bolj poterpežljiv in volján; ali v mojim sercu vrè in jez ne morem svojih čutljejev berzdati. Tudi ti bi jih ne mogla na mojim mestu; in tudi zdaj jih ne boš mogla, če ti golo resnico povém. Zakaj vsega še
ne veš.&quot;

&quot;Moj Bog, strašiš me!&quot; je rekla Elizabeta osupnjena, &quot;kaj hujšega bi še moglo priti?&quot;

&quot;Poslušaj tedaj, kaj ti imam povédati. Že pred več časa je rekel moj gospod, da je bil bedast, da mi je dal se vun oženiti; verh téga sovraži celo Želbovo druhál zavoljo njene ošabnosti in ker se bolje misli od njega; in da si tudi ti mene z ošabnimi mislimi navdala. Zavoljo tega bi ne smel jez več sim hoditi, ampak na
njegovim posestvu bi se imel omožiti. V začetku je od tega lé bolj sploh govoril, včeraj mi jé kar naravnost rekel, da nej Mino vzamem in se v koči na njegovim dvoru vsélim, če ne, me bo pa v južne dežele prodal.&quot;

&quot;Moj Bog, ali nisi mar z mano zaročen; ali te ni duhoven z mano poročil ravno tako, kakor če bi bil belokožec ali svobodnik,&quot; je rekla Elizabeta v svoji nedolžnosti. 

&quot;Ali ne veš, da rob ne more pravoveljavnega zakona skleniti? V tej {{redakcija|deželi|deželi,}} saj nobene postave nimajo, ktera bi vezivno moč imela; in jez ne morem nič zoper to storiti, moj gospod za dobro spozna, naji ločiti. To je ravno, zavoljo česar sim želel, da bi te ne bil nikolj poznal, ali da bi se ne bil rodil; za oba bi bilo bolje; in če bi se to dete ne bilo nikolj rodilo, bi bilo tudi bolje za-nj; kar je mene zadelo, to vse zna tudi dete zadeti!&quot;

&quot;Ali déte in jez imava tako dobrotljivega gospoda!&quot;

&quot;Ja, pa kdo vé, kaj pride. Umerje nej in otroka znajo prodati, nihče ne vé, kam in komu. Kaj nama potem pomaga veselje, da je tako ljubeznjiv, umen in brihten fant? Povem ti, Elizabeta, meč bo tvojo dušo presunil zavoljo vsake njegovih prednost, zavoljo vsega dobra, kar ima na sebi. To povišuje njegovo vrednost
in tako ti bo toliko težeje stalo, ga obderžati.&quot; 

Te besede so padle kakor skale na Elizabetno dušo in so jo toliko bolj ranile, ker je nekaj dni sim vidila, da sta se gospod Želbi in neki kupčevavec z robmi po gostim in na skrivnim pomenkovala, in da je kupčevavec posebno prijaznost do njenega otroka kazal. Pa tolažiti se, je poskušala in svoj strah je tudi svojemu
možu skrila, da bi ga še bolj serditega ne naredila.

Nazadnje se je njeni mož za odhod napravil. &quot;Tadaj Elizabeta, preljuba moja žena,&quot; ji je rekel, z žalostnim obličjem, &quot;vtolaži se in Bog te obvaruj, jez grem.&quot;

&quot;Ti gréš? Moj Bog, kam?&quot; 

&quot;V Kanado,&quot; ji odgovori s krepkim glasom, &quot;in ko bom ondi, te bom od tvojega gospodarja kupil, — to je edini up, ki nama je ostal. Dobrega gospoda imaš in ne bo se branil, meni te prodati. Tebe in otroka bom kupil, in kupil vaji bom z božjo pomočjo!&quot;

&quot;Ali, oh kako strašno bo za tebe, če te zopet vlové!&quot; 

&quot;Ne bom se dal vloviti, Elizabeta, rajši umerjem! Svoboden hočem biti ali pa umreti!&quot;

&quot;Pa si vunder ne boš sam življenja jemal?&quot;

&quot;Za to mi še ni nobene sile, zakaj če bi bilo treba, bi drugi dosti urno za to skerbeli. Tode živega me ne bodo v južne dežele vlačili, to jim obljubim.&quot;

&quot;Oh, Juri, stori mi zavoljo mene, kar te prosim; zderži se vsake sile, bodi si do sebe ali do druzih! Moli rajši k Bogu, da ti bo pomagal in ne zaupaj preveč svoji moči!&quot; 

&quot;Poslušaj me tedaj, kaj sim si namenil storiti. Moj gospod me je poslal s pismom k gospodu Simes, kteri komej pol ure od todi stanuje. Gotovo si misli, da bom pri tej priložnosti tebe obiskal in ti vse povedal, zlasti pa, da ima namen mene oženiti. Na to le pazi, zakaj Želbovim kako nerodno zaigrati, bi mu bilo neskončno veselje. Zdaj se vernem nazaj, po videsu, kakor če bi bil v vse vdan, in se delam, kakor če bi bil vse premagal in prestal. Nekoliko sim za vbég že pripravil in ljudi sim najdel, v kterih pripomoč se smem zanesti. In tako bom te dni zginil, brez da si moj gospod kaj tacega še misli. Moli za mene, Elizabeta, da se vse dobro izide, morebiti te bo ljubi Bog uslišal.&quot;

&quot;Molila bom, Juri, môli pa tudi ti in zaupaj v Boga, potem ti ne bo treba se grešnih pomočkov za izpeljanje svojega namena {{redakcija|poslužiti.|poslužiti.&quot;}} 

&quot;Z Bogom tedaj!&quot; je rekel Juri, in je z ginjenim sercom Elizabeto za roko prijel in milo pogledal. Molčé sta nekaj časa stala, Elizabeta jokaje on pa si prizadevaje, stanoviten ostati. Pa ne dolgo; kmalo ga je težko serce premagalo in tudi njemu so se solze iz očí vderle. Se enkrat sta se objela, in ločila sta se mož in žena, brez da bi vedla, kadáj in ali se bota še kadaj vidila. 

==II. Bég==
Elizabeta se ni zastonj bala, da ima kupčovavec z robmi hud namen z njenim otrokom; zakaj živi fant, ki je v vsim svojim obnašanju nekaj posebnega razodeval, je dobičkaželjnost prodajavca duš tako zlo zbudil, da je sklenil, bodi si za kolikor koli ga kupiti. In težko mu ni bilo, svoj namen doseči. 

Rekli smo žé, da se je gospod Želbi poslednji čas v dolgove zakopal in zdaj ni vedil, kako jih plačati. Največ je bil pa temu kupčevavcu dolžan, ki se je Haleja imenoval in je že davno na dobro &quot;blago&quot; pazil, ktero je gospod Želbi v robu imel. Zavoljo tega je skorej vse od gospod Želbia podpisane dolžne pisma nakupil, da bi ga ta'ko popolnoma v svojo oblast dobil in si ga v
vsili rečéh voljnega storil. Njegovo pervo je bilo, ga zdaj ojstro tirjati, ob enim pa tudi se dobrega delati in
se pri volji pokazati, namest denarjev tega ali unega roba
vzeti. S tem je za zdaj toliko dosegel, da je začel gospod Želbi svojemu sklepu, nobenega roba, najmenj pa kakemu kupčevavcu z robmi prodati, precej nezvest prihajati začel; zakaj do gotovih denarjev priti, mu je bilo tačas popolnoma nemogoče. Halej je svoje oči najbolj na Toma obernil, kterega lepe lastnosti je dobro poznal, in mislil je ž njim dobro kupčijo storiti, če bi ga
dobil. Se vé, da je tudi dobro vedil, da gospod Želbi brez zvestega, zanesljivega in nevtrudeno pridnega roba biti ne more in da mu je že večkrat svobodnost obljubil. Ali v Želbovo nestanovitnost zaupajóč se v svojim sklepu ni dal motiti, in nekaj z protenjem, nekaj s prilizovanjem in zgovornim jezikom je nazadnje vunder svoj namen dosegel. Tode s Tomom še ni bil ves dolg plačan in ko sta zavoljo druzega roba kot naméček se pogojevala, se je po nesreči zgodilo, da je mali Henrik v stanico priskakljal in se tam po svoji navadi in volji v svoji nedolžnosti igral.Tako je pazljivost kupčevavca na-se potegnil in v njem vročo željo zbudil, ga imeti. Halej je bil srov človek in verh tega je pri svoji ostudni kupčiji že davno ob vse bolje človeške čutljeje prišel. Zavoljo tega nej bi bil gospod Zelbi še
toliko govoril, kako strašno bi bila ločitev edinega otrôka
od matere, in sicer kako strašna bi bila tak a ločitev za-njo in kako zlo bi tudi njegova gospá žalovala. {{redakcija| — Halej |Halej}} je bil za vse govorjenje gluh. Žugal je, od kupčije
čisto odstopiti in svojo reč do najhujega gnati. Kar je ločitev otroka od matere zadélo, je tolažil z besedami, da bo otroka prav dobremu gospodu prodal; dokazati se je prizadeval, kako zamore otrok samo na to vižo prihodnje resnično srečin biti in da se zamore cló upati, da bo gotovo kdaj svoboden postal. Več izgledov tacega ločenja je imenoval, po kterih je perva bolečina kmalo minula, ker robovi menj živo in globoko občutijo kakor svobodniki. Nazadnje se tudi ni mogel zderžati, gospod Želbiu pred oči postaviti, kako prijetno je brez dolgov biti. Z eno besedo, gospod Želbi se je dal pregovoriti, tudi fantka prodati.

Podpisal je tadaj rajtingo zastran Toma in Henrika in za to je prejel iz Halejevih rok vse dolžne pisma nazaj. Drugo jutro je hotel kupec po svoje &quot;blago&quot; priti. 

Ko je odšel in gospod Želbi svojo vest po mogočnosti kmalo omamil, se je bal, s svojo ženo vkupaj priti, kateri to reč zamolčati, ni mogoče bilo in ktera bi, kakor je dobro vedil, zavoljo tega ob svojo pamet prišla. Zvečer je bila v neki družbi, in je precej pozno domú prišla. Da Halej z robovi kupčuje, sicer ni natanjko vedla, pa koj ko ga je zagledala, se ji je njeno serce zoper njega vperlo, k čemur je tudi ošabnost in napihnjenost pripomogla, ki se mu je na zarobljenim obličju brala. Verh tega ji je tudi Elizabeta svojo skerb tožila, da zoper njenega sina nekaj naklepa, — skerb, ktera se ji' je sicer skoraj sméšna zdéla, kar se ji je nemogoče zdelo, da bi se kaj tacega zgodilo, ker je bila svesto prepričana, da, kakor bi ona ne, bi tudi njeni mož ne dopustil malega Henrika prodati. 

Kdo si more tadaj njeno zavzetje in njeno serd misliti, ko je še tisti večer zvedila, kako jo je to njeno prepričanje goljufalo, in ko je čez dolgo in široko iz ust svojega moža zvediti mogla, da ni samo zvestega Toma, temuč tudi Elizabetnega zalega fantka Haleju prodal! V začetku si je mogla to komaj mogoče misliti, pa kmalo se je prepričala, da je le preveč rés. In ko se je
Želbi izgovarjal, da je bilo treba to storiti, in ji razodel, kako je v dolgove zamótan, je bila koj pripravljena, vse svoje lepotije prodati in sploh vse storiti, da bi se kup overgel. Ali Želbi ji je rekel, da se Halej nikakor ne bo v to vdal, ker je njemu, kot strastnemu kupčevavcu z robovi, več na blagu, kakor na gotovim denarju ležeče, in ker bo že prihodnje jutro zarano po
svoje blago prišel. 

&quot;Oh!&quot; je zadihnila, &quot;zakaj sim mogla to doživéti! Vedno sim se prizadevala dolžnosti, ktere sim kot keršanska žena do teh ubozih, sužnih ljudí imela, zvesto spolniti. V vsih rečéh sim za nje skerbela, za njih dušno kakor telesno srečo, in vse njih težave in veselje sim z njimi delila; kako pa morem zdaj z dobro vestjo pred nje stopiti, če je tako dober, zvest in pošten služabnik, kakor je Tom, zavoljo kratke zapreke v denarjih, prodan in hipoma izmed tistih strgan, ktere ljubiti in čislati smo ga učili? Na serce sim jim pokladala dolžnosti, ktere imajo med sabo kot zakonski, kot starši in otroci, zdaj pa damo v djanju spoznati, de vse te dolžnosti, vse zveze žlahte v naših očeh nobene cene nimajo, kadar nam gre za majhen dobiček v denarjih! Elizabeto sim učila, kako ima Henrika učiti, ktere dolžnosti ima kot keršanska mati, kako mora za-nj skerbeti, za-nj moliti, da bo tudi on po kerščanski poti hodil: in zdaj? Kaj ji morem, kaj ji imam reči, če ji ga ti od njénega serca odtergaš in z dušo in s telesom neusmiljenemu prodajavcu duš prodaš, samo da se za kratek čas zavoljo svojih dolgov oddahneš? Dostikrat sim ji rekla, da je človeška duša več vredna, kakor vsi denarji na zemlji; zdaj pa se ji njeno lastno déte prodá skoraj z gotovostjo, da bo imelo na svojem telesu mnogo terpeti in da se bo verh tega še njegova duša pogubila!!&quot;

&quot;Žal mi je, Emilija, da ti to tvoje serce tako teží!&quot; je rekel gospod Želbi; &quot;in verjemi mi, da tvoje čutljeje zlo čislam, da si ravno jih s tabo ne delim popolnoma. Ali kaj mi je bilo storiti? Ali me ni imel Halej vsega v svoji oblasti; terjal me je in še clo žugal mi je, vse pogodbe ovréči in pri sodniji prositi, mi vse naše robove prodati, če mu Toma in Henrika ne prepustim.&quot;

&quot;Prava prekletev je na tem robstvu!&quot; je rekla gospa Želbi britko, potem ko je vse mogočnosti, težko nadlogo odverniti, še enkrat prevdarila pa v svojo žalost spoznala, da je ni pomoči. &quot;Prekletev za gospoda, prekletev za roba je! Bedasta sim bila, ko sim mislila, da zamorem iz hudega samega na sebi še kaj dobrega storiti. Nej bodo naše postave, kakoršne hočejo, je in ostane vunder gréh, pod njih varstvom robove iméti. To sim vselej mislila; že kot mlada deklica sim tako mislila in še huje se je taka misel v meni zbudila, ko sim v keršansko cerkev stopila. Pa mislila sim, da bom mogla z ukom in djanjem, z ljubeznijo in skernljivostjo stan meni podložnih robov zboljšati, jih v stan postaviti, kteri bi bil svobodnosti skorej enak. Oh, jez neumnica!&quot;

&quot;Ljuba Emilija, ravno tako govoriš, kakor tisti, kteri bi robstvo radi odpravili.&quot;

&quot;Kakor ti! Nej bi oni tako dobro vse vedili, kar robstvo zadéne, gotovobi še vse drugače govorili, kakor so dozdaj govorili! Oni se znájo od nas učiti, in ne mi od njih; in Ti sam veš, da nisem nikolj mislila, da robstvo po pravici obstoji, in vedno sim se branila, robove iméti.&quot;

&quot;Drugačnih misel si vsa, kakor mnogi modri in pobožni možjé;&quot; ji je rekel gospod Želbi. &quot;{{redakcija|In--&quot;|In}} vunder popolnoma enacih, kakor so gospod fajmošter poslednjo nedeljo v svoji pridigi bili. Se vé, da gospodje duhovni tu tako malo pomagati morejo, kakor mi. Mislim si pa vunder, da ti je gospod fajmoštrova pridiga tako dopadla, kakor meni.&quot;

&quot;Ljuba žena,&quot; ji je gospod Želbi v besedo segel, da od svoje reči govoriva: &quot;Jutro se bom prav zgodaj na konja vsedel in na deželo šel; zakaj jez ne bom mogel gledati kadar bodo posebno ubozega Toma proč peljali; tebi pa svetjem, da daš voz naprésti in se z Elizabeto kam pelješ, da se ji žalost prihrani, od svojiga otroka
ločiti se.&quot;

&quot;Ne, ne,&quot; mu odgovori gospa, &quot;jez ne bom té žalosti kriva in tudi k njej ne bom pripomogla. Dobrega, poštenega Toma bom v njegovi žalosti po mogočosti tolažila in on in njegovi nej saj spoznajo, da njih gospodinja za nje in z njimi čuti! Kar pa Elizabeto zadene, si še misliti ne upam, kako se bo nji godilo. Bog nam bodi milostiv in odpusti nam!&quot; 

S tem je bil pogovor končan, kterega je pa še nekdo skrivaj poslušal, brez da bi si bila una dva to mislila. In to je bila Elizabeta. Pogovor z Jurjem je njeno serce preveč nepokojno storil in tudi zavoljo namena kupčevavca z robovi je bila preveč v skerbi, da bi bila mogla spat iti; in ker je bila njena stanica tik une, v kteri je bil pogovor, in je med pogovorom, dasiravno le nerazumljivo, svoje in Henrikove ime imenovati slišala, se je do vrat splazila, kjer je vsako besedo tega za njo tako žalostnega pogovora slišala.

V začetku je bila vsa omamljena in pamet jo je hotla zapustiti; pa kmalo jo je misel, da tukaj ne gré samo za njo temuč za njeno ljubo drago dete, s toliko močjo navdala, da se je z vso krepostjo prešinjeno čutila in je toliko jakosti in umnosti pokazala, da se je sama zavzéti mogla. Se v svojo stanico vernivši, se je na marsikaj ljubega iz prejšnih časov spomnila. Tam v kotičku pri oknu je tolikrat sedela in péla pri svojim šivanju; tam v mali ormarci so bile še marsiktere igračice, ktere je njéni Henriček za vezilo dobil; in tam v drugi ormari in poleg njé v skrinji je bila njena prosta obleka, ob kratkim, tukaj je
bilo njeno tiho stanovanje z malim, kar je imela, z vsim
kar ji je bilo ljubo in drago. Tu na postljici pak je ležal
v spanju njéni sinček s pol odpertimi rudečimi usticami, s
svojimi okroglimi ročicami na odeji in svojim nedolžnim
smehlajočim, od laskov obsenčenim obličjem. 

&quot;Ubogi angeljček!&quot; Je rekla Elizabeta se čez njega sklonivši; &quot;prodali so te! {{redakcija|ali|Ali}} tvoja mati te bo z božjo pomočjo že rešila!&quot;

Nobena solzica ni kanila na njegovo blazino. Zakaj človek nima v takim dušnim stanu, v kterim je bila ona, nobene solze iz stiskanega, terpinčenega serca! Elizabéta je vzela list papirja v roko in s slabo roko je pisala:

&quot;O, moja gospá, moja predraga gospa! {{redakcija|ne|Ne}} imejte me za nehvaležno in ne mislite nič hudega od mene —  sim poslušala, kar ste z gospodom ta večer govorili. Poskusila bom svoje déte oteti, — zavoljo tega me ne bodete grajali! Bog vam plačaj s svojim blagoslovom vso vašo dobroto in ljubezin!&quot; 

Potem ko je list skup zganila in napis na-nj zapisala, je najpotrebnišo obleko za sinčka poiskala, v ruto zavila in okrog života opasala. In žalostno materno serce tudi v tej britki uri ni pozabilo, nekaj igrač, ktere so fantka posebno veselile, sabo vzeti in pisanega lesénega petelina za-nj pripravljenega imeti, da bi se koj, ko bi se zbudil, z njim igral. Nekoliko truda jo je stalo, preden je malega spančka zbrihtala; pa vunder je vstal in s svojim tičkom se igral, med tem je pa mati se v svojo
zavijačo zavila.

&quot;Kam pa greste mati?&quot; jo je vprašal, ko je z njegovo sukhjico, s čevljički in nogovicami k njegovi postljici stopila. 

Čes njega se je sklonila in mu tako milo v očí pogledala, da je kmalo vganil, da se je nekaj nenavadnega zgoditi moglo. 

&quot;Tiho Henrik,&quot; je rekla, &quot;nesmeš glasno govoriti, če ne naju slišijo. Hud mož je prišel in je hotel maliga Henrička materi vzéti in v černo luknjo vtakniti; pa mati tega ne dopusté; hitro te bodo oblekli in s tabo tekli, da jih gerdi mož ne bo mogel dobiti.&quot;

Tako govoreča je fantka urno napravila, na ročej vzela, mu še enkrat zašeptaje, da nej tiho bo; potem je previdno stanične vratica odperla in tiho šla v merzlo, osorno zimsko noč. V začetku mesca Svečana je bilo, in fantka je začelo zebsti. Za to ga je mati še v svojo zavijačo zavila.

Njena najperva pot je bila v Tomovo kočo za dvorišem, kjer je na okno poterkala in čez malo časa v kočo spušena bila. Po polnoči je že bilo; pa Tom je ravno nocoj čez navado dolgo molil, kakor če bi bil hotel nove moči za stanovitnost v terpljenju iskati, ktero bi ga imélo tako naglo in tako hitro zadéti. Posebno se je tudi primerilo, da je prav pripravno večerno pesem zbral in s
posebno serčnostjo pél. 

Majhni zbor se je še lé komaj pred uro razšel in Tom in Kloa še nista zaspala.

Dobra človeka sta se sicer zlo nad nenavadnim, ponočnim obiskanjem začudila, pa kmalo ju je Elizabeta podučila, za kaj de gré.

&quot;Na begu sim, stric Tom in teta Kloa, — na begu s svojim otrokom, zakaj naš gospod ga je prodál!&quot;

&quot;Prodál!&quot; zavpijeta oba kakor z enimi ustmi in sta osupnjena z rokami vdarila.

&quot;Ja, prodál!&quot; je rekla Elizabeta z krepkim glasom, &quot;in še več, savoljo tega sim najbolj k vama prišla, še več, da kar na ravnost povem, tudi Tom je prodan
in sicer sirovimu kupčevavcu z robovi — Halej mu je ime,
ki bo že jutro zjutraj prišel in ga prevzél.&quot; 

Tom je stal z vzdignjenimi rokami in stermim pogledom kakor okamnjen in kakor v sanjah. Čes nekoliko časa je padel na svoj stari stol in naslonil svojo glavo na kolena. Toda to je bilo pervo znamnije njegovega tako naglo osupnjenega duha. Kmalo se je premagal in dušni mir se je vernil va-nj, ki mu je to, kar mu je Bog naklonil, z voljnostjo in popolno vdanostjo v njegovo sveto voljo prevzeti dal. Zavoljo tega je pa tudi stanoviten ostal pri solzah in prošnjah svoje uboge pomilovanja vredne žene in pri silnim nagovarjanju Elizabete, ki ste ga obé z enako hitrostjo in strahom k begu opominjale. 

&quot;Ne, ne,&quot; je rékel, &quot;ne bežim pa ne. Z Elizabeto je drugače; in nezamérim je cló nič, de poskuša svoje déte rešiti. Kar pak mene zadene, hočem ostati in se v božjo voljo vdati, posebno ker bom s tém, kakor iz Elizabetam besed posnamem druge sorobove obvaroval,
da ne bodo prodani. Moj gospod me je vselej na mojim mestu našel, in tudi zdaj naj me najde. Nikolj nisim zaupanja v mene postavljenga se krivo poslužil, nikolj svoje obljube prelomil, in tako mislim, da ji bódem tudi prihódnje zvest ostal. Bog mi bo dal móč, da bom to, kar se ne dá odverniti, s keršansko stanovitnostjo prenésel. Naš gospod me je gotovo z veliko nevoljnostjo prodal; prevelika sila ga je k temu primorala; in terdno sim prepričan, da bo za tebe, Kloa, tako kakor dozdaj skerbel, ravno tako tudi za uboge nedolžne {{redakcija|. . . .|...}}&quot; Tukaj je pogledal milo svoje sladko spavajoče otročičke in ni mogel dalje govoriti. 

Ko je Tom zopet svojo moč zbral, ga je njegova skerb za Elizabeto gnala, jo opomniti, urno bežati. Še več svetov ji je dal zastran poti, po kteri nej hodi, da bo še do večera v deželo Ohio prišla. Nazadnje je Elizabeta še prosila, njenemu možu to, kar se je zgodilo, po mogočosti na skrivnim povedati in mu reči, da ima tudi ona namen, v Kanado pobegniti. Potem je jaderno odšla, da bi z neizrečeno bridkostjo Kloe, ktera je tako živo z njo čutila, še ob poslednjo moč, ktere ji je za njenega otroka treba bilo, ne prišla.

Dolgi in ojstri pogovori, ktere sta gospod in gospa Želbi zvečer iméla, so bili krivi, da sta se zjutraj pozneje, kakor sicer zbudila. 

&quot;Ne vém, kje je Elizabeta,&quot; je rekla Želbova gospa, ko je že večkrat, pa zastónj pozvončkala. V tem hipu pride zamorsk fant v stanico in prinese gospodu Želbi vode, za brado briti.

&quot;Andi,&quot; mu reče gospa Želbi, &quot;pojdi k Elizabeti in reci ji, da ji sim že trikrat pozvončkala. Ubožica!&quot; je pristavila tiho z težkim zdihljejem. Andi je kmalo se vernil z besedami! &quot;Liza je gotovo proč šla; njene reči so povsod razmetane in skrinje stoje vse odperte.&quot;

&quot;Gotóvo je kaj zapazila in s svojim otrokom pobegnila!&quot; je rekel gospod Želbi prestrašen.

&quot;Bog bodi hvaljen in češen, če je tako,&quot; je rekla gospa z očitnim veseljem.

&quot;Žena, ti neumno govoriš! To bo lepa réč za nas, če uide! Halej me je že tako nekakšno sumno pogledoval, ko sim se branil, mu fanta prodati; če pa zvé, da je mati ž njim ušla, si bo gotovo mislil, da sim bil z njo zastopljen in sim ji k bégu pomagal. To se pa z mojo poštenostjo ne véže!&quot; To izgovorivši je šel urno iz
stanice.

Da je Elizabeta pobegnila, so kmalo vsi robovi in še cló v soseski zvedili, in vsi so se nad tem serčno veselili, desiravno se niso upali, priča gospoda Želbia to veselje pokazati. Tom je opravljal mirno svoje déla in varoval se je, kolikor mu je bilo mogoče, priložnost dati, da bi od njega ali Elizabete govorili; in njegova žena se je tudi dobro varovala, bodi si kako koli
pokazati, da ji je réč znana. 

Halej je prišel o napovedani uri, kupljeno blago prejét. Robovi, zlasti mlajši, kterim se ga kot ptujega moža ni bilo bati, so iméli svoje veselje, mu brez odloga posebno novico povedati, da je Elizabeta z njenim sinom ušla. Halej je hotel skorej obnoréti! {{redakcija|hipoma|Hipoma}} je divjal v Želbovo hišo in je ondi tako razsajal, da ga je gospod Želbi za roko prijéti in mu žugati mogel, da ga bo iz hiše pahnil. To je vsaj toliko pomagalo, daje gospod Želbove izgovore pokojno poslušal in se v njegovo ponudbo, mu za zasačenje begunov po mogočosti pripomožen biti, vdal. Želbova gospá, ktero je derzno in srovo obnašanje kupcevavca z robovi iz hiše pregnalo, je vunder še toliko umnosti iméla, da je reč tako napeljala, da je še popred kaj prigriznil, preden je šel begunce lovit. Ta čas pa je svojim robovam, ki so bili namenjeni, Haleja spremiti, umiti dala, se pri zasledovanju ne preveč prehititi, in rajše po stari kakor po novi cesti iti, ker konjem po uni ni bilo treba tako ter do stopati, in več tacega. Robovi niso samo obljubili, se po njenim povelja ravnati, ampak so skrivaj še več storili. Ker se jim je namreč konj kupčevavca, ki je bil pri drevesu privézan in se je prav nepokojno vedel, silno divij zdél, so v tem priložnost iskali, odkod odložiti. Zavoljo tega stopi rób {{redakcija|k|h}} konju, se naredi, kakor če bi hotel konja vpokojiti, in sedlo bolj složno privézati, porine pa pri tej priložnosti nekoliko žirovja, ki je, kar je znano, trivoglato pod sedlo, tako da je kónja bodlo. 

Ko je tadaj Halej, kterega je Želbova gospa po mogóčosti dolgo pri sebi obderžati si prizadevala, na konja sedel in je konja zernje zlo v kožo bodlo, se je postavil na sprednje noge, z zadnjimi bercaje in je tako skakal, da je Halej kmalo dalječ proč v travo odletel.
Ves divij je zletel konj z dvoriša v bližnji gojzd. Se vé, da so koj več Želbovih robov za njim poslali, ga vjét in nazaj pripeljat. Jaderno so šli za njim, pa koj ko so v gojzd prišli in jih nihče več vidil ni, so si časa dali in konju kakor se mu je ljubilo okrog letati pustili. Samo toliko so pazili, da je v gojzdu ostal.
Še le ko so vidili, da ni treba še dalje odlašati, so se spravili in ga vjéli. 

Med tem je bilo že poldan in da si ravno se je Haleju silno mudilo, mu vunder ni bilo mogoče, iti, brez da bi poprej gospodu in gospej Želbi čast skazal, ž njima kositi. Želbova gospá vsaj je vedla toliko mu prigovarjati, da nej ostane, in njegove vgovore, da bo Elizabeta preveč dalječ mu odšla,tako ročno odbijati, da je Halej,
kteri je bil verh tega tudi še velik prijatel dobrih jedi in je že tolikrat slišal, kako dobro zna Kloa kuhati, res še ostal. &quot;Koj, koj bo kosilo napravljeno&quot; té besede so tudi pomagale, da se je vdal, tode iz téga koj koj je mnoga, časa preteklo in preden so se rés za mizo vsedli, je že davno pol ure preteklo. Vina so se v dobróti z jedrni skušale in Halej je kmalo take zidane volje postal, da sicer svoje zadéve ni pozabil, pa je vunder še dobro volj en ostal, ko je o svojim odhodu uro tri biti slišal.

Zdaj pak je konja jako spodbodil, in da si ravno so ga njegovi premedeni spremljači na krivo pot zapeljati védli; in je tako mnoga časa preteklo, so vunder nazadnje pravo sled dobili in se na tisto pot podali, po kteri je zjutraj Elizabeta šla.

==III. Materne stiske in njena serčnost==
Nemogoče bi bilo popisati, kaj je Elizabeta v svojim sercu čutila, ko je iz Tomove koče s svojim otrokom na roki dalječ, dalječ, brez da je védla kam, hitela.

Naglo izgnana iz ljubih navád, iz znanih krajev, izmed ljudi, ki so jo radi iméli, z njo čutili, ji dobro, hotli; gnana odsapovedi britke sile, — da bi, kar ji je bilo najljubšega na zemlji, iz samogoltnih krempljev srovega prodajavca duš rešila; — ločena od svojega moža v okoljšinah, ktere bi to ločitev za celo življenje storiti utegnile in so ljubijočo ženo vsaj z dvomljenjen nad njegovo osódo navdati mogle; zdaj pa še vedni strah pred njenim zasledovavcom, — vse to ji je serce z britkostjo napolnilo, ki bi se bila v popolni obup sprevergla, če bi ji pogled v jasno nebo ne bil nove moči in pomoči v njenim zaupanju v Boga dajal. 

Tudi na telesu je mogla mnoga terpéti. Dasiravno je namreč urno hodila in njeni ne zlo lahki otrok ponočnega mraza ni dosti ali clo nič čutil, vunder tacega prizadevanja ni bila vajena in se je dostikrat prav trudno čutila. Se tu in, tam nekoliko počiti, si v začetku ni upala, in upala si tudi ni, otroka z rok djati, da bi
hodil. Bala se je , da bi ne mogel z njo stopati ali da bi gredé preveč obmagal. Zmerznjene tla so pod njenimi nogami škripale, in to škripanje jo je plašiló; sapa je od časa do časa v suho listje popihnila, in Elizabeta je mislila, da grejo ljudje, luna je včasi skozi oblake pogledala in senca lune se ji je zdéla, kakor strašne
podobe, ktere na njo pazijo. In tako je bila v vednim strahu, kteri jo je pa kakor splašeno serno naprej gnal. 

Fantek je na maternih rokah sladko spal in ni nič téga čutil, kar je zvesta mati v svojim strahu čutiti mogla. V začetku sicer zavoljo nenavadnih reči, ki so se ž njim in okrog njega godile, ni mogel zaspati; ker ga je pa mati tako milo prosila, molčati in mu rekla, da, ga bo, ako bóde lé tiho, gotovo otéla, se je vpokojil in je
objél s svojimi ročicami materni vrat in kmalo sladko zaspal. Kratko, preden je zaspal, se pa ni mogel zderžati, še poprašati, ali mu res ni treba čuti. Mati mu je še enkrat rekla, da nej brez skerbi zaspi. &quot;Pa, če spim, ali me hudobni mož prav rés ne bo dobil?&quot;
&quot;Prav rés ne!&quot; mu je mati s krepkim glasom odgovorila, in bilo ji je, kakor če bi ne bila ona temuč nadzemeljsk glas to izgovoril. Kakor novo oživljena in vterjena v véri v božjo pomoč se je s tem čutila; tudi gorki dihleji spavajočega fantka so jo močno vkrepčevali in tako je lahko in veséla naprej stopala, kakor če bi ne imela prav nič nositi, se prav nič bati. O zóru je imela posestvo svojega gospoda žé dalječ za sabo in je kmalo potem na véliko cesto prišla, ktera v Cincinati in druge mesta ob réki Ohio pélje. 

Ko so začéli ljudje močneje na cesto prihajati, je Elizabeta za dobro spoznala, bolj počasi stopati, da bi kdo kaj hudega od njé ne mislil. Postavila je tudi zdaj fanta z roke na cesto in ga nekaj časa za roko peljaje mu je dala malo pičlega brešna, ki ga je sabo vzela, okusiti, in je od časa do časa jabelko po cesti zatočila,
za kterim je fantek vriskaje tékal in ga pojédel. Tako se je malo vtrudil in mati in déte sta beržeje naprej prišla, brez da bi se bil nad njunim hitenjem kdo spodtikal. Verh tega je bila Elizabeta čedno, in dasiravno ne po najnovši šegi, pa vunder lepo obléčena; tako belega polta je bila, da je bilo tudi še tako dobremu poznavcu
težko, jo amerikanskega rodú spoznati. Njeno déte je bilo še bolj bélo, in če bi jo najhuje zadélo, se je s tem tolažila, da če bi jo tudi znani ljudjé sréčali, bi ti vunder ne mislili, da je vbéžnica, temuč, da jo je njeni dobri gospodar v kakim opravku kam poslal. 

Bres skerbi je šla tadaj o poldné v gostivnico poleg vélike ceste in je klicala kaj jesti. Zakaj skorej šteri in dvajset ur se že ni nič omersila in dasiravno jo je strah, v kterim je živéla, na vsako tako reč pozabiti silil, se je nazadnje vunder natura oglasila in je tirjala svojo pravico. Elizabeta se je zdaj lačno in vtrudeno čutila. Nihče v gostivnici ni nič hudega od njé mislil. Postrežena je bila kakor vsak drug gost in njenim besedam, da gre znance obiskat, je vsak verjél.

Ko se je počila in nasitila, je šla dalje svojo pot in prišla pozno po poldne v neko vas na réki Ohio. Tukaj je bila njena perva pot k brodu, da bi se, če bi bilo mogoče, brez odloga prepeljati dala in tako vsaj za ta dán v varnost prišla. Ali zlo velika in dereča reka je bila vsa z ledénimi plošami pokrita in kamor se je ozerla, ni bilo ne ladje ne čolnička viditi. Noben brodnik, noben čolnar bi se zdaj ne bil upal čez reko. To so ji tudi v gostivnici poterdili, kjer je po brodnikih prašala. 

Plahota, ktera se je pri téh besedah Elizabeti na obrazu brala, je storila, da jo je gospodinja gostivnice prašala, zakaj da mora še danes čes reko priti. &quot;Otrok mi je nagloma obolel in k zdravniku unstran reke bi rada prišla,&quot; je Elizabeta odgovorila. Žena, kteri je Bog sami mnogo otrók dal in je iz skušnje védla, koliko ima mati
o boleznih otrók terpeti, je iméla koj usmiljenje ž njó in je nékega pričejočega gosta prašala, ali bi se morde ne najdel kdó blizo, kteri bi Elizabeto prepeljal. Gost ji je odgovoril, da je pač v bližnji vasi slišal, da ima nekdó namen, prazne sode na uno stran prepeljati; ali se bo pa to danas ali sploh o takim lédu zgodilo ali ne, sam ne vé, povedati. 

Žalostno je Elizabeta v tlá svoje oči obračala in obupala je nad svojim rešenjem. Lahko si je mislila, da se bodo njeni zasledovavci nazadnje vunder na to pôt obernili, po kteri je ona hodila, če ravno jih je hotla v začetku zapeljati. Ubozega Henrička, kteri je ves truden koj po prihodu v gostivnico sladko zaspál, že zdaj zbuditi in ž njim kam drugam na tej strani reke bežati, ji serce ni pripustilo, in vediti tudi ni mogla, ali morde kupčevavci z robovi nimajo sledivnih psov pri sebi, kteri bi jo z otrokom v vsakim novim pribežališu izsledili.

Že jetako skorej ura pretekla in mračiti se je žé začélo, kar zagléda Elizabeta skozi okno v neizrečen strah rés svojega zasledovavca, ki je z dvema roboma gospod Želbija v vas prijezdaril. Tode nevarnost tako blizo viditi, se je iz svoje preplašenosti kmalo zbrihtala, in je ves svoj um in vso svojo krepost zbrala. Ko bi
trenil, zgrabi svoje déte, stêče skozi zadnje vrata naravnost proti réki. Komej jo Halej zagléda, skoči s svojega konja in jo vdêre za njó. Ona ga vidi, da pride, in ta strašni hip, ki je razsoditi imel nad njeno sréčo ali nesréčo, jo navdá v njenim obupu, se divjim elementom nature izročiti in se rajši v nevarnost pogrezniti, kakor svoje déte nečlovéku prepustiti. Z enim skokam je bila na ledeni ploši, ki je pod njo zaškripala, brez da bi jo bila čutila; z drugim skokom je bila na drugi enako veliki ploši. Sam Bog jo je vodil, in bilo je kakor če bi bil stvarnik sam elementom ukazal, materno serce čislati. Ona sama je komaj védla, kaj je délala in merzli, brezserčni Halej je stermel osupnjen prestrašen za njo, brez da bi bil ta čas ne na sebe ne na svojo zadévo mislil. V negotovi, kalni luči mraka je kakor lahka senca čez šumeče valovje skakala in v nekih minutah je bila rés na uni strani, kjer je svoje zavétje za tisti čas dobila. Mož, kteri je na bregu stal, ji je v svojim začudenju nasprotí hitel in z nevarnostjo za svoje življenje ji je pomagal na suho priti. Pa to še ni bilo dosti; peljal jo je, ko mu je odkritoserčno povédala, kaj jo je to storiti primoralo, v hišo, kterega gospodarja je poznal in prepričan bil, da je blagoserčen mož. Tukaj jo bomo o svojim času zopet našli.

Haleja to ni malo grizlo, potém ko se je iz svojega začudenja zbrihtal in je vidil, kako mu je Elizabeta spred oči ušla. Pa misel ga je kmalo patolažila, da mu bo lahko, jo v sosédni deželi najti in prijéti dati. Urno jahanje ga je vtrudilo. Šel je tadaj v gostivnico, se počit in prevdárit, kaj bi bilo storiti, da bi Elizabeto v svojo oblast dobil. Sréča mu je skorej dobro hotla, ker sta ravno dva gosta prišla, ki sta mu bila, kot dva skušena lovca robov znana. Ko bi trenil, je njegova nevolja zginila — pozdravil je Toma {{redakcija|Loker|Lokerja}} in Marksa — tako je bilo možema ime — kot stara znanca. Kolikor je miza deržala, jima je dal pijače prinesti; razodel jima je svojo zadévo in voljnim ušesim je govoril. Halej, zvediti, da so Lokerjevi psi kaj posebni, je dal lovcoma nékaj Elizabetnih oblačil, da bi jih njih duh na sléd napeljal in verh tega še bokal dobre pijače, pri kteri so se še bolj natanjko posvetovali. Obljubil jima je še petdesét amerikanskih dolarjev in s tém si ju je prikupil. Srečo so si dali in — vsi so bili dovoljni. 

== IV. Iz življenja kupčevavca z robovi ==
Svéčnično sonce druzega jutra je sijalo žalostno skozi oledenjene okna Tomove koče. Tom in Kloa sta imela mnogo opraviti. Pa vsak kaj druzega. Kloa je čedno obleko likala in to tako, kakor če bi se ji Bog vé, kam mudilo, ali če bi veljalo, se na kako posebno veselico
peljati. V resnici pa se je prizadevala, s tem kalne misli razganjati in svojo britkost omamiti. Védla je namreč, da bo tréba se toliko beržeje od možá ločiti, ker je Elizabeta ušla. Drugo opravilo je imel Tom. Prebéral je sveto pismo in je iskal v njem moč in krepost k težki póti, ktero mu bo kmalo nastopiti. Ker je bil namreč prodan in je to po strani zvédel, mu ni bilo na posestvu
nič več opraviti. Obernil je tadaj še kratek čas, ki ga je imel, za vterjenje svojega serca, da bi stanoviten in poterpežljiv ostal v nesréči, ki ga je zadéla. Rad bi bil dál svoje življenje za svojega dosadanjega gospoda, preterpel bi bil rad vsako terdo, in tudi neusmiljeno ravnanje, če bi bil lé pri svojih ljubih ostati mogel, ktere zapustiti, mu je bila najvéčja nesréča. Pa nazadnje se je premagal in vsega v božjo voljo vdál; tolažil se je z besedami:

&lt;poem&gt;
Bog, oče moj premili
U tebe v vsaki sili
Zaupam, s tabo grém;
Povsod me milo vôdi
In z mano oče hôdi,
S teboj zait' ne smem.
&lt;/poem&gt;

Zavoljo tega mu je bilo mogoče, svojo včasi naglas zdihujóčo ženico potolažiti in vpokojíti, posebno ker ji je rékel, da bo skoraj Želbova gospa si vse prizadjala, ga zopet nazaj kupiti. 

Ta žlahtna gospá je kmalo potem k njima prišla. Njeno bledo obličje je veliko žalost in usmiljenost razodevalo.

&quot;Tom&quot; je rekla, &quot;prišla sim, da...&quot;, nemogoče ji je bilo, še dalje govoriti; molče je pogledovala na molčečo družino in vsedši se ter obraz z ruto pokrivaje je začela se glasno jokati. Pričijoči, ki so molče okrog njé stali, tudi niso mogli se solz zderžati; vsi so se glasno jokali.

&quot;Ljubi Tom&quot;, je rekla nazadnje gospa, ko se je nekoliko zbrala, &quot;nič ti ne morem dati, s čimur bi si mogel kak poboljšek storiti; dobro véš, da, če ti denarjev dam, jih boš mogel zopet oddati. Dam ti pa tukaj pred božjim obličjem sveto obljubo, da te ne bom pozabila in da te bom odkupila, kadar bom toliko denarjev iméla, do tistega časa pa zaupaj v Boga!&quot; 

V tem hipu zavpijeta najstareja Tomova sinova, da Halej pride in v tistim hipu so se tudi že vrata odperle. Halej, ki je bil po včeranjim praznim prizadevanju in ker celo noč ni oči stisnil, silno nevoljen, je komaj porajtal pričujočo gospo, in je rekel z osornim glasom ubozemu Tomu:

&quot;Pojdi sim, zamorski pes, ajdi, naprej!&quot;

Tom vstane krotko in voljno, zadene svojo skrinjo na ramo in gré molčé k vozu, s kterim ga je kupčevavec z robmi čakal. Njegova žena ga je, z vpijočimi otročički jokaje spremila. Pri vozu so ga vsi robovi čakali, da bi se serčno pri njem poslovili.

Ko se je Tom z britkim sercom pri svojih poslovil in na voz vsedel, ga je vklenil Halej v težke verige. Vsi so nad tem nevoljno mermrali.

Želbova gospa, ktera je skozi okno gledala, je rekla: &quot;Gospod Halej, nič se vam ni bati, té previdnosti ni tréba.&quot; 

&quot;Tega nihče ne more vediti, gospa; petsto dolarjev je že po vodi splavalo, in še več zgubiti, mi ne pripusti moje premoženje.

&quot;Ko je to izgovoril, je pognal Halej svoje konje in voz je odderdral. Silno zlo je Toma serce bolelo, da ni mogel še enkrat mladega Jurja Želbia viditi in od njega slovo vzéti. Ta mladeneč je spoštoval poštenega Toma skorej kakor očeta, in vse keršanske uke, ktere mu je iz obilnosti svojega serca Tom dajal, si je kakor otrok
v serce utisnil in prizadeval, jih v djanju spolnovati. Ko se je Tom odpeljal, je bil ravno v soseski na nekim poséstvu in je mislil, da se bo še o pravim času vernil. Ko je po svojim prihodu zvedel, da so Toma žé odpeljali, je zasedlal konja in je kmalo voz došel, ki se je kmalo potém pred neko kovačnico vstavil. Haleju namreč ni bilo dosto, da jé bil Tom na nogah vklenjen, tudi roke mu je hotel zvezati, in ker so bile spone, ktere je sabo imel, za krepke Tomove roke preslabe, jih je dal v tej kovačnici popraviti. Uslišal je pa vunder mladega Želbia in ga ni še na rokah vklenil. 

Milo je bilo viditi, kako sta Juri in Tom slovo jemala in Juri ni le materne obljube ponovil, Toma pred ko bo mogoče nazaj kupiti, ampak prosil ga je tudi majhin spominj od njega vzéti, namreč lép srebern dolar, kterega je Juri na kraju preluknjal in na trak privézal,
da bi ga Tom na persih nosil in požrešnim očem Haleja skril.

Halej in Tom sta dala, se dalje peljaje pazljivemu ogledniku marsikaj premišljevati. Oba sta sedéla molčé in v misli zakopana. Oba sta vidila in slišala tajiste reči, oba sta iméla roke, noge, čutke kakor drugi ljudjé, z eno besedo, po videsu sta se samo na poltu (koži) razločila. Ali nji dušni razloček je bil silno velik in popolnoma razločne so bile njune tihe premišljevanja ali reči, ktere sta premišljevala. 

Tako je Halej Tomov život in njegove lastnosti premišljeval in prevdarjal, za koliko ga bo mogel prodati, če ga bo poprej v dober stan djal in za somenj pripravnega naredil. Prevdaril je, kako bi ga mogel z največjim dobičkom v južne dežele prodati in za koliko bi
vse svoje kupljence, toliko in toliko možkih, toliko in toliko ženskih z otroci, in med njimi posebno Toma spečati mogel. Med tem premišljevanjem samega sebe ni pozabil in se ni malo hvalil, da je, ko drugi svoje zamorce na rokah in nogah vklépajo, tako človešk bil, daje svojemu samo na noge spone djal, roke po proste pustil, dokler se mu bo dobro obnašal; zdihnil je pa, ko si je mislil, kolikrat so ljudjé nehvaležni, in da je mogoče, da zna tudi Tom nehvaležen biti in se, njemu skazane dobrote in milosti krivo poslužiti zamore. 

Tom je pa sveto pismo premišljeval, posebno beséde: &quot;Nam ni tukaj ostati, temuč prihodnje prebivališe išemo. Zavoljo tega se Bog ne sramuje, da se naš Bog imenuje, zakaj mesto nam je pripravil.&quot; In take besede sv. pisma so vselej krepost dale prostoserčnim in takim,
ktere ta svet zaničuje, in dale so jo tudi Tomu, ki se je tako v duhu čez ta svét zdvignil in tako na vso svojo nesrečo pozabil.

Halej je dal čez nékaj časa vajete Tomu in je začel časnike (cajtinge), in posebno naznanila v njih preberati. Ker je bil neotesan človek in se tudi v šoli ni nič naučil, ga je tudi branje težko stalo in nekoliko je mogel branje samo razuméti, če je glasno bral. Med naznanili so mu samo tiste dopadle, ktere so robove zadevale in za ktere je v tistih časnikih posebno mesto. Ko jih je
preberal, so ga posebno té le v oči zbodle: 

Ušli robovi. Od Barnes v Kentuški deržavi, zamorski fant Jim. Kdor ga živega ali mertvega nazaj pripravi, dobi tri sto dolarjev plačila. — Od Edvards možki rob Dik in robinja Lucia: šest sto dolarjev plačila, in potem robinja Poli z dvéma otrokoma: kdor njé ali njih glave nazaj pripelje, prejme od njih gospodarja šest sto dolarjev.

&quot;Oj, to bi ne bilo za mene, ki imam z druzimi rečmí dosti opraviti; pač pa bi bilo za Toma {{redakcija|Loker|Lokerja}} in Marksa, ki bi s tem dober zaslužek imela,&quot; je rekel sam pri sebi. Dalje je bral:

Prodaja robov. Po sodnim sklepu bodo v tvorek, 20. {{redakcija|Februarja|februatja}} v Viliamstovnu, v Kentuški deržavi ti le zamorci očitno prodani: Hagar, 60 let star; Jon 30 let star; Ben 21 let star; Savl 25 let star, in Albert 14 let star. Prodali se bodo po ranjkim Jese Blutchford. Sodnika: Samuel Mosis. Tomaž Flint.

&quot;Tukaj moram jez tudi biti,&quot; je rekel Halej Tomu, ker ni imel druzega, kteremu bi bil to povédal. &quot;Sej si lahko misliš Tom,&quot; je govoril dalje, &quot;da se ne plača, tebe samega v južne kraje peljati; še druzih moram nakupiti. Za to se bova naravnost v Viliamstovn peljala, kjer bom šel na kupčijo, tebe pa ta čas v ondašnjo robsko jéčo zapreti dal.&quot;

Tom je to novico ponižno poslušal, da si ravno mu ni bila nič kaj veséla; timveč zlo ga je žalila. Zakaj vedno je imel v tem nekak ponos, da je kot zvest in pošten veljal, ponos, kterega mu je mogel vsak odpustiti, ker sicer nič druzega ni imel, s čimur bi se bil
mogel ponositi, in ker sploji tacih čutljejev ni poznal. — In zdaj je na enkrat vidil, da mu Halej brez vse krivice nič ne upa. Pa tudi to je molčé in ponižno terpel in koj po prihodu v Viliamstovn je šel molčé v jéčo.

Drugo jutro se je nabralo mnogo kupčevavcov in drugih kupcov na tergu in so po versti pregledovali na prodaj pripeljane robove. V naznanilu Hagar imenovana je bila prava zamorka po barvi in podobi. Komaj 60 let je bila stara, stareja je bila pa zavoljo težkih dél in terpljenja viditi; polslepa je bila tudi in po boleznih nekoliko
šepasta. Zraven njé je stal njeni najmlajši sin Albert, brihten 14 let star fantè. Samo ta ji je še ostal iz med mnozih otrok, ktere so ji po versti pobrali in proti jugu prodali. Zavoljo tega je bilo célo njeno serce na-nj privézano in njena edina skerb je bila, da bi tudi njega ji ne vzéli, temuč da bi ga z njó enemu gospodu prodali.
To upanje ji je tudi dober star gospod délal, rekoč, da je z enim kupcov zastran tega že govoril, kteri mu je obljubil, kar ona želi, storiti. 

&quot;Ni treba misliti, da nisim za nobeno rabo več,&quot; je rekla, in je svojo roko zdvignila, ki se ji je nekoliko trésla. &quot;Znam kuhati, prati in pomivati, imam tadaj za tajistega, ki me kupi, vunder še nekaj vrednosti. Povejte, oh povejte nú to ljudém!&quot; je pristavila milo proseča.

Halej se je rinil skozi kupčevavce in je ogledal najpervo najstarsega roba, kteremu je v usta pogledal, na zobe pošlatal, mu roke in noge na vse kraje vil, da bi njegovo moč poskusil. Z drugim robom je enako délal in gré potem k fantu, kteremu je rekel roke stegniti in skakati, da bi vidil, kako urnega života da je.

&quot;Prodál se bo z mano vred,&quot; je rekla njegova mati jaderno, &quot;jez in on imava eno prodajno številko; vsa močna sim še in zamorem še delati.&quot; 

&quot;V kaki plantaži mar?&quot; jo praša Halej zaničljivo na stran gledaje. Brez da bi jo še kaj porajtal, gré, dovoljin s svojim ogledom, k prodajni mizi, pričakovaje z rokami vžiepih in s cigaro v ustih, kdaj se bóde prodajanje začelo.

&quot;Nò, kakšnih misel ste?&quot; ga vpraša mož, ki je Halej a ogledovati vidil.

&quot;Mislim, oba mlajša robova in fanta kupiti,&quot; odgovori Halej.

&quot;Kolikor mi je znáno, stojita fant in njegova mati na eni prodajni številki,&quot; mu reče uni.

&quot;Zna biti, starke pa jez ne kupim; še solí ni vredna, ktero dobiva.&quot;

&quot;Ali je rés nečete kupiti?&quot;

&quot;Ne, za nobeno ceno ne, in če bi jo zastonj dobil. Polslépa je, hroma in verh tega še, kakor se mi zdi, že skorej otročja.&quot;

&quot;To jo bo v obupanje spravilo, če ji otroka vzamejo,&quot; reče človekoljubni móž.

&quot;Je vse mogoče,&quot; odgovori merzlo Halej.

Prodaja se je sačela in stara zamorka, ktera seje v svojim pričakovanju komaj dihati upala, je vlekla svojega sina nevedoma k sebi, rekoča: &quot;Terdno se derži matere, Albert; prav terdno; vkup naji bodo prodali.&quot;

&quot;Oh mati, jez se kaj druzega-bojim,&quot; ji reče fant.

&quot;Morajo, morajo; brez tebe mi ne bo živéti,&quot; je zdihnila mati z milo trépečim glasom. 

Možki robovi so bili kmalo prodani in dva njih je Halej dostal.

&quot;Pojdi zdaj, fante,&quot; pokliče zdaj prodajavec Alberta, se svojim kladvom njegovih pleč dotaknivši; &quot;urno pokaži svojo brihtnost in ročnost.&quot;

„Oh, ljubi gospod, prodajte naji skupej, kakor mi je bilo obljubljeno!&quot; je milo prosila mati, ki se je svojega otroka oklenila.

„Pusti ga, baba!&quot; reče prodajavec; „ti prideš poslednja na versto.&quot; To izgovorivši potegne fanta od nje in ga sili, ne maraje za njegove solze in za tarnanje njegove matere, skakati. Se vé, da je s tem svoj namen dosegel; zakaj fantova urnost in lepa podoba je vsim
dopadla, in kupci so eden čez druzega za-nj ponujali toliko časa, da je Haleju ostal. 

&quot;Kupite vunder tudi mene, ljubi gospod!&quot; je prosila še enkrat mati se milo jokaje; &quot;kupite me zavoljo pét Kristusovih svétih ran, če ne, moram umréti!&quot;

&quot;In jez nej umerjem, če te kupim,&quot; ji odgovori Halej merzlo.

Nesrečna stara žena je bila kmalo prodana. Blagoserčni_mož, kteri je s Halejem za voljo nje govoril, jo je skorej zastónj kupil. Tolažil jo je, kakor mu je bilo mogoče, in k njenemu sinu jo je peljal, da bi še slovo od njega vzéla, preden ga odpeljejo. &quot;Mati, mati!&quot; je
zdihoval fant{{redakcija|, &quot;p|. &quot;P}}otolažite se. Sej je za mene enako strašno, pa si ne morem pomagati. In vi ste saj dobrega gospoda dobili.&quot;

&quot;Zna biti, pa vunder moram brez tebe biti, oh moj sin Albert! Poslednje moje déte si, ktero so mi pustili, in brez tebe živeti, mi ne bo mogoče!&quot; 

&quot;Dosti je tega vekú in jokú,&quot; je rekel Halej osorno, prime s silo fanta in ga pelje z obema unema roboma, ktera je kupil, v ječo, kjer je vsim trem roke in noge vklênil.

Čez neke dni je prišel Halej. srečno s svojim kupljenim blagom na barko na reki Ohio, ki se je do reke Misisipi peljala. Namen je imel, k pervim robovom po póti jih še več nakupíti, da bi zamogel veči število robov v južnih deželah na terg pripeljati.

Barko, ktera je imela ime &quot;La belle Rivière,&quot; je gnala sopara urno po reki. Mnogo popotnikov je bilo na nji, ki so imeli lepo vreme in so si z veselimi pogovori čas kratili. Tudi brodniki so bili dobre vólje. Samo robovi, ki so bili v spodnjim predalu poleg druzega blaga shranjeni, so žalostni molčali in se vse drugače počutili,
kakor uni nad njimi. 

&quot;Ženo imam,&quot; je rekel gori imenovani 30 let stari Jon, svoje vklenjene roke na Tomovo koleno položivši &quot;in ne čerhice ne vé, da sim prodan.&quot;

&quot;Kje pa je?&quot; {{redakcija|jo|ga}} vpraša Tom.

&quot;V gostivnico sliši, malo dalje ob reki,&quot; odgovori Jon. &quot;Oh, če bi jo le še enkrat v tem življenju viditi mogel!&quot; je pristavil milo in solze so mu očí zalile.

Drugi je mogel svoje brate in sestre zapustiti; Alberta so, kakor smo vidili, stari materi s silo iz rok stergali, in Toma, kakor vemo, od žene in otrók prodali.

Ljudje, ki so bili nad njimi na barki, niso poznali tacih britkili ločitev. Veseli so sedeli skupej očetje in matere, možje in žene, okrog njih pa so skakljali hi plesali njih otroci v brezskerbnim veselju in z dovoljnimi serci nad potovanjem, ki se jim je tako dobro prileglo.

Fantek, ki je bil v zdoljnim predalu, priteče in pravi svoji materi: &quot;Oh, mama, tu med nami je kupčevavec z robovi, kteri šteri ali pet robov sabo pelje, in jih ima zdolej shranjene.&quot;

&quot;Uboge stvari!&quot; mu reče mati z glasom usmiljenja in nevoljnosti.

&quot;Kaj je?&quot; vpraša druga gospa.

&quot;Zdolej so robovi,&quot; odgovori.

&quot;In so vklenjeni,&quot; pristavi fant.

&quot;Sramota je naši domovini, da se more kaj tacega pri nas goditi!&quot; reče njegova mati.

&quot;Se ve, da se dá marsikaj zoper tó, pa tudi marsikaj za tó reči,&quot; je rekla tretja gospa, ki je pred vratmi svoje najete stanice sedela in s svojimi rokami nekaj delala, njena otroka, fantek in deklica, sta se pa pri nji igrala. &quot;V južnih krajih sim bila in sim spoznala, da je za robove bolje, kakor če bi bili svobôdni.&quot;

&quot;Ne rečem nič, da se posameznim' med njimi morde prav dobro godí,&quot; je rekla una; &quot;pa najstrašneje pri robstvu je in bo vedno ostalo, da nihče ne pomisli, da so te uboge stvarí tudi ljudje, ki imajo tudi serce in čutljeje, in da jih tako z nogami taptajo, kakor, postavim, kadar cele družine tako na vse strani raskropé.&quot; 

&quot;To je res hudo in usmiljenja vredno, ali to se menda, kakor jez mislim, redko zgodí,&quot; je rekla gospa, ki je svoje dodelano delo bliže pri luči ogledovala.

&quot;Pa vunder,&quot; ji odgovorí živo una; &quot;marsiktere leta sini v deželah Kentuki in Virginia preživela in sim toliko tacih reči vidila, da se mi je serce tergalo. Postavim, gospa, če bi vam vaša dva otroka vzeli in prodali?&quot;

&quot;Mi ne moremo po svojih čutljejih soditi, kaj ljudje te verste čutijo,&quot; je rekla mlačno gospa.

&quot;Če tako govorite, si morem misliti, da ljudje te verste, kakor jih imenujete, sploh malo poznate;&quot; ji odgovori gorko prijatlica človeštva. &quot;Med njimi sim rojena in zrastla, in Vam morem zagotoviti, da enako nježno in globoko čutijo in dostikrat morebiti še globočeje, kakor mi.&quot;

&quot;Kaj tacega bi si bila komej mislila,&quot; ji odgovori gospa zdehaje in skozi okno pogledaje, in je potem še enkrat, da bi pogovor za njo lepši napeljala, ponovila, kar je že popred rekla, da se robovi pri vsim tem morda vunder bólje imajo, kakor če bi bili svobodni. 

&quot;Gotovo je to božja volja, da je zamorski rod v sužnosti in da terpi,&quot; je opomnil nek postarn mož, kteri je bil, kakor se je iz njegove obleke in deržanja posnelo bolj imeniten, učen mož. &quot;Zakaj v svetim pismu se bere: Preklet bodi Kanaan in hlapec vsih hlapcov med svojimi brati.&quot;

&quot;Te besede tadaj je , kakor vi meniti, rés tako umeti, kakor ste jih ravno kar izgovorili?&quot; vpraša, nek dolg mož, ki je poleg njega stal.

&quot;Se ve da,&quot; mu odgovori uni. &quot;Božji previdnosti je po njenim neumljivim sklepu že pred mnozimi jezeri let dopadlo, ta rod v sužnost zavreči, in nam se ne spodobi, se z njo zavoljo tega pravdati.&quot; 

z njp zavoljo tega pravdati.&quot;
&quot;Če je tadaj taka,&quot; je uni dalje govoril, &quot;da je to po božjim sklepu, zamoremo mi vsi kolikor se nam poljubi, kar z robovi kupčevati! Jelite, gospod?&quot; je pristavil prašaje h gospodu Halej obernjen, kteri je z rokami v žepih pri peči stal in pogovore pazljivo poslušal. &quot;Zapovedi previdnosti moramo spolnovati, torej tudi zamorce kupovati in prodajati, preganjati in jih terdo deržati; zato so vstvarjeni. Ali se. vam ne zdi tudi tako gospod?&quot;

Halej, kteremu je tudi to vprašanje veljalo, in kteri ni spoznal, da ga je dolgi mož s tem samo pikati hotel, je odgovoril: &quot;Čez take rečí si nisim nikoli glave belil in tudi nič ne morem rêči, ker sim premalo učen. Z robovi pa kupčujem, da si svoj kruh služim; vse drugo mi ni nič mar.&quot;

Zal mlad mož, ki je vse pogovore doslej molče poslušal, je sdaj spregovoril rekoč:

&quot;Vse, kar želite, da bi ljudje vam storili, storite tudi
vi njim&quot; je pristavil: &quot;Mislim, da te besede svetega pisma
spodbijejo besede: Preklet bodi Kanaan {{redakcija|i. t. d.|itd.}}&quot;

&quot;Gotovo,&quot; reče z veseljem dolgi mož. 

Zdaj se je pripeljala barka do kraja, kjer je gostivnica stala, ktero je rob Jon imenoval. Skorej vsi potniki so hiteli na kermo, da bi, kakor se to vselej zgodi, pridijoče in odidijoče vidili. Ni dolgo terpelo, kar je pritekla zamorka na barko, se rije s silo skozi množico do robov, ki so bili med tem na barko pripeljani in objame večkrat imenovanega Jona, kteremu se je tako vroča želja, svojo ženo še enkrat v tem življenju viditi, spolnila, kteri je
pa pri misli, da se bo mogel zdajci spet in skoraj da za vselej ločiti, s svojo ženo glasno se jokati začél.

Mladi mož, kteri je za človeštvo govoril in gori omenjenega gospoda tako dobro splačal, je vidil to žalostno prigodbo in rekel je Haleju: &quot;Prijatel, kako se zamorete s tako kletve vredno kupčijo pečati? Poglejte ta dva uboga človeka! Na poti sim v svojo domovino in moje serce veselja kupí, svojo ženo in otroke zopet viditi; pa
tajisto zvonjenje, ktero je za mene znaminje vožnje v svojo domovino, je za ta dva nesrečna zakonska človeka znaminje ločitve za celo življenje. Svesti si bodite, da bo pravični Bog enkrat zavoljo tega od vas rajtingo terjal.&quot; 

Kupčevavec z robovi, kteri ni vedel kaj na to odgovoriti, se je molče obernil in na drugi konec barke podal.

Dalje so se peljali in ko je drugo jutro barka pri nekim majhnim mestu v deržavi Kentuki obstala, je šel Halej na deželo in je pripeljal čez nekaj časa mlado mulatinjo sabo, ktero je z majhnim otročičkom vred v mestu kupil.

Mlada žena je bila prav čedno oblečena in zamorc je nesel za njo majhno skrinjico, ktero je med robo druzih potnikov postavil. Sprehajala se je nekaj časa po barki, potem pa se je na svojo skrinjico vsedla in s svojim otročičkom igrala.

Kmalo potem pride Halej, se vsede k nji in ji reče nekaj, česar Tom, ki je blizo sedel, ni umel, vidil je pa po tem, da je žena zlo nevoljna postala.

&quot;Tega ne morem nikakor verjeti!&quot; jo je reči slišal. &quot;Norčevati se hočete z mano!&quot;

&quot;Ako mi ne verjameš, pa sim poglej,&quot; ji reče Halej, in ji pokaže papir; „to je prodajno pismo, in tu je tvoj dosadanji gospod podpisan! Svoje dobre gotove denarje sim mu odštel; vidiš tadaj, da to ni šala.&quot; 

&quot;Jez pa vunder ne morem verjeti, da bi me moj dosadanji gospod tako goljfal; gotovo to ni res! &quot; je rekla mulatinja z pozdvignjenim glasom.

&quot;Znaš vsacega teh gospodov prašati. Nate!&quot; reče enemu memo gredóčih, „bodite tako dobri in berite, Ta žena mi ne verjame.&quot;

&quot;No, kako to? &quot; odgovori ta. &quot;To je prodajno pismo, podpisano od Jona Fik, kteri pravi, da je mulatinjo Lucio in njenega otroka vam prodal. Ne vem, ki bi bila tukaj pomota ali napačnost.&quot;

Lucijne ojstre besede in njeno obnašanje so več družin ljudi priklicale in kupcevavec z robovi jim je v kratkim povedal, kaj da je. 

&quot;Rekel mi je , da grem v mesto Louisville v tajisto gostivnico kot kuharca, v kteri moj mož dela; to so lastne besede mojega gospoda, in meni ni mogoče verjeti, da se mi je zlagal, kakor sim že rekla,&quot; reče mlada žena.

&quot;Prodal vas je, uboga žena; to je gotovo,&quot; reče po videsu dober mož, ki je pismo pogledal.

&quot;Če je tako, je vse besedovanje prazno,&quot; reče žena, ki se je vpokojila. Z vročo serčnostjo je pritisnila svojega dojenčka na svoje persi, oberne kupčevavcu svoj herbet in stermi v valove od barke razbrazdane. Tiha sapica ji je kakor z usmiljenjem v čelo pihljala, vidila je sončne žarke se v nepokojni vodi lesketati; vesele glasove ljudi je slišala okrog sebe; pa kako bi bila mogla zdaj serce imeti za lepoto nature ali za veselje življenja? Njeni veseli up je na enkrat po vodi splaval, in samo njeni smehljajoči
otročiček ji je še sladil dušno britkost. Objemala, dojila, na serce pritiskala, kuševala ga je, in dasiravno je včasi kaka vroča solza na njegovo nedolžno, ljubeznjivo obličjice padla, je bil vunder že en sam pogled dosti, jo potolažiti in s časom vpokojiti.

Dete, fantek kakih deset mescov star, je bil nenavadno velik in močen za njegovo starost in posebno krepkih udov; prav brihten in živ je bil tudi, tako da ga je mati komaj zderžala. 

&quot;To je prav ljubo dete!&quot; je rekel eden popotnikov, ki je pri njegovim vgledu koj obstal. &quot;Koliko je star fantiček?&quot;

&quot;Polenajst mesec,&quot; mu je mati odgovorila.

Gospod je govoril nektere prijazne besede otroku in mu pomoli košček cukra, ki ga je urno prijel in v ustica nesel.

&quot;Lep mladiček je tó; ve koj, kaj storiti!&quot; reče mož in gré potem žvižgaje na drugo stran barke. Tu dobi Haleja, od kterega je že vedel, da je žena z otrokom v poslednjim mestu kupil. Cigaro je, vzel iz žepa, jo prižge in ogovori, da bi pogovor sprožil, kupčevavca z besedami:

&quot;Zares je čedna ženska to, ktero ste kupili.&quot;

&quot;Ej, se ve da, še precej,&quot; odgovori Halej in pihne oblak dima iz svoje cigare.

&quot;V južne kraje ste jo namenili, jelite?&quot; Halej je pokimal z glavo in naprej kadil.

&quot;V kako plantažo?&quot; vpraša mož dalje. 

&quot;Menda; naročilo imam za plantažo in mislim da jo bom tam odvedel,&quot; odgovori Halej. &quot;Rečeno mi je bilo, da je dobra kuharca; na plantaži nej jo za to ali pa za naberanje pavolje porabijo; prav pripravne perste ima za tó, kakor sim se pri njenim pregledu prepričal. Ne skerbi me, jo zpečati in lepih denarjev za njo dobiti.&quot; To izgovorivši je zopet svojo cigaro v usta vtaknil.

&quot;Čemu vam bo otrok na plantaži?&quot; ga vpraša drug.

&quot;Otroka bom kar prodal, kadar bom priložnost imel,&quot; odgovori Halej in zasmodi drugo cigaro.

&quot;Ga bodete gotovo po ceni dali?&quot;

&quot;Še ne vém. Lép smerkovček pa je , in ima meso tako terdo in čversto kakor morsk pes.&quot;

&quot;Tega sim se že sam tudi prepričal, pa vrajtati je treba tudi denarje, ki jih je za rejo treba.&quot;

&quot;Kaj to!&quot; reče Halej. &quot;Kaj bo le to stalo? V mescu bo že hoditi in sam skakati mogel.&quot; 

&quot;Jez imam lepo priložnost ga zrediti dati in bi kojveč robov imel,&quot; je rekel mož. &quot;Moja kuharca je pretečeni teden ob svojega otroka prišla; v kad za perilo je padel in vtonil, ko je perilo obešala. Namest svojega bi ga lahko redila.&quot;

Obá sta nekaj časa molčala in svoje cigare kadila in nobeden ni hotel pervi, kaj za-nj ponuditi: Nazadnje reče ptuji mož:

&quot;Mislim, da bi bilo desét dolarjav dosti za-nj: prodati ga morate in hočete enkrat, &quot;torej Bog daj srečo!&quot;

Halej je pomajál z glavo ter rékel, da ga za to céno nikakor ne dá.

&quot;Povejte mi tadaj, koliko hočete za-nj?&quot; 

&quot;Povedati vam moram,&quot; je odgovoril kupčevavec,&quot;da ga zamorem sam zrediti ali saj za kaj malega zrediti dati; mladič je zdrav kot riba in silno živ; v šestih méscih bi že mogel sto, in v enim ali dveh létih dvesto dolarjev za-nj dobiti. Če mi ga je pa že zdaj prodati,
ga spod 50 dolarjev ne morem dati.&quot;

&quot;Oho! {{redakcija|menda|Menda}} se norčujete.&quot;

&quot;Ne, ne, to je moja resnica.&quot;

&quot;Nej bo, tridesét dolarjev bi vam že dal, več pa ne vinarja,&quot; je rekel ptujc.

&quot;Če je že tako, vam to le rečem. Prereživa šumo in plačajte mi 45 dolarjev, potem sim pa dovolin.&quot;

&quot;Nej bo!&quot; reče uni čez nekaj časa in kup je bil sklenjen.

&quot;Še ena: kje pa gréste iz barke?&quot; ga vpraša Halej.

&quot;V Louisville,&quot; je bil odgovor.

&quot;V Louisville? To je, kakor nalaš. Tje pridemo v mraku, fantič bo spal, mater bom pa z lepim na stran speljal; ta čas odidete vi z otrokom in tako ne bo nobenega vpitja in kričanja, kar mi je silno zoperno.&quot;

To je rekel Halej, vzame 45 dolarjev, poterdi da jih je prejél in kadi svojo cigaro naprej. 

Jasen, tih večer je bil, ko je barka v Louisville h kraju prišla. Mlada mulatinja je imela svoje dete na rokah, kjér je sladko spalo. Ko je mesto imenovati slišala, je položila svoje déte lepo med robo po tém, ko ga je še popred previdno s plajšem zavila, in je šla na tisto stran barke, ki je bila pri kraju, viditi, ali bi vgledala med
ljudmi, ki so na kraju čakali, tudi svojega moža. Žalostno se je ozerala in je svesto upala, da se ji bo njeno hrepenjenje spolnilo. Ta čas je vzel Halej déte in ga je kupcu izročil, mu na tihim rekoč: &quot;Le ne zbudite ga nikar; sicer začne kričati in potém bo vrag.&quot; Mož vzame otroka in zgine kmalo med množico.

Kmalo potem je pozvonilo in barka se je začela naprej peljati. Otrokova mati, ktera je ljubiga moža — kteri morde zavoljo nepramagljiviga zaderžka ni mogel príti ali pa morde nič vedel ni, da je ona tako blizo — zastónj čakala in zavoljo tega silno žalostna bila, se je zopet na svoje staro mesto vernila, da bi se vsaj s pogledom svojega otročička potolažila. Pa kdo more popisati njeni strah,ko ni več otroka našla!

&quot;Kjé, kjé je moje dete,&quot; je glasno jokala. 

&quot;Lucia,&quot; ji reče Halej, ki se je na njeno mesto vsedél, jo pričakovaje &quot;tvoje dete je proč; pred ali pozneje moraš vunder to zvediti. Glej, v južne kraje ga sabo vzeti, ti ni bilo mogoče; in tako sim priložnost, ki se mi je ponudila, prijél, in ga imenitnim ljudém prodal, ki ga bodo bolje zredili, kakor bi ga bila ti mogla.&quot;

Halej je davno na to prišel, kar marsikteri pač vzvišanost čez človeške slabosti imenujejo, kar pa zdravi um kot najvišjo stopnjo skerhanosti vsih čutljejev in gibkov serca in duše imenovati mora. Divji pogled neizrečene britkosti in ob upanj a, kterega je svojega otroka tako naglo, tako nenadoma oropana mati na Haleja vergla,
bi mogel vsacega iz uma spraviti; njega pa ni. Sej je bil že tacega navajen in več ko stokrat je že kaj tacega doživil. Njemu so bile smertne britkosti, ki so se v njenim obnašanju in jóku razadevale, žé znane reči, ki se v njegovim življenju dostikrat primérijo; in vídel je že, da bo za tem, kakor navadno, glasno žalovanje in tarnanje prišlo.

Pa nič taciga ni prišlo. Njeno materno serce je to preveč zadelo, kakor da bi bilo zamoglo še žalovati in solze prelivati.

Omamljena je na tla padla. Roké so ohlapno od nje viséle; njene oči so sterméle, brez da bi bila kaj vidila; gromenje mašine in lopát kolés je donelo na njéne ušesa, pa slišala ni nič, usta so se majale, pa nobenega glasa niso dale.

Kupčevavec z robovi, kteri je mislil, da lé počiva, je bil tako kamnitniga serca, da jo je po svoje tolažil in ji serčnost delal. Ja, še tako nesramen je bil, da je od njene žalosti in od mogočosti, da jo v južnih krajih sreča čaka, druzega moža in tako tudi druzih otrók dobiti, govoril in jo več časa s svojo sitnostjo nadlegoval.
Nazadnje ni vedla nič druzega več, kakor prositi ga, jo v miru pustiti, in to je zoper svojo voljo z glasom storila, v kterim je bilo nekaj tako silovitega in serce primejočega, da je bilo celó tako srove serce, kakoršno je bilo Halejevo zadeto. Zapustil jo je torej koj, ona pak je skrila svojo glavo v plajš. 

Tom je vse to od začetka do konca gledal in vedel, kaj bo prišlo. Ce bi ne bil tako dobro v keršanski veri podučen bil, bi se mu to ne bilo nič posebniga zdélo in še v marsikteri reči bi bil Haleju prav dal. Toda on je bil popolnoma kristjan, kar je vídil in čutil, je izviralo iz zdraviga uma in keršanskega serca, ktero mu je reklo,
da je, kar je Halej storil, nečloveško. Serce se mu je tergalo, ko je mater vidil, s ktero je kupčevavec tako neusmiljeno ravnal, in ktera je kakor razdrobljena in mertva na tléh ležala. Njegova usmiljenost ga je tudi gnala pomagat, in kot prav kristjan je to za svojo dolžnost spoznal. Se vé, da je ni samo s praznimi, vsakdanjimi
besedami tolažil; opominjal jo je na njega, kteri edini zamore tolažiti in &quot;usliši molitev zapušenih.&quot; Pa vse njegovo prizadevanje ni nič pomagalo, njegove mile besede niso najdle póti do njenega od bolečin oterpnjenega, od strašnih sanj vjétega serca. 

Pozno ponoči je že bilo in mirna tihota je povsod kraljevala, samo šumenje lopát na kolésih barke se je slišalo. Tom, kteri se je na zaboj vlegel, je imel preveč s térpljenjem nesrečne matere opraviti, kakor da bi bil mogel spati. Tiho in mirno je ležala blizo njega, in le včasi jo je slišal pol glasno zdihovati: &quot;Oh, kaj mi je, početi? O Bog! o ljubi Bog! pomagaj mi!&quot; 

Ura je že davno polnoči odbila in Tom je počasi zadrémal. Kar se naglo zbudí in ni védel zakaj. V tistim hipu je vidil černo podobo memo sebe próti strani barke iti, kjér je kmalo potem nekaj v vodo čofniti slišal. Vstane in pogleda na mesto, kjér je mlada žena ležala, — več je ni bilo. Po barki jo je šel iskat, pa nikjér
je ni bilo najti. Pokoj je našla v grobu, v tamnih valovih, ki so še kakor popred se sim ter tje zibali, kakor če bi ne bili žertve obupanja va-se vzéli, kakor če bi ne bili skeléče rane serca nesrečne matere ohladili!

Zjutrej rano pride Halej na poveršje barke in njegovo pervo je bilo, po svojih robovih pogledati. Zdaj je bil on na versti, vstrašiti se. 

&quot;Kje je žena?&quot; je jaderno vprašal, k Tomu obernjen, kteri se pa ni dolžniga čutil, povedati kaj se je zgodilo. Rekel je, da ne vé.

&quot;Ni mogoče, da bi bila kjé všla, kjer je barka kermila, zakaj vselej, ko je barka obstala, sim bil tukaj in sim pogledal za njo. Ob desetih je bila še tu, ob dvanajstih, ob dvéh in ob šterih je bila tudi še tuj in tako je mogoče, da je še le po šterih od tod prešla.&quot; To izgovorivši je začel vso barko preiskovati od zgorej
do zdolej, od enega konca do druzega. Pa zastonj je iskal; in ko je še enkrat k Tomu prišel in ga clo lepo prosil, mu čisto resnico povédati, mu je ta povedal, kar je védel, namreč da je zjutraj vidil podobo memo sebe hitéti in kmalo potem slišal, kako je nekaj v vodo padlo, in da je berž ko ne mulatinja to bila, ker je potem ni več na njenim mestu vidil. 

Zavoljo tega se Halej ni ne vstrašil ne začudil; tudi tacih prigodkov je bil že vajen in še smertne grozôte niso zamogle njegovega okamnjenega serca omečiti, ako le niso njega, temuč druge zadele. Tudi tega se je privadil; marsikteri robovi so mu ali v rokah umerli ali so se pred njegovimi očmi umorili; in pri tacih priložnostih ga je lé nekaj v serce bolélo, namreč zguba denarjev in poderto upanje dobička. Zavoljo tega se je zdaj čez nekaj časa sicer nevoljen in s kislim obrazom, pa vunder pokojno vsédel, je vzel svoje kupne bukve in kup, ki ga je uboga Lucia stala, v predélk zguba zapisal.

Drugi dan se je pripeljala barka v réko Misisipi in ko so se proti mestu Novi Orlean peljali, je naklonil ljubi Bog zvestemu Tomu srečo, da je prišel iz rok neusmiljenega Haleja, kteri ga je dobremu, prijaznjemu gospodu prodal. 

== V. Imenitni gospód ==
Nékega meglenega dné pozno po poldan je prišel popotnik v prosto gostivnico v nékim Kentuškim selu. Gostivnica je bila polna ljudi raznega stanú. Kentukianci veljajo, kolikor njih ni terdoserčnih kupčevavcov z robovi, kot jaki, pa tudi kot zarobljeni in cló neotesani ljudjé. To se je tudi tukej pokazalo, kjer od prijaznosti in uljudnosti do druzih ni bilo govorjenja. Vsak je delal, kar se mu je poljubilo, se je vsedel ali vlegel, kjer mu je najbolj dopadlo.

Severni Amerikani sploh, in tudi bolj omikani imajo šego, tabak žvečiti, posebno pa v Kentuški derzavi, kjer je tabak doma, ali kjer ga vsaj toliko pridelajo kakor v sosedni Virginii. Torej je bilo v hiši komej deset beséd govorjenih, brez da bi ne bili na levo in na désno pluvali, kar morajo ljudje delati, kteri tabak žvéčijo.

Ta popotnik, kterega je bolj osorno vreme, kakor pa
lakota ali žeja, v hišo prignalo, je komej našel mestice pri peči, kjer je zavoljo pomankanja druzega kratkočasovanja, ki bi bilo za-nj, novice v roko vzél in bral. Ker je na pervih straneh samo že znane reči našel, je tudi naznanila na zadnji strani prebéral, kterih v začetku tudi ni kaj porajtal; ali nazadnje je eno kaj pazljivo bral, namreč:

Ušli robovi. Meni podpisanemu je mulat Juri ušel. Skorej šest čevljev je dolg, ima prav bélo kožo in kodraste kastanjeve lase, je dobro podučen, lepo govorí, zna pisati in brati in bo skorej da kot bélec obveljati hotel; sicer ima na herbtu in pléčih globoke próge od tepenja in na desni roki čerko H užgano.

Kdor mi ga živega nazaj pripelje, dobi šteri sto dolarjév plačila od mene, toliko plačam tudi tistemu, kteri me s čem prepriča, da je umorjen.

Harris, Harrison Conuty, Kentuki.

Popotnik je bral to naznanilo, brez da je hotel, polglasno, ker mu je silno serce vrélo, kar si bomo lahko mislili, če zvemo, da to ni bil nihče drug, kakor nam že znani miloserčnik fabrike Vilson, pri kterim je Elizabetni mož, tukaj zasledovavno popisani Juri, več časa delal.

Mož čedne postave, kteri je s stegnjenimi nogami se v peč vpéral, je to, kar je Vilson bral, od besede do besede slišal, vstane, ko je un nehal brati, mu potegne novice iz roke in pljune rujavi tabakov pljunk naravnost na to naznanilo.

&quot;To je moja misel v tem!&quot; je rekel, verže novice od sebe in se vsede zopet na svoje mésto.

&quot;Kako je to? Kako pridete na to?&quot; ga vpraša gospod Vilson ves začuden.

&quot;Kar sim ravno kar storil, to bi tudi pisavcu tega naznanila storil in na ravnost v obraz bi mu plunil, če bi bil tukaj,&quot; odgovorí uni. &quot;Kdor ima tacega človeka, kakoršen je ta, za roba, in ne ve bolje z njim ravnati, je vreden, da ga zgubi. Take naznanila, kakoršno je to, so prava sramota za Kentuki! To je moja misel, Jako jez čutim in to misel bom vsakemu v obraz povedal.&quot;

Gospod Vilson je dopadljivo z glavo pokimal in dolgi mož je dalje govoril. &quot;Jez imam tudi robove, — in korenjaki so, gospod; korenjaki, s kterimi zamorem početi, kar hočem! In vunder sim jim že večkrat rekel, da, ako hočejo uiti, nej lé z mirnim sercom uidejo, ne bom se več za nje pečal. Tako ravnam s svojimi robovi in še nikolj mi ni bil žal za tó. Kadar vejo, da jim je na voljo dan, iti, gotovo ne grejo. Verh tega pa moji tudi vejo, da sim vedno pripravljen,' jim izpustilo pismo dati, če bi se primerilo, da bi ne hotel več robov iméti. Povem vam tudi gospod, da tukaj v celim kraju ni ne enega robnika, kteri s svojimi robovi toliko Opravi, kakor jez. S konji, kterih vsak je petsto dolarjev vreden, sim jih v Cincinati na somenj poslal in vselej so mi denarje pošteno prinesli. To pa stori, ker z njimi dobro ravnam. Če kdo z njimi ravná, kakor s psmi, tudi oni délajo in ravnajo kakor psi. Če pa déla z njimi kakor z ljudmi, tudi oni délajo in mislijo kakor ljudjé.&quot;

&quot;Rečem, da imate popolnama prav,&quot; reče na, to gospod Vilson; &quot;kar pa tega roba zadéne, ki je tukaj zasledovavno popisan, ga sam poznam in vam morem rêči, da je kaj korenjašk mlad človek. Blizo šest let je pri meni délal v fabriki in rés je bil najpridniši med vsimi mojimi ljudmí. Tudi iznajdna glava je , silno pripravno mašino za čišenje prediva je iznajdel, ktevo že v mnozih fabrikah imajo. Njegov gospod ima čez to dan
patent.&quot; 

&quot;In ta gospod&quot; vgovori uni, &quot;ima dobiček za to, si déla denarje, tistemu pa, ki jo je iznajdel, užge namesti hvale, sramotno znaminje v desno roko! Če bi le za kako pripravno priložnost vedel, bi mu hotel sam tako znaminje vžgati, da bi pomnil vse svoje žive dní.&quot; 

Samotež, ki se je ravno pred hišo vstavil, je storil pogovoru konec. Lep voz je bil, v ktérim je berhek, lepo oblečen gospod sedel, ki je imel zamorskega kučarja. 

Vsi so hiteli k oknu in pred vrata, ga vidit. Gospod je ravno z voza stopil. Velik, mlad mož je bil, po videsu španjolsk kreolc, z umnimi černimi očmi in svitločernimi, lepo kodrastimi lasmi. Njegov lepo zakrivljen nos, njegove lepe usta in njegovo gibčno obnašanje muje vse gledavce prikupilo 
in vsi so mislili, to je kak imeniten gospod. Prijazno stopi med nje, jih priljudno pozdravi, in gré v gostivnico, kjer si je stanico za prenočenje oskerbel in se, v ptujske bukve z imenom Henrik Butler iz Oaklanda zapisal. Potem vzame novice v roko, prebere zgorej imenovano naznalilo in reče potem kučarju, ki je med tem v hišo prišel: &quot;Jim, tu je mulaški rob
zasledovavno popisan, velike rasti, belega polta, s kastanjevimi kodrastimi lasmi in z na desni roki vžganim
znaminjem: ali morde ni nazadnje to tisti, kterega sva v poslednjim sêlu vidila?&quot; 

&quot;Mogoče je, gospod Butler; samo njegovega užganega znaminja se ne morem spomniti, kakošno je bilo,&quot; je odgovoril Jim.

&quot;Na to tudi jez nisim gledal,&quot; reče ptujc, ki je zdehaje novice na stran polóžil. Potem je prosil gospodarja hiše, mu stanico urno pripraviti, ker ima pred večerjo še marsikaj pisati. Gospodar, ki se mu je globoko priklonil, je rekel, da bo zdaj zdaj vse po njegovi volji, in koj je vse svoje ljudí na noge spravil, da bi takemu gospodu vse po volji storili.

Ptujc se je lasno na stol vsedel in s svojim sosedom v pogovor podal.

Gospod Vilson ga je že večkrat s tihim čudenjem od straní pogledoval, silno znan se mu je zdel, pa vunder se ni mogel spomniti, kje da ga je že vidil. Vsélej, kadar je ptuji gospod govoril ali se premaknil, se je pomuzal in ga je hotel nagovoriti, pa vselej ga je bistri pogled nazaj deržal. Nazadnje se je zdelo, kakor če bi bil ptujc naglo nekaj pomislil, vstane, gre k gospod Vilsonu z začudenim obličjem in ga ogovori tako le:

&quot;Gospod Vilson? Jelite? Nezamerite, da vas nisim pred zopet sposnal; dasiravno ste se vi, kakor se mi zdi, koj mene spomnili. Jez namreč sim Butler iz Oaklanda.&quot;

&quot;I, lejte si no! Oh, ja! ja! ... &quot; odgovori Vilson jecljaje.

V tem hipu pride hlapec in pové, da je stanica pripravljena.

&quot;Jim, poglej, kje je skrinja,&quot; pokliče ptujc svojega kučarja in reče potem prijazno gospod Vilsonu: &quot;Prav ljubo mi je, da vas tukaj najdem; v nekim opravku imam z vami govoriti. Ali bi ne hotli tako dobri biti, me v mojo stanico sprémiti, da bova sama se pogovoriti mogla.&quot;

&quot;Gospod Vilson je šel voljno, dasiravno se mu je vse nekako čudno zdélo. V veliko prostorno stanico jih je peljal hlapec, kteri ju je pa kmalo zopet sapustil. Skerbno je potem ptujc vrata zaklenil, Vilsona objél in mu kakor vprašaje v obraz gledal.

&quot;Juri, ali ste vi?&quot; reče Vilson.

&quot;Ja, jez, Juri sim,&quot; odgovori mladi mož.

&quot;Kaj tacega bi si v sanjah ne bil mislil!&quot;

&quot;Jez si tudi mislim; moja obleka me vsega drugačnega naredí,&quot; odgovori Juri se smejaje. &quot;S sokom orehovih lupin sim se rujavega naredil in svoje kastanjeve lase počernil. Vidite tadaj, da se v novicah razglašeni popis k meni ne priléže.&quot; 

&quot;Pa vunder ste, ljubi Juri, v nevarnosti in jez vam bi ne bil svetoval, kaj tacega storiti.&quot;

&quot;Storil sim to in sam bom za to odgovarjal&quot; Odgovori Juri, in se je zopet v svojim svestim zaupanju zasmehljal.

Tukaj moramo še povedati, da je bil njegov oče Evropejc, belega polta, ki je v deržavi Kentuki kot premožen in imeniten mož živel. Po njem je imel ne le lepo, evropejsko obličje, ampak tudi ponosno, neberzdljivo serce. Njegova mati je bila robinja posebne lepote, po nji je bil nekoliko bolj zamoklega polta, in po nji je imel tudi svoje lepe bistre oči. Tako ga tadaj ni težko stalo, se tako nespoznamljivega narediti, kakor smo zgorej rekli in s svojo prirojeno gibčnostjo in priljudnostjo se imenitnega gospoda délati.

Gospod Vilson, mož silno dobrega serca, kteri je bil pa malo slabih možganov in boječ, se je sprehajal nekaj časa ves zamišljen po stanici, kakor če bi sam s sabo ne bil ves dovoljin. Zakaj rad bi bil Jurju pomagal, da bi srečno odšel, bal se je pa tudi, ali morde tako ne dela zoper postave in zoper obstoječi red. Nazadnje je tako le govoril:

&quot;Poslušajte me, Juri, da ste pobegnili, da ste svojega gospoda zapustili, —vidite Juri, nad tem se prav nič ne čudim; — ali zopet Juri, rêči vam moram, da mi je žal, neskončno žal ... &quot;

&quot;No, kaj Vam je žal?&quot; ga upraša Juri pokojno.

&quot;Ja , glejte, zoper postave svoje domovine se da takom reče, opréte.&quot;

&quot;Moje domovine,&quot; mu odgovori Juri z nekakim začudenjem. &quot;Jez gotovo nimam druge domovine, druzega domovanja, kakor grob, — in želim si, da bi že v njem prebival!&quot; 

&quot;Oh, oh, Juri! {{redakcija|ne|Ne}} tako, ne tako! Tako govoriti, je gréh! Juri, terdoserčnega gospoda imate, — tega ne more nihče tajiti — in njegove ravnanje je čez vse grajanja vredno; nečem ga zagovarjati. Veste pa tudi, da je angelj gospodov Hagaru ukazal, se nazaj verniti k njegovi gospodinji in se pred njo ponižati, in da je Apostel Pavel Onezima njegovemo gospodarju nazaj poslal.&quot;

&quot;Saj svétega pisma mi ne imenujte na tako vižo,&quot; je rekel Juri z svitlimi očmi; &quot;dasiravno ste lahko prepričani, da, kakor je moja žena prava kristjana, tudi v meni enako keršansko serce bije, da svéto pismo spoštujem in častim. Bog je moja priča; on nej me sódi, njega hočem vprašati, ali sim prav storil ali ne, da svojo svobodo išem.&quot;

&quot;Te vaše misli in čutljeji so vam lastni, Juri,&quot; reče
dobroserčni mož. 

[[Kategorija: Prevodi]]
[[Kategorija: Franc Malavašič]]


[[Kategorija:Harriet Beecher Stowe]]
[[Kategorija:Romani]]</text>
      <sha1>dxi3zurievj8sjp1lmkqlfo36zlmnbl</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Tebi posvečeno</title>
    <ns>0</ns>
    <id>35468</id>
    <revision>
      <id>206879</id>
      <parentid>177270</parentid>
      <timestamp>2022-07-24T11:11:08Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Alenka Župančič</username>
        <id>5744</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="774" xml:space="preserve">{{naslov
| prejšnji= 
| naslednji= 
| naslov=  Tebi posvečeno!
| poglavje= 
| avtor= Vera Albreht 
| opombe= 
| obdelano=
| spisano= Alenka Župančič | licenca= {{Licenca-CC-BY-SA-3.0}}
| vir= ABSALON, Tebi posvečeno!, ''Gospodična Cizara'', december 1911, let. 1, št. 2.
}}

&lt;poem&gt;1.	‟Oj golobček, kob´ ti vedel
kako me srce boli?
Mnogo dni že nisem jedel,
spal že mescev tri.
2.	Oj golobček, kob´ ti vedel
kako ljubim te oči;
ne bi jih drugam obračal,
saj srce le k teb´ želi.
3.	Naj hribina  al´ dolina
naj med nami je celi svet –
ti si moja domovina;
dom je moj – tvoj kabinet!....
&lt;/poem&gt;

==Opombe urednice==
#Golobček je bil vzdevek učiteljice nemščine Albine Zalarjeve. 

[[Kategorija: Vera Albreht]]
[[Kategorija: osebnoizpovedne pesmi]]</text>
      <sha1>q9yto5b6fy1pzmhurz5cg8a301zy9mb</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>206881</id>
      <parentid>206879</parentid>
      <timestamp>2022-07-24T11:16:40Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Alenka Župančič</username>
        <id>5744</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="809" xml:space="preserve">{{naslov
| prejšnji= 
| naslednji= 
| naslov=  Tebi posvečeno!
| poglavje= 
| avtor= Vera Albreht 
| opombe= 
| obdelano=
| spisano= Alenka Župančič | licenca= {{Licenca-CC-BY-SA-3.0}}
| vir= ABSALON, Tebi posvečeno!, ''Gospodična Cizara'', december 1911, let. 1, št. 2.
}}

&lt;poem&gt;1.	‟Oj golobček, kob´ ti vedel
kako me srce boli?
Mnogo dni že nisem jedel,
spal že mescev tri.
2.	Oj golobček, kob´ ti vedel
kako ljubim te oči;
ne bi jih drugam obračal,
saj srce le k teb´ želi.
3.	Naj hribina  al´ dolina
naj med nami je celi svet –
ti si moja domovina;
dom je moj – tvoj kabinet!....
&lt;/poem&gt;

==Opombe urednice==
#Golobček je bil vzdevek učiteljice nemščine Albine Zalarjeve. 

[[Kategorija: Vera Albreht]]
[[Kategorija: osebnoizpovedne pesmi]]
[[Kategorija: Gospodična Cizara]]</text>
      <sha1>ej4vspkc94656uj0nok0s23u4hc81mo</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Nekaj za tobakarje</title>
    <ns>0</ns>
    <id>36675</id>
    <revision>
      <id>206840</id>
      <parentid>206836</parentid>
      <timestamp>2022-07-23T12:21:46Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Hladnikm</username>
        <id>668</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3701" xml:space="preserve">{{naslov-mp
| naslov = Nekaj za tobakarje
| izdano= ''{{mp|delo|Primorski list}}'' 1. julij 1896 (4/19), 84
| vir= {{fc|dlib|HFINYEQA|s=84|dLib}}
| obdelano=3
| dovoljenje= javna last
}}

Glejte ga, kako moško prestavlja noge! Ni, kar si bodi: sitnih učiteljev se mu ni treba več bati, oče ga pa tudi ne vidijo. Poceni so sicer svalčice, dve za en krajcar, najlepše tudi ne diše, dim pa le dado in to je, kar hoče dečko, ki je pred kratkim nehal držati se matere za krilo. Kaditi znati je dandanes potrebno; kako bi sicer shajal finančni minister: velika dobrota zanj, da mu človek vže zgodaj v mladosti da zaslužka; sol mu ne prinaša toliko. Kaj bi rekel, kam bi se djal, ko bi se ponovilo preganjanje tobaka, kakeršno je bilo tistikrat, ko so ljudje vprvič spoznali, da nos ni samo za smrčanje, ampak tudi za dimnik dober, kako pa je bilo takrat? Morebiti bo koga zanimalo nekoliko zgodovine o početka .žlahtne travice, po domače tobaka.

Začnimo z Angležko. Dne 27. julija 1586 je admiral Frančišek Drake pripeljal na Angležko v Plymoutk prve tabakarje iz Virginije.

Vse je vkopaj drlo, ko se je zvedelo, da ti možje, v posebnih posodicah žgo tobakovo rastlino in spušajo skozi nos in usta oblake dima: vse jih je gledalo, smejalo se jim, čudilo se jim – posnemalo jih, kolikor jih je moglo; tobak je bil namreč tedaj dražji, kaker dandanes, dobiti se ga je moglo le od admirala Drakeja. Da je bilo marisikomu slabo po kadenju, ni da bi še le pripovedoval, saj je dandanes treba tobakarskemu začetniku boriti se z enako nadlogo. Tobakarjem se je pri tem tudi marisikaj smešnega prigodilo: nekega Valterja Raleigha je služabnik polil z vodo, misleč, da se je njegov gospod vžgal, ker ga je dobil v oblakih tobakovega dima.

Kajenje tobaka se je nagloma širilo po Angleškem, Tobakova rastlina je postala imenitno trgovinsko blago; na otoku Kubi, Trinidadu in v zahodni Indiji so si kupičili bogastvo pridelovalci tobakove rastline.

Ali kakor vsaka stvar, tako je tudi tobak kmalu našel svoje sovražnike. Prvi in najimenitniši mej njimi je angleški kralj sam, Jakob I., ki je spisal kar celo knjigo zoper tobak in njegove častilce: knjiga ima naslov: thecounterblaste to tobacco: po naše: veter proti tobaku. Kraljevi pisatelj je v tem spisu naslikal svojim kadečim podložnikom strašno podobo nasledkov te strasti: popisal jim je, kako se jim po plučah saje nabirajo. Vender ni dosti opravil s prvo knjigo; zato je spisal kmalu drugo, pod imenom »hiso kapnus« t. j. sovražnik tobaka. V njej prispodablja kajenje tobaka peklu, kar takole dokazuje: prvič je kajenje dim, kar so tudi vse nečimernosti sveta; drugič je enako drugim strastem, ki delajo človeka sužnjega; tretjič vpijanjuje kajenje in meša glavo, kaker vse druge nečimernosti sveta; četrtič, kedor kadi, nikakor ne more opustiti te navade, je, kakor bi bil zacopran: isto moramo reči o strasteh; petič je kajenje po svojem bistvu enaku peklu, ker je smrdeča nagnjusna reč. Koncem svoje knjige piše kralj Jakob: Ako imate moji podložniki še kaj sramežljivosti v sebi, opustite to razvado, ki se je v sramoti rodila, iz nevednosti sprejela, po neumnosti razširila, ki kliče božjo jezo nad vas, ki kvari zdravje, kali družinski mir, ponižuje ljudstvo: opustite navado, ki je nosu neprijetna, možganom in plučam špodljiva, ki je vsled svojih črnih oblakov popolnoma enaka peklenskemu dimu. Pa ne samo pisal je Jakob zoper tobak, naložil je tobakarjem tudi hude kazni: ljudi nižega stanu je dal tepsti, višega rodu pa bosonoge in z ostriženo brado izgnati iz Londona.

[[Kategorija:Primorski list]]
[[Kategorija:Dela leta 1896]]
[[Kategorija:Kratka proza]]</text>
      <sha1>26df0i7a03l6j5r5jq1zh226670ezik</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>206841</id>
      <parentid>206840</parentid>
      <timestamp>2022-07-23T12:26:07Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Hladnikm</username>
        <id>668</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>Hladnikm je prestavil stran [[//]] na [[Nekaj za tobakarje]] brez preusmeritve</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3701" xml:space="preserve">{{naslov-mp
| naslov = Nekaj za tobakarje
| izdano= ''{{mp|delo|Primorski list}}'' 1. julij 1896 (4/19), 84
| vir= {{fc|dlib|HFINYEQA|s=84|dLib}}
| obdelano=3
| dovoljenje= javna last
}}

Glejte ga, kako moško prestavlja noge! Ni, kar si bodi: sitnih učiteljev se mu ni treba več bati, oče ga pa tudi ne vidijo. Poceni so sicer svalčice, dve za en krajcar, najlepše tudi ne diše, dim pa le dado in to je, kar hoče dečko, ki je pred kratkim nehal držati se matere za krilo. Kaditi znati je dandanes potrebno; kako bi sicer shajal finančni minister: velika dobrota zanj, da mu človek vže zgodaj v mladosti da zaslužka; sol mu ne prinaša toliko. Kaj bi rekel, kam bi se djal, ko bi se ponovilo preganjanje tobaka, kakeršno je bilo tistikrat, ko so ljudje vprvič spoznali, da nos ni samo za smrčanje, ampak tudi za dimnik dober, kako pa je bilo takrat? Morebiti bo koga zanimalo nekoliko zgodovine o početka .žlahtne travice, po domače tobaka.

Začnimo z Angležko. Dne 27. julija 1586 je admiral Frančišek Drake pripeljal na Angležko v Plymoutk prve tabakarje iz Virginije.

Vse je vkopaj drlo, ko se je zvedelo, da ti možje, v posebnih posodicah žgo tobakovo rastlino in spušajo skozi nos in usta oblake dima: vse jih je gledalo, smejalo se jim, čudilo se jim – posnemalo jih, kolikor jih je moglo; tobak je bil namreč tedaj dražji, kaker dandanes, dobiti se ga je moglo le od admirala Drakeja. Da je bilo marisikomu slabo po kadenju, ni da bi še le pripovedoval, saj je dandanes treba tobakarskemu začetniku boriti se z enako nadlogo. Tobakarjem se je pri tem tudi marisikaj smešnega prigodilo: nekega Valterja Raleigha je služabnik polil z vodo, misleč, da se je njegov gospod vžgal, ker ga je dobil v oblakih tobakovega dima.

Kajenje tobaka se je nagloma širilo po Angleškem, Tobakova rastlina je postala imenitno trgovinsko blago; na otoku Kubi, Trinidadu in v zahodni Indiji so si kupičili bogastvo pridelovalci tobakove rastline.

Ali kakor vsaka stvar, tako je tudi tobak kmalu našel svoje sovražnike. Prvi in najimenitniši mej njimi je angleški kralj sam, Jakob I., ki je spisal kar celo knjigo zoper tobak in njegove častilce: knjiga ima naslov: thecounterblaste to tobacco: po naše: veter proti tobaku. Kraljevi pisatelj je v tem spisu naslikal svojim kadečim podložnikom strašno podobo nasledkov te strasti: popisal jim je, kako se jim po plučah saje nabirajo. Vender ni dosti opravil s prvo knjigo; zato je spisal kmalu drugo, pod imenom »hiso kapnus« t. j. sovražnik tobaka. V njej prispodablja kajenje tobaka peklu, kar takole dokazuje: prvič je kajenje dim, kar so tudi vse nečimernosti sveta; drugič je enako drugim strastem, ki delajo človeka sužnjega; tretjič vpijanjuje kajenje in meša glavo, kaker vse druge nečimernosti sveta; četrtič, kedor kadi, nikakor ne more opustiti te navade, je, kakor bi bil zacopran: isto moramo reči o strasteh; petič je kajenje po svojem bistvu enaku peklu, ker je smrdeča nagnjusna reč. Koncem svoje knjige piše kralj Jakob: Ako imate moji podložniki še kaj sramežljivosti v sebi, opustite to razvado, ki se je v sramoti rodila, iz nevednosti sprejela, po neumnosti razširila, ki kliče božjo jezo nad vas, ki kvari zdravje, kali družinski mir, ponižuje ljudstvo: opustite navado, ki je nosu neprijetna, možganom in plučam špodljiva, ki je vsled svojih črnih oblakov popolnoma enaka peklenskemu dimu. Pa ne samo pisal je Jakob zoper tobak, naložil je tobakarjem tudi hude kazni: ljudi nižega stanu je dal tepsti, višega rodu pa bosonoge in z ostriženo brado izgnati iz Londona.

[[Kategorija:Primorski list]]
[[Kategorija:Dela leta 1896]]
[[Kategorija:Kratka proza]]</text>
      <sha1>26df0i7a03l6j5r5jq1zh226670ezik</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Bratom Čehom o prihodu na Slovensko</title>
    <ns>0</ns>
    <id>36804</id>
    <revision>
      <id>206860</id>
      <parentid>198261</parentid>
      <timestamp>2022-07-24T06:55:35Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Hladnikm</username>
        <id>668</id>
      </contributor>
      <comment>vrnil pobrisano varianto pesmi</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2385" xml:space="preserve">{{naslov
| naslov= Bratom Čehom o prihodu na Slovensko
| avtor= Simon Gregorčič
| izdano= [[Soča]] 28. 8. 1887, letnik 17, številka 35
| vir= dLib [[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PHTI97W5]]
| dovoljenje= javna last
}}

&lt;poem&gt;
&quot;Pozdravljen, slavni rod Libuše,
  Pozdravljen, Čêha hrabri ród!&quot;
  Iz dnà Vam kličem polne duše
  Za Vašega prihôda god.
I jaz sem bil pri Vas, pri bratih,
  Zavzét sem gledal češki svet;
  Še snivam o teh dnevih zlatih,
  In snival bom do konca let.
Kakó lepó ste nas sprejéli,
  Kakó sijajno in srčnó!
  Kako ste k srcu nas prižéli,
  Le brata more bràt takó!
Nebó je pač pri Vas hladneje,
  A srce Vaše hládno ní,
  Za dom Vam mili silno vreje,
  Za brate rodno plamení.
Ta ogenj Vaš smo mi čutíli,
  Saj grèl nas Vaših src je žár,
  Navdùšenje pri Vas smo pili
  Za domovinsko sveto stvár.
Sladkó nam duše je napájal
  Beséd in pesmi Vaših glas,
  Značáj nas Vaših mož je bájal
  In Vaših žên in divek kras!
Mest Vaših gledali smo čuda,
  In videli Vaš sveti bòj,
  Plod Vašega smo zrli truda:
  Razcvet Vaš krasni in razvòj.
Vaš grád smo videli kraljêvi,
  Kjer kralj je mnog med Vami žíl:
  Pred nami vstajali so dnêvi,
  Ko čeh je silen, srečen bil.
Tisoč smo zrli spomeníkov
  Iz burnih, toda slavnih dní,
  Spominjali se bojevníkov,
  Ki za Vaš dom so lili krí.
O bôjih davnih, davni slavi
  Vaš hrib in dol pomník je vsak,
  Da, vsak Vaš kamen glasno pravi,
  Da Čeh je vedno bil junak.
Iz tistih dôb še slavne mêče ,
   Še cépe trdne hranite,
   Še dedov hrabra kri v Vas têče,
   Da dom kot dedje branite!
A treba ni za dóma slavo,
   Da kri zdaj srčno líjete,
   Ne boj junašk za staro pravo
   Zdaj z uma mečem bíjete.
In lepše blažje lovoríke
   Iz del prosvete zvivate,
   In večnokrasne spomeníke
   Duševne zdaj si zlivate.
Svetôvne zmage že odnaša
   Zdaj češki um in češka dlán,
   Povsod zmaguje godba Vaša,
   Povsod Vaš spév je slavnoznán!
Daj Bog, da tudi staro pravo,
   Zmagalno priboríte si,
   Da davno, nevenéčo slavo
   Zdaj z novo pomnožíte si.
Zato, oj, slavni rod Libuše,
   Nebeški čûvaj Te Gospód,
   Bog živi Vas, oj, bratske duše,
   Bog živi ves Vaš hrabri ród!
&lt;/poem&gt;

[[Kategorija:Simon Gregorčič]]
[[Kategorija:Pesmi]]
[[Kategorija: Soča]]
[[Kategorija:Dela leta 1887]]</text>
      <sha1>4ho45bkcn0gnrf7egva58q5yv7h2b1d</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>206861</id>
      <parentid>206860</parentid>
      <timestamp>2022-07-24T06:57:03Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Hladnikm</username>
        <id>668</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2475" xml:space="preserve">{{naslov
| opombe=Glej tudi objavo v pesniški zbirki pod naslovom [[Bratom Čehom]]
| naslov= Bratom Čehom o prihodu na Slovensko
| avtor= Simon Gregorčič
| izdano= ''[[Soča]]'' 28. 8. 1887, letnik 17, številka 35
| vir= [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PHTI97W5 dLib]
| dovoljenje= javna last
|obdelano=4
}}

&lt;poem&gt;
&quot;Pozdravljen, slavni rod Libuše,
  Pozdravljen, Čêha hrabri ród!&quot;
  Iz dnà Vam kličem polne duše
  Za Vašega prihôda god.
I jaz sem bil pri Vas, pri bratih,
  Zavzét sem gledal češki svet;
  Še snivam o teh dnevih zlatih,
  In snival bom do konca let.
Kakó lepó ste nas sprejéli,
  Kakó sijajno in srčnó!
  Kako ste k srcu nas prižéli,
  Le brata more bràt takó!
Nebó je pač pri Vas hladneje,
  A srce Vaše hládno ní,
  Za dom Vam mili silno vreje,
  Za brate rodno plamení.
Ta ogenj Vaš smo mi čutíli,
  Saj grèl nas Vaših src je žár,
  Navdùšenje pri Vas smo pili
  Za domovinsko sveto stvár.
Sladkó nam duše je napájal
  Beséd in pesmi Vaših glas,
  Značáj nas Vaših mož je bájal
  In Vaših žên in divek kras!
Mest Vaših gledali smo čuda,
  In videli Vaš sveti bòj,
  Plod Vašega smo zrli truda:
  Razcvet Vaš krasni in razvòj.
Vaš grád smo videli kraljêvi,
  Kjer kralj je mnog med Vami žíl:
  Pred nami vstajali so dnêvi,
  Ko čeh je silen, srečen bil.
Tisoč smo zrli spomeníkov
  Iz burnih, toda slavnih dní,
  Spominjali se bojevníkov,
  Ki za Vaš dom so lili krí.
O bôjih davnih, davni slavi
  Vaš hrib in dol pomník je vsak,
  Da, vsak Vaš kamen glasno pravi,
  Da Čeh je vedno bil junak.
Iz tistih dôb še slavne mêče ,
   Še cépe trdne hranite,
   Še dedov hrabra kri v Vas têče,
   Da dom kot dedje branite!
A treba ni za dóma slavo,
   Da kri zdaj srčno líjete,
   Ne boj junašk za staro pravo
   Zdaj z uma mečem bíjete.
In lepše blažje lovoríke
   Iz del prosvete zvivate,
   In večnokrasne spomeníke
   Duševne zdaj si zlivate.
Svetôvne zmage že odnaša
   Zdaj češki um in češka dlán,
   Povsod zmaguje godba Vaša,
   Povsod Vaš spév je slavnoznán!
Daj Bog, da tudi staro pravo,
   Zmagalno priboríte si,
   Da davno, nevenéčo slavo
   Zdaj z novo pomnožíte si.
Zato, oj, slavni rod Libuše,
   Nebeški čûvaj Te Gospód,
   Bog živi Vas, oj, bratske duše,
   Bog živi ves Vaš hrabri ród!
&lt;/poem&gt;

[[Kategorija:Simon Gregorčič]]
[[Kategorija:Pesmi]]
[[Kategorija: Soča]]
[[Kategorija:Dela leta 1887]]</text>
      <sha1>oqw14lijy6xthiodpwyl3xc2qpqfovg</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Dekletova molitev (Ivan Pregelj)</title>
    <ns>0</ns>
    <id>37297</id>
    <revision>
      <id>206862</id>
      <parentid>198642</parentid>
      <timestamp>2022-07-24T07:06:03Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Hladnikm</username>
        <id>668</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>Hladnikm je premaknil stran [[Dekletova molitev (Slovenka)]] na [[Dekletova molitev (Ivan Pregelj)]]</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="888" xml:space="preserve">{{naslov-mp
| naslov= Dekletova molitev
| avtor= J. Mohorov
| izdano= ''{{mp|delo|Slovenka 1919}}'' 1/1 {{mp|leto|1919}}, 19
| vir= št. {{fc|dlib|PU31OGCK|s=19|1}}
| obdelano=4
| dovoljenje= javna last
}}

&lt;poem&gt;
Oče nebeški! Prijatelj lepih stvari:
ptičic in zvezdic in rožic in mladih ljudi!
Sebi v čast si cvetja priklical iz tal,
kakor roži veselo, še meni rasti si dal,
kakor ptičici peti, kadar srce boli,
kakor zvezdici tletivmraku pomladne noči!
Oče nebeški! Veseli prijatelj otrok,
večni Vrtnar, vesoljstva sinjega Bog!
Čuvaj do groba moje jasne oči,
čuvaj do groba veselje moje krvi,
čuvaj nedolžno pesem mojih želja,
mojih bridkih in sladkih nočnih solza!
A kadar ovenem, presadi v vrt me svoj,
saj sem ptiček in zvezdek in cvetek Tvoj! 
&lt;/poem&gt;

[[Kategorija: J. Mohorov]]
[[Kategorija: Slovenka 1919]]
[[Kategorija: Pesmi]]
[[Kategorija: Dela leta 1919]]</text>
      <sha1>0aq3kh6l1unazvepjbvm928w3rzjwjq</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>206864</id>
      <parentid>206862</parentid>
      <timestamp>2022-07-24T07:07:01Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Hladnikm</username>
        <id>668</id>
      </contributor>
      <comment>metapodatki</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="939" xml:space="preserve">{{naslov-mp
| opombe:Objavljeno pod psevdonimom J. Mohorov
| naslov= Dekletova molitev
| avtor= Ivan Pregelj
| izdano= ''{{mp|delo|Slovenka 1919}}'' 1/1 {{mp|leto|1919}}, 19
| vir= št. {{fc|dlib|PU31OGCK|s=19|1}}
| obdelano=4
| dovoljenje= javna last
}}

&lt;poem&gt;
Oče nebeški! Prijatelj lepih stvari:
ptičic in zvezdic in rožic in mladih ljudi!
Sebi v čast si cvetja priklical iz tal,
kakor roži veselo, še meni rasti si dal,
kakor ptičici peti, kadar srce boli,
kakor zvezdici tletivmraku pomladne noči!
Oče nebeški! Veseli prijatelj otrok,
večni Vrtnar, vesoljstva sinjega Bog!
Čuvaj do groba moje jasne oči,
čuvaj do groba veselje moje krvi,
čuvaj nedolžno pesem mojih želja,
mojih bridkih in sladkih nočnih solza!
A kadar ovenem, presadi v vrt me svoj,
saj sem ptiček in zvezdek in cvetek Tvoj! 
&lt;/poem&gt;

[[Kategorija: Ivan Pregelj]]
[[Kategorija: Slovenka 1919]]
[[Kategorija: Pesmi]]
[[Kategorija: Dela leta 1919]]</text>
      <sha1>obpcxefqt3l5qrhg3qoybibc95eli99</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slovenska umetnost</title>
    <ns>0</ns>
    <id>37730</id>
    <revision>
      <id>206870</id>
      <parentid>198266</parentid>
      <timestamp>2022-07-24T07:59:35Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Hladnikm</username>
        <id>668</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1619" xml:space="preserve">{{naslov
| prejšnji=
| naslednji=
| naslov=Slovenska umetnost
| poglavje=
| avtor=Ivan Franke
| izdano = ''{{mp|delo|Slovan}}'', 1/4, {{mp|leto|1903}}
| vir= {{fc|dlib|BW9BNFQW|s=4-6|1}}
|dovoljenje=javna last
| obdelano= 1
}}

Za krajepisnimi problemi stremi sedanja moderna struja vobče, kakor dokazujejo vse izložbe v modernih velikih središčih, in prav razumevno je, da je potegnil ta moderni tok tudi naše umetnike seboj. Zanimanja za tako umetniško intimnost, za skromne predmete, kakor je n. pr. stara kmetiška bajta, nekaj vode med grmovjem in drevjem i. dr. pa pri- Slovencih še ni, ali pa prav malo. Naše občinstvo želi in zahteva jasnih, na prvi pogled razumljivih, čedno izvršenih, lično izdelanih stvari in takih motivov, ki se mu dozdevajo vredni umetniškega napora, n. pr. slikane historije ali vsaj pravcate „genre&quot;. Tak predmet, raztegnjen po velikem platnu, gotovo imponira ogromni večini. Hitro nametano skupino barv, četudi v genialnih potezah in s smelim rokopisom in pravilne, resnične zračne perspektive — taki proizvodi se pri nas ne cenijo. Velik del naše inteligence pozna tudi velike umetniške zbirke, galerije in izložbe Dunaja in Monakovega, Benetk in drugod in nehote se ji mora vriniti v spomin primera na kvar naši razstavi.

Le iz takega razpoloženja nekaterih obiskovalcev zadnje slovenske umetniške razstave je mogoče razumeti neko oceno izloženih del vobče in posebej onih R. Jakopiča, moderno naziranje najbolj dosledno in izključno naglašajočega slikarja.

[[Kategorija: Dela leta 1903]][[Kategorija: V javni lasti]] [[Kategorija: Ivan Franke]]</text>
      <sha1>7mfqza25t9atpinnfi4sxacg5woujsg</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Kaj bi nam pel o ljubavi, poet?</title>
    <ns>0</ns>
    <id>37774</id>
    <revision>
      <id>206867</id>
      <parentid>196517</parentid>
      <timestamp>2022-07-24T07:15:41Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Hladnikm</username>
        <id>668</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1004" xml:space="preserve">{{naslov
| naslednji= Pomladni veter (Gruden)|Pomladni veter
| naslov= Kaj bi nam pel o ljubavi, poet?
| poglavje= ([[Primorske pesmi]])
| avtor= Igo Gruden
| opombe= 
|licenca=javna last
}}

&lt;poem&gt;
:Kaj bi nam pel o ljubavi, poet? 
:Ali ne vidiš v teh srcih gorja, 
:v mrkih pogledih prikritih solza, 
:v srdu in gnevu ne slišiš tožba, 
:da o ljubavi nam poješ, poet? 

:Kar je v Primorju zdaj fantov, deklet, 
:kar je po Krasu še mož in žena, 
:v Istri in Brdih sinov in hčera, 
:z gnevom zalili so rob si srca —
:pa bi jim pel o ljubavi, poet? 

:Kdo v Svetem Križu ti bil je, 
:poet, kdo v Nabrežini ti bil je doma? 
:Mati in oče, petero sestra,
:ž njimi ves narod na križ zdaj pripet —
:nimaš ni ene besede, poet? 

:Poj o sovraštvu in uporu, poet!
:Dvigni za nas našo uklenjeno pest, 
:v pesem iztisni vso našo bolest, 
:krikni za nas med vetrove čez svet, 
:zna naj ves svet, da tvoj rod je proklet, 
:poet, poet ... &lt;/poem&gt;

[[Kategorija:Pesmi]]
[[Kategorija: Igor Gruden]]</text>
      <sha1>te5sv6kjhvqk88xbd5uoe6ie0q519ww</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Na mojo domovino (Urban Jarnik)</title>
    <ns>0</ns>
    <id>37842</id>
    <revision>
      <id>206868</id>
      <parentid>198269</parentid>
      <timestamp>2022-07-24T07:18:38Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Hladnikm</username>
        <id>668</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="971" xml:space="preserve">{{naslov
| naslov= Na mojo domovino
| avtor= Urban Jarnik
| dovoljenje=javna last
| obdelano=4
}}

&lt;poem&gt;
Kam si prišla, domovina,
da odločena sva zdej?
Žlahtna prižana dolina,
Nisi več, kar bla si prej!
Strgana je ta dežela,
Veza je odvezana,
Ti gorinja ne boš smela
Klicati se ojstrojska.

Že prihodnih žovtov časi
Meni v misel pertečó,
Mi tedaj prut gori lasi,
Ko razbojniku stojó.
Sosed bo vmoril soseda,
Žlahta žlahto, brata brat,
V duhi kir kol' to pogleda,
Mure milu žalovat'.

Stare šege nu vužance
Se skuz nove zbrišejo,
Znanc zgubí zdej svoje znance,
Nas meniki ločijo.
Kdar jes gori k vam pogledam,
Solze meni pertečó,
Kir jes vidim, da vas k čedam
Ptujam zdej perdružijo.

Vunder kratkovidijoči
Ne poznamo božji sklep;
Če nas lih od sebe loči,
Je pravičen njega tep.
Kralj, cesar nu vsu cesarstvo
Pride iz previdnosti;
Čassti božjo gospodarstvo,
Stari Bug gospodarí.
&lt;/poem&gt;

[[Kategorija: Urban Jarnik]]
[[Kategorija: Pesmi]]</text>
      <sha1>gh5xyx1968d4dnsz7aiorj9ik2cx5ne</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Potovanje na severno slovensko jezikovno mejo</title>
    <ns>0</ns>
    <id>38346</id>
    <revision>
      <id>206869</id>
      <parentid>200400</parentid>
      <timestamp>2022-07-24T07:52:29Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Hladnikm</username>
        <id>668</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="38829" xml:space="preserve">{{naslov-mp
| naslov= Potovanje na severno slovensko jezikovno mejo
| avtor= Fr. Orožen
| izdano= ''{{mp|delo|Planinski vestnik}}'' {{mp|leto|junij 1901}}, leto 7, št. 6, str. 85-89 &lt;br&gt; ''{{mp|delo|Planinski vestnik}}'' {{mp|leto|Julija 1901}}, l. 7, št. 7, str. 101-104; &lt;br&gt; ''{{mp|delo|Planinski vestnik}}'' {{mp|leto|avgust 1901}}, leto 7, št. 8, str. 118-122

| vir= 
[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7Y1QFA1A/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dplaninski+vestnik+1901%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25 dLib 6]&lt;br&gt;[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KHC2UMKG dLib 7]&lt;br&gt;[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GRVZHTOY/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dplaninski+vestnik+1901%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25 dLib 8]

| dovoljenje= javna last
| opombe= Opisal Fr. Orožen
| obdelano= 3
}}

Mnogo sem že potoval po slovenskih pokrajinah vojvodine Štajerske, katero poznam sedaj domalega. Da spoznam še ostale kraje, napotil sem se lani na severno slovensko jezikovno mejo, kamor sem prišel po precejšnjih ovinkih skozi slovenske vasi in naselbine, ki mi doslej še niso bile znane. Začnem pa svoj potopis s Celjem, kjer sem zapustil glavno progo južne železnice. 

O Celju (241 ''m'') so že toliko pisali, da mi ga ni treba obširneje opisovati. Mesto je že za Rimljanov proslulo kot važna rimska naselbina „Celeja&quot;. V srednjem veku pa so mu vladali slavni celjski grofje, ki so posedovali velik del slovenskih dežel. Moški njih rod je izmrl z grofom Urhom II., katerega so ubili l. 1456. v Belem gradu. Celjske dežele so prišle potem pod habsburško oblast. Lobanje celjskih grofov so shranjene v nemški cerkvi za glavnim oltarjem. Ko jih je pred leti nekdo razkazoval tujcu, je bila poleg lobanje zadnjega celjskega grofa Urha II. še mala lobanja. Tujec vpraša: „Čigava je pa ta lobanja?&quot; A razkazovalec odgovori v zadregi: „To pa je lobanja grofa Urha II. iz njegove otroške dobe.&quot; 

Celje ima lepo in ugodno lego in je priljubljeno letovišče zlasti zaradi prijetne kopeli v Savini. Ima pa tudi mnogo lepih izprehajališč in krasno okolico ter nudi tudi turistu veliko prilike za manjša in večja potovanja. V bližini je na griču cerkev sv. Jožefa (300 ''m''), sezidana l. 1689. v spomin, da se je nehala kuga. Odtod lepo vidiš Savinsko dolino in Solčavske planine. Celjski grad (411 ''m'') te spominja nekdanje slave celjskih grofov in ti nudi obsežen razgled po Savinski dolini in po gorah, razprostirajočih se od Savinskih planin do Pohorja. Tudi od Sv. Miklavža (400 ''m'') in z Lisce (471 ''m'') je razsežen razgled. Južnovzhodno od Celja je dve uri oddaljeni Tolsti vrh ali Dost (838 ''m'') z zelo daljnim razgledom. 

Bilo je v početku septembra m. l., ko sem s sopotnikom zapustil Celje ter jo krenil po državni cesti proti Vojniku. Državna cesta te popelje po Graških ulicah po zidanem mostu črez Koprivnico v Gabrje. Ob desni strani ceste je cerkev sv. Maksimilijana, ob levi pa cerkev sv. Duha. Pripovedka pravi, da je prišel l. 698. v Celje solnograški škof sv. Rupert in tu ustanovil sv. škofu in mučeniku Maksimilijanu v čast cerkev. Od prvotne cerkve pa najbrž ni ničesar več ostalo. Sedanja cerkev stoji na razvalinah rimskega poslopja, kajti našli so tu rimske spomenike. Obglavili so baje sv. Maksimilijana na mestu, kjer stoji sedanja cerkev, in na mestu obglavljenja je začel curljati studenčič, nad katerim so sezidali kapelico. To kapelico je dal v romanskem slogu prezidati l. 1869. blagi slovenski opat Matija Vodušek. V kapelici je tudi raka za celjske opate. Blizu cerkve sv. Duha je bila v srednjem veku bolnišnica, katero so l. 1459. preložili v mesto. Pred kakimi dvajsetimi leti je še bilo pri cerkvi sv. Maksimilijana mestno pokopališče, pri sv. Duhu pa pokopališče za okoličane. Sedaj je mestno pokopališče nad Teharsko cesto, okoličansko pokopališče pa ob južnem pobočju le 273 ''m'' visokega Golovca, s katerega imaš čudovito lep razgled. 

V Gabrjah in Hudinjah se je v zadnjih desetletjih razvila precejšnja obrtnost. Tu se nahajajo državna cinkova tvornina, tvornica za kemične proizvode, za steklenino in v Spodnjih Hudinjah znani veliki Majdičev parni mlin (nekdanji &quot;hrvaški mlin&quot;). Cesta vodi med Gorenjimi Hudinjami in Trnovljami mimo Šmarjete in Škofje vasi Arelin. Tu se je narodil l. 1705. naš slavni rojak Ivan Žiga Popovič, ki je zaslovel kot nemški jezikoslovec in je bil profesor nemškega jezika in govorništva na dunajskem vseučilišču. Ta učenjak je prijateljski občeval s cesarjem Jožefom II. Izdal je mnogo znamenitih spisov in zapustil več ustanov za štajerske dijake. Umrl je v Berchtolsdorfu pri Dunaju l. 1775. Latinski nagrobni napis, katerega je sam prej določil, pravi: „Popovici, quod fuit&quot;.&lt;ref&gt;Kar je bilo Popovičevega.&lt;/ref&gt; Dičita pa tega učenjaka zlasti skromnost in zvestoba, ki jo je ohranil svojemu narodu. Kopitar ga imenuje tedanje dobe največjega učenjaka. 

Od Arclina je približno še četrt ure do Vojnika. 

Vojnik je lep trg ob Hudinji, ki izvira na Vitanjski planini na Pohorju, teče mimo Vitanja in po Soteski (Socki), prihaja pri Vojniku na Hudinjsko polje in se blizu Spodnjih Hudinj izliva v Voglajno. Vojnik ima tri cerkve in l. 1891. ustanovljeno veliko deželno hiralnico. L. 1839. je uničil velik požar precejšnji del trga, katerega so potem na novo sezidali. Stari vojniški grad je stal na griču sv. Tomaža, kjer je še nekaj razvalin. Tu je prebival uporni Viljem Vojniški, ki je zatiral zajčke kartuzijance, potem pa jih je v svoji oporoki bogato obdaril. Okolico še sedaj imenujejo &quot;gradišče&quot;. Vojniški grad je l. 1363. vojvoda Rudolf IV. Ustanovnik zastavil celjskim grofom, l. 1473. pa ga je celjski vojskovodja Vitovec razdejal. Našli so v neki kleti turške krogle in v gradišču tudi rimske spomenike. Pripovedka pravi, da je segala rimska Celeja od Vojnika do Žalca. 

Ne daleč od Vojnika pri Taboru se cesta cepi. Državna cesta vodi proti Konjicam, okrajna cesta pa na levo mimo Nove cerkve in Lemberga na Dobrno in v Šaleško dolino. Grad Tabor (Weichselstätten) stoji ob izlivu Tesnice v Hudinjo. Posestniki so mu bili iz raznih rodovin; omenjajo se tudi kranjski Višnjegorci, Dietrichstein, Welzer in drugi. Žiga Višnjegorski je premagal Turke l. 1532. na Lipniškem polju. Približno 2 km je še do Nove cerkve, kjer se izliva Dobrnica v Hudinjo. Nova cerkev je veliko trpela po turških navalih v 15. stoletju in po kmetskih upornikih l. 1416. in 1635. Neki čuden običaj se je bil še ohranil v Novi cerkvi ob sejmih skoraj še do sredi 19. stoletja. Ob osmi uri zjutraj, to je ob početku sejma, je prikorakala na trg tržna straža: praporščak, šepav bobnar, piskač in štirje suličarji z bobni in piščalkami. Ta zanimivi nastop tamošnje „hermandad&quot; je videl l. 1828. moj pokojni stric, stolni prošt Ig. Orožen. Sredi pota med Novo cerkvo in Dobrno je Lemberg. Cesta pelje ob Dobrnici, ki izvira na Kozjaku pri Brdcah, teče mimo Dobrne in Lemberga do Nove cerkve. Nad Lembergom je na strmem hribu slikoviti Lemberški grad, ki je bil baje že deloma sezidan v enajstem stoletju. Do gradu se je moglo nekdaj samo od ene strani priti, in sicer tam, kjer je bil vzdižni most. Celjski grofje so baje ta grad dolgo brezuspešno oblegovali in naposled upepelili pod hribom ležeči nekdanji trg Lemberg, ki pa je zdaj le mala vas. Lemberški grad je sedaj lastnina rodbine Langerjeve. Od Lemberga je še približno pol ure do Dobrne.

Dobrna je ob Dobrnici, ki ob deževnem vremenu močno narašča in poplavlja dolino, ki naliči pri Toplicah pravzaprav debri, razširja se pa proti jugu. Blizu so Dobrnske Toplice (353 ''m''), ki pripadajo planinskim akratoterman in dobro učinkujejo pri živčnih in ženskih boleznih. Toplice so prvič omenjene v neki listini iz l. 1582. Imele so razne posestnike, leta 1858. pa so jih kupili štajerski deželni stanovi. Leta 1810. in 1811. je obiskal te toplice tudi Louis Bonaparte, brat Napoleona I. Podnebje je precej mehko navzlic bližnjim goram, ki so še obilo z gozdi obrasle. Te gore, zlasti pa Kozjak in Reber, branijo Dobrnsko dolino severnim in severovzhodnim vetrovom. Kozjak se v dolžini 10 ''km'' razprostira severno od Dobrne v zahodnovzhodni smeri, meji pa ob globoke preseke potokov Pake in Hudinje. Pripovedka pravi, da je bilo v Dobrnski dolini pred 1000 leti še jezero, in da stoji župna cerkev na griču na mestu, kjer je nekdaj stala Marijina cerkvica sredi jezera. To jezero je odteklo proti Lembergu šele v dobi po smrti Karla Velikega; Rimljani še niso poznali dobrnskih toplic. Severoseverovzhodno je grad Dobrnica ob Dobrnici, ki prihaja s Kozjaka, teče skozi deber in potem mimo grada. Dobrnica je v nižini, nima utrjenega zidovja in je bila v 18. stoletju bivališče plemenite rodovine. 

Malo južno od Dobrne zavija okrajna cesta proti zahodu in vodi črez precej dolg klanec končno navzdol do Šaleške ceste, kt veže Celje in spodnjo Savinsko dolino z Velenjem, Paško in Mislinjsko dolino. Od razcestja pri Črnetu jo krenemo proti severovzhodu, in približno 3 ''km'' hoda imaš še do Podvina, nad katerim se vzdiguje kaj slikovito na strmi, malone navpični pečini Sv. Janž na Peči (473 ''m'') ob slemenu, ki se razprostira od severozahoda proti jugovzhodu. Sv. Janž ima razen cerkve župnišče, šolo in še nekaj hiš in se imenuje v starih listinah „St. Johann am Hart&quot; (na rtiču). Sv. Janž je po eno uro oddaljen od Dobrne, Velenja in Zaloga, kamor se delijo ceste. Na desno od okrajne ceste je med Sv. Janžem in Velenjem grad Dobrovica (Gutenhart) v občini črni. Ne daleč od tega gradu je Gorica (Eckenstein), nad katero je stal visoko na pečini stari grad Gorica, ki je že bil pred 250 leti razvaljen. Prvi znani posestniki tega gradu so bili Goričani (Eckensteiner), in zadnji tega rodu je bil Sebastijan, ki so ga bili ujeli Turki l. 1473. v bitki ob Sotli pri Cesargradu. Umrl je v turški sužnosti vsled hude rane. 

Prišla sva v Velenje, ki je prijazen trg v Šaleški dolini, kakor se nazivlje srednja Paška dolina. Šaleška dolina sega v jugovzhodni smeri do Prelske nedaleč od Sv. Janža, proti severozahodu pa do izliva Skorenskega potoka v Pako. Velenje leži ob severnem vznožju strmega griča, na katerem stoji Velenjski grad. Ta grad spada med one maloštevilne gradove, ki so še dobro ohranjeni in obljudeni. Z grada je lep razgled na Šaleško dolino in bližnje gore. L 1635. so hudo razsajali uporni kmetje po Šaleški dolini in se polastili vseh tamošnjih gradov, le Velenjskega gradu niso mogli premagati.

Pri Velenju dospeš do železnice, ki vozi iz Celja po Savinski in Paški dolini mimo Šoštanja v Velenje. Od Velenja pa vozi državna železnica sprva proti severovzhodu po Paški in Mislinjski dolini do Spodnjega Dravbrega ob Koroški železnici. V velenjski okolici je več gradov in razvalin, med katerimi omenjam dobro ohranjeni Turnski grad na gričku ob vznožju Ljobele. Razvaljen je Šaleški grad, ki spada med najstarejše štajerske gradove in je bil neki še konec 18. stoletja obljuden. Tudi ta grad so l. 1635. uporni kmetje opustošili. Pri Sv. Martinu se zožuje Paška dolina ter prehaja potem v prav divje romantične tesni, po katerih teče Paka in ki imajo na mnogih mestih jedva dosti prostora za cesto in železnico. Te lepe in zanimive tesni se zovejo Huda luknja. Spominjale so me v marsičem znanega „Gesäuse&quot; med Admontom in Hieflanom na Gorenjem Štajerskem.  

V Hudi luknji smo. Tu je državne železnice postajica, ki jo znači le drog z nemškim in slovenskim napisom na tablici; še klopi ne najdeš ondi. Z železnega mostu vidiš v znamenito votlino, imenovano po velezaslužnem nadvojvodi Ivanu „nadvojvode Ivana votlina&quot;. Z železniškega nasipa te vodijo v skalo vsekane stopnice doli do vhoda vanjo. Ta votlina spada gotovo med najznamenitejše votline, katerih nahajamo na Štajerskem precejšnje število. Pri vhodu je dobra gostilnica, ki ti nudi mrzlih jedil in dobre pijače. Mogočen vtisk napravlja vhod, ki je okoli 14»« visok in približno toliko širok. Po votlini teče šumeča Ponikva, ki zelo oživlja po večjem ozko jamo. Nad 80 ''m'' visoka „stolba nadvojvode Ivana&quot; ima ob stropu mogočne stalaktite. Votlina pa ima tudi čedno plesišče, in v Vivodovih tesneh bobni 9 ''m'' visok podzemeljski slap, kateremu pač v planinskem svetu ni zlepa najti enakega. Lastnik te votline je g. Vivod z Doliča. Ta mož je obilo žrtvoval za odkritje lepe votline, dal napraviti mnogo stopnic, lestvic in hodnikov in vpeljal tudi acetilensko razsvetljavo. Želimo prav srčno, da dobi g. Vivod v kratkem zaželjenega sotrudnika, ki bi mu gmotno pomagal, da bi dalje raziskaval imenitno 
votlino in skrbel za še večjo udobnost obiskovalcev. 

Nasproti vhodu v blizu pol kilometra dolgi železniški predor je na najožjem mestu v podvezi ob desni strani ceste spomenik nadvojvode Ivana, ki si je pridobil največje zasluge za zgradbo te ceste in sploh za planinske dežele. Ta cesta je bila dogotovljena l. 1830. Gradili so jo pet let in razstrelili mnogo pečin. Blizu votline izvira ob levem bregu Pake iz zemlje topel vrelec, ki prihaja najbrže iz toplih vrelcev v veliki globini.&lt;br&gt;(Dalje prihodnjič).

(Dalje.)&lt;br&gt;
Od Hude luknje vozi železnica skozi dolg predor, in kmalu smo blizu Valdeškega gradu, ki je že razvaljen. Pri Valdeku, kjer zapustimo Pako, prihaja do železnice cesta iz Vitanja, ki vodi med Kozjakom in Pohorjem črez višino pri Spodnjem Doliču. Na daljnjem potu pridemo po ozki dolini do razvodja med Savo in Dravo pred Stražami, kjer krene železnica pod Sv. Lenartom proti severozahodu v Mislinjsko dolino, ki sega od izvira Mislinje do nje izliva v Mežo blizu Spodnjega Dravograda. V vzhodnem delu obkrožujejo to dolino odrasleki širokega Pohorja, v zahodnem delu pa vzhodne panoge Savinskih planin. Zemlja je po večjem rodovita, pri Pamečah pa bolj močvirnata. Posebne važnosti za prebivalce so veliki smrekovi in jelovi gozdovi v gorah ob Mislinji. Zatorej ima ta dolina veliko trgovino z lesom. Že pred otvoritvijo železnice so iz Mislinjske doline izvažali na leto nad 3000 vagonov gozdarskih proizvodov. Sedaj pa gotovo močno pospešuje izvoz raznih pridelkov državna železnica. Velik promet ima železnična postaja Mislinje, s katere vozi poseben vlak zjutraj v Spodnji Dravograd in zvečer zopet nazaj v Mislinje. V tej dolini je več znatnih tvornic, kakor n. pr. Zeilingerjeva tvornica za kose, katere neki izvažajo tudi v Malo Azijo in severno Afriko, tvornice za pohištvo, usnje, žreblje, lončeno blago, voščene sveče i. dr. Tudi dobivajo v Mislinjski dolini prav dober premog.

Od Mislinja vozi železnica v severozahodni smeri mimo stare cerkvice sv. Ahacija skozi postaji Dolže in Turško vas proti Slovenjgradcu. Ob desni železnice je Sv. Martin, odtod je še dva km do Slovenjgradca. Proti Slovenjgradcu se dolina precej razširja, in z železnice imaš krasen razgled ob štajersko-koroški meji na goro sv. Uršule (1696 m) ob levi. Ta gora je malone osamljena in nadkriljuje sosednje gore v precejšnji razdalji. Na desni je Velika Kopa (1542 m), najvišji pohorski vrh. Malo pred Slovenjgradcem je Stari trg, kjer je župnikoval in umrl naš slavni starinoslovec Davorin Trstenjak. Sredi 15. stoletja je bil pa tu župnik slavni zgodopisec in tajnik cesarja Friderika III. Enej Silvij, po rodu Italijan. Dobival je pravzaprav le dohodke te župnije, živel je pa na Dunaju. Enej Silvij je postal papež in se nazival Pij II. Pripoveduje se, da je prišel nekoč v Rim tega papeža obiskat kmet iz starotrške župnije. Pri avdijenci kmet običajno papežu poljubi šolen, a papež ga sune s šolnom v nos. Nato pa kmet odvrne: „Oni so še zmerom stari šaljivec ko prej&quot;. Blizu Starega trga je Farskyjev premogokop.

Slovenjgradec (409 m) je med odrasleki Pohorja in gore, sv. Uršule ob Mislinji. Mestu na zahodu je grad s cerkvico sv. Pankracija in v bližini gradova Rothenthurm in Lehen. Slovenjgradec je izhodišče za mnoge izlete v okolico, na Pohorje in Sv. Uršulo. Za Rimljanov je stalo na mestu sedanjega Slovenjgradca rimsko mesto Collatio, važna postaja ob cesti, ki je vezala Celejo (Celje) in Virunum (pri Celovcu). V srednjem veku okoli l. 1100. je imel v posesti grad in mesto grof Weriand de Graz, pozneje pa meranski grofje, ki so to posestvo l. 1251. podarili oglejskemu patrijarhu. Patrijarhi so dajali Slovenjgradec, ki je dotlej pripadal Koroški, raznim rodbinam v fevd in končno l. 1362. avstrijskemu vojvodi Rudolfu IV. Ustanovitelju. Mesto si je polagoma pridobivalo razne pravice. Mnogo je trpelo po Madjarih in Turkih in je bilo malo časa l. 1810. v francoski oblasti. Slovenjgradčani so se ustavljali Francozom, ki so vsled tega ustrelili dva meščana. L. 1811. je pogorel velik del mesta. Leta 1848. je imelo mesto narodno stražo, ki je brojila 4 častnike, 18 podčastnikov in 68 mož. Sedaj je mesto sedež okrajnega glavarstva, ki obsega poleg slovenjgraškega tudi šoštanjski in marenberški sodni okraj. L. 1899. otvorjena nova železnica pomore gotovo tudi Slovenjgradcu do boljšega razvoja.

Severno od Slovenjgradca se precej zožuje Mislinjska dolina, pa kmalu zopet razširja. Na desni strani opaziš na gričku Troblje in v dolini Pameče, severno od te vasi Sv. Ano (756 m) in pa Sv. Petra z veliko romarsko cerkvijo. Na levi strani ceste je Sv. Janž pri Spodnjem Dravogradu. Tu uzreš tudi dravograško proštijo in nad njo razvaline starega Kuenburškega gradu. Na koncu Mislinjske doline smo. Mislinja se tu izliva v Mežo, ki izvira na Olševi v Savinskih planinah, teče v daljnem teku med goro sv. Uršule in Pečicami in meji približno 3 km daleč pred izlivom v Dravo pri Spodnjem Dravogradu Štajersko in Koroško.

Spodnji Dravograd (364m) je važna železniška postaja, ki vodi iz Maribora črez Celovec in Beljak v Franzensfeste do Brenerske železnice na Tirolskem. Železnica Celje-Spodnji Dravograd pa je podaljšana skozi Labodsko dolino na Gorenje Štajersko do Zeltwega. Železniška postaja je na Štajerskem in po mostu črez Dravo v zvezi z enakoimnim koroškim trgom. Tu sva pristopila na koroški vlak, ki je vozil proti Mariboru. Železnica gre do Maribora po Dravski dolini, ki je največja podolžnica v Avstrijskih Alpah. Drava prihaja na Štajersko najprvo z desnim bregom pri Spodnjem Dravogradu, z levim bregom pa šele blizu Vrat in teče po ozki dolini med razrastki Pohorja in Golovca do Mutenskega polja, ki sega od Spodnje Gortine do Mute ob levem dravskem bregu. Severno od Vrat je Perniška gora, na kateri je župnija Pernica (1060 m). To cerkev omenja lavantinski škof Leonhard in pravi, da je l. 1510. blagoslovil cerkev, katero so opustošili Turki in sicer najbrž l. 1494. Perniška gora sega z vznožjem do Drave in je zadnji odrastek Golovca. L. 1532. so Turki poplenili in opustošili avgustinski eremitski samostan na Muti. Železniška postaja Vuzenica je ob desnem bregu in važno skladišče za plavičarje, ki vozijo po Dravi. Nad Dravo se vzdigujejo razvaline starega gradu, kjer so nekdaj bivali vuzeniški grajščaki. Vzhodno od Vuzenice je Marenberško polje med Gorenjo in Spodnjo Vižingo. Zapustila sva železnico na postaji Vuhred-Marenberg ter krenila ob Dravi navzgor do broda, ki nas je pripeljal na levi dravski breg. Odtod je po tratah in polju pol ure do Marenberga.

Marenberg (371 m) je precej velik trg na severu Marenberškega polja. Ob začetku ceste črez Radovino je lep grad, postavljen v 18. stoletju. Nad tem gradom je pa napol razvaljen neki že l. 1221. ustanovljeni plemenitaški nunski samostan. Ustanovili sta ta samostan vdova in hčerka Seyfrieda Marenberškega, katerega je dal usmrtiti češki kralj Otokar II. Cesar Jožef II. je l. 1781. odpravil tudi ta samostan. Pri tej priliki so zapravili mnogo umotvorov in le malo jih rešili za župno cerkev. Nad prostranim trgom se vzdigujejo na šilasti skali razvaline starega marenberškega gradu, kjer je bival Seyfried Marenberški. Ta je ležal bolan v postelji, ko je skozi Marenberg potoval češki kralj Otokar II., in ni mogel priti v trg, da bi osebno pozdravil Otokarja. Otokar sploh ni zaupal štajerskim plemenitašem in je zvijačno ujel Seyfrieda Marenberškega, katerega je dal v Pragi grozno mučiti in usmrtiti. Vdova in hčerka Seyfriedova sta potem vstopili v ta samostan, in vdova je bila prva prednica tega samostana. Edini sin umorjenega Seyfrieda je maščeval svojega očeta ter baje skupno s Stubenbergom umoril Otokarja II. v bitki pri Jedenspeugnu na Moravskem polju.

Od Marenberga je črez Radovino (Radel) do Ivnice (Eibiswald) tri ure hoda. Cesta veže Spodnje in Srednje Štajersko in vodi od Marenberga v umetnih ključih, po večjem zelo strmo, poldrugo uro na sedlo (670 m). Dohajala sva voznike, ki so vozili z močnimi konji prazne vozove le z velikim naporom navkreber. Malone vzporedno s to gorsko cesto teče na zahodu po dolini Radovina, ki prihaja od Sv. Lovrenca, preteka najbolj jugovzhodno se razprostirajočo Golovško panogo, moči Marenberško polje in teče po kratkem teku v Dravo. Poleg potoka vodi tudi steza, početkom zložno, potem pa zelo strmo na sedlo, s katerega imaš krasen razgled. Vendar pa si po stezi ne prikrajšaš mnogo pota. Mogočno se dviguje jugojugozahodno od sedla na vrhu cerkev Sv. treh kraljev (823 m), črez to sedlo so se l. 1532. vračali Turki proti Dravski dolini ter jo plenili in pustošili. Do sedla še govore slovenski. V tem delu gre jezikovna meja nekoliko proti vzhodu po Kozjakovem grebenu, potem pa po njega severnem pobočju navzdol ter prihaja pri Arvežu na severno vznožje tega pogorja. Na Radovinskem sedlu je troje napisov, in sicer: „Bezirkshauptmannschaft Deutsch Landsberg&quot;, „Bezirk Eibiswald&quot; in na tretjem drogu slovenski napis: „Občina Sv. Janž&quot;. To je zadnji slovenski napis. Ko prekoračiš sedlo, ne slišiš več slovenske govorice. Nagovoril sem nekaj ljudi slovenski, a debelo so me pogledali ter dali nemški odgovor, ki se ni strinjal z mojim vprašanjem. Tako sem bil uverjen, da ne razumejo slovenski. Od sedla do Ivnice je še poldrugo uro. Cesta ni tako strma kakor oni del od Marenberga na sedlo, in zadnje pol ure hodiš po lepi dolini. Radovinska cesta dela mejo med Golovcem in slovenskim obmejnim pogorjem Kozjakom. Zatorej hočem o tej priliki nekoliko izpregovoriti o tem pogorju.

Kozjak &lt;ref&gt;„Kozjak&quot; nahajamo tudi severno od Dobrne na Spod. Štajerskem. Tudi gor in pogorij s sličnimi imeni najdeš več, kakor n. pr.: „Kozji hrbet&quot; pri Laškem trgu in pri Slovenjgradcu (zahodnojužnozahodno) in Kozje pri Rimskih toplicah.&lt;/ref&gt; (Posruck) v širšem pomenu se razprostira vzhodno od ceste, ki vodi od Marenberga v Ivnico, in meji na jugu ob Dravo do Maribora in na vzhodu do Dolenje Pesnice na državno cesto, ki pelje iz Maribora v Gradec. Nadalje loči Dolenja Pesnica Kozjak od Slovenskih goric, na severu pa sega do Dolenje Pesnice, Gorenje (arveške) Pesnice in Sekove do Ivnice. Razprostira se torej Kozjak v zahodnovzhodni smeri od Radovinskega sedla do Maribora. Domačini pa imenujejo „Kozjak&quot; le vzhodni del tega pogorja s cerkvico sv. Duha na Ojstrem vrhu, Srednji del se imenuje Remšnik in zahodni del Radovina (Radel). &lt;ref&gt;Na Latzovem zemljevidu iz leta 1561. („Typi chorographici provinciarum Austriae&quot;) je na listu „Ducatus Stirae Marchiae&quot; zaznamenovan Radl M(ons).&lt;/ref&gt; V šentpavelskem tradicijskem kodeksu nahajamo v 13. stoletju kot fevd zaznamenovan „VII curtilia ap Bossoack&quot; (to je: sedem dvorov na Kozjaku). Ime Bossoack je gotovo spakedrano iz slovenskega „Kozjak&quot;.

V geološkem oziru pripada Kozjak po najnovejših raziskavah pragorskemu Pohorju, od katerega ga je v teku mnogih let siloma odtrgala Drava, ki si je napravila svojo strugo med Kozjakom in Pohorjem. Pohorski kristalinski skriljavec se razprostira od Brezja do Brestrnice zahodnosevernozahodno od Maribora in sega do slemena tega pogorja; izpod skriljavcev se na nekaterih krajih tudi kaže rogovača. Med Selnico in Sv. Ožbaltom pa nahajamo ob dravskem obrežju rulo (gnajs). Na severni strani Kozjaka so tercijarne plasti. Omenjeni geološki tvorbi pa ne pripada najvišji vrh vzhodnega dela tega pogorja v ožjem pomenu, kajti Ojstri vrh (907 m) je sestavljen iz apnenca.

Kozjak ima z gozdovi dobro zarasla pobočja in se spušča v strmih debrih proti Dravi, severno pobočje pa je večinoma precej zložnejše od južnega. Njega najvišji vrhunci segajo vobče do 1000 m višine in le redko više. Najvišji vrh je Kapunski vrh, ki meri 1049 m. Vrhunci so znani po krasnem razgledu, katerega uživaš z njih. Glavni hrbet ima zahodnovzhodno smer, in od njega se cepi več stranskih panog. Glavni hrbet gre črez Kapunski vrh (1049 m), Veliko Radovino (993 m), Sv. Pankracij (900 m), Remšnik (758 m), Sv. Duh (907 m), Jarčev vrh (966 m), Sv. Križ (582 m) in Sv. Urban (595 m) in potem črez Rožboh in Leitersberg do državne ceste, ki veže Maribor in Gradec.
&lt;br&gt;(Dalje prihodnjič.)

(Konec.)
Od glavnega hrbta se razprostira več stranskih panog proti dravski podolžnici. Taka panoga se vleče od Kapunskega vrha proti juga ter oklepa vzhodni del Marenberškega polja. Druga panoga se odcepi od Velike Radovine in se vleče v južni smeri. Na tej panogi je poldrugo uro od Brezja ali Dolenje Vižinge oddaljena cerkev sv. Jurja na Remšniku, katero so Turki razdejali na svojem povratku črez Kozjak l.1532. Med tema panogama teče Suha, ki izvira pod Kapunskim vrhom in se izliva pri Spodnji Vižingi v Dravo. Tudi med Brezjo grapo in Pubaherjevo grapo se vleče proti Dravi stranska panoga, ki meri še blizu Brezja v Djetnerju 702 m ter ima strmo južno pobočje.

Severnovzhodno od Velike Radovine je na glavnem hrbtu v Šentjurski župniji cerkev sv. Pankracija na Radovini. Ta gora je 900 m visoka in podaje izredno lep razgled. Z Brezja ob Dravi prideš lahko v treh urah do cerkvice in odtod pa v dveh urah v Ivnico ali tudi do železniške postaje „Zelena Trata&quot; (Wies). Radovinski greben tvori razvodje med Dravo in Muro in strmo prepada proti severu do Sekovske doline. Od Remšnika (758 m) se vleče stranska panoga od glavnega pogorja proti jugu do Gorenje Kaplje (nad 800 m), kjer je Lipnikov vrh 832 m visok. Ta panoga gre naprej južno črez Sršen (965 m), kjer se cepi v dve panogi, katerima na zahodu se nahaja še ena panoga. Tudi te panoge se znižujejo proti Dravi. Od glavnega hrbta se razprostira proti jugu tudi panoga med Ožbaltskim potokom in Črmanico ali Črnico.

Na Kozjaku v ožjem pomenu je Sv. Duh na Ojstrem vrhu &lt;ref&gt;Nemško ime „Osterberg&quot; izvajajo nekateri od staronemške boginje pomladi „Ostara&quot;, katero so baje častili na tem vrhu. Vendar pa ni dvomiti, da je nastal „Osterberg&quot; iz „Oster vrh&quot; (Ojstri vrh).&lt;/ref&gt;, ki tudi nudi razsežen razgled. Odtod se vlečeta dve panogi proti Dravi, in sicer Udmat &lt;ref&gt;Specijalni zemljevid ga imenuje „Wurmat&quot;. Palski urbar 1. 1630. imenuje to panogo „Wuedmadt&quot;, to je Udmat.&lt;/ref&gt; in Boč ali Valec. Tu je južno od Tarčevega vrha Kolarjev vrh še 980 m visok. Južno od Žlemskih ribnikov se razprostira med Gorenjo Reko, ki prihaja od Žlemskih ribnikov, in Slemensko grapo Žalec, ki meri v najvišjem vrhu 914 m. Na glavnem hrbtu je Sv. Križ (582 m), kateremu na jugu teče potok Brestrnica, ki postaja iz združene Slemenske in Šobrske grape. V tem kraju se vleče proti Dravi Šobrska panoga.

Pri Kamnici se končuje Lucijski breg (316 m), ki prihaja od Sv. Urbana (462 m) na glavnem hrbtu.

Na Kozjaku stanujejo prebivalci povečjem po vrhovih, v dolinah in grapah pa so njih travniki in v višjih legah njive in gozdovi.

Kakor smo razvideli, je južno Kozjakovo pobočje precej strmo proti Dravski podolžnici, severno pobočje pa se po večjem delu bolj položno in polagoma spušča proti Sekovski dolini in proti Gorenji Pesnici.

Sedaj pa nekoliko o prirodninah. Prebivalci pridelujejo v nižjih krajih zlasti koruzo, više pa tudi pšenico, rž in oves. Poljedelstvo je najznatnejše ob Gorenji (arveški) Pesnici. Znatno je sadjarstvo in poleg žlahtnega sadja je tudi mnogo manj vrednega sadja, iz katerega delajo sadjevec. Tudi kostanj daje precej dobička, in v nekaterih krajih ob Kozjaku nahajaš velikanska kostanjeva drevesa. Največ dobička pa dajejo dobro zarasli gozdovi, iz katerih izvažajo mnogo lesa. Mnogo žag najdeš ob potočičih in potokih. Tako n. pr. je v arveškem sodnem okraju okoli 360 mlinov in žag, gotovo jako znatno število. Važno je tudi vinarstvo, s katerim se posebno bavijo severno od Luč, okrog Gorenje sv. Kungote in v okolici Sv. Križa. Mnogo dobivajo takozvanega šilherja, ki je sličen našemu cvičku, a tudi boljše vrste vina imajo v teh krajih. Ob jugovzhodnem vznožju Kozjakovem raste okoli Maribora priznano izvrstno vino. V dolini goje mnogo perutnine, katere veliko izvažajo.

Po tem opisu Kozjaka se vrnimo v Ivnico v Sekovski dolini, kamor sva prišla okoli pete ure popoldne. Ivnica (Eibiswald) je precej velik in lep trg in ima fužine, ki so prej izvažale mnogo železa in jekla. Sedaj pa hirajo te fužine navzlic temu, da je le eno uro hoda do železniške postaje Zelene Trate (Wies) na železniški progi, ki se odceplja od proge Gradec-Koeflach pri Liebochu. Ker je vozna tarifa na tej železnici predraga, ne morejo fužine z drugimi enakimi podjetji tekmovati. V Ivnici in nje okolici ni več Slovencev, a so še pred nekaj desetletji tudi v tem okraju bivali po nekod v občini Sv. Lovrencu, na Mali Radovini in še v nekaterih drugih občinah. Severno od Ivnice je Zelena Trata (Wies), zadnja železniška postaja prej omenjene železnice. Tudi v tem okolišu so še bili pred 25 leti Slovenci, kakor mi je pravil neki zdravnik, ki je tedaj bil kot dijak na graškem vseučilišču. Prišla je namreč iz tega kraja k operaciji na kliniko kmetica, ki ni umela nemški. Za tolmača med profesorjem in kmetico je bil omenjeni zdravnik.

Od Ivnice je 13 km do Arveža. Cesta pelje po takozvani Sekovi (Saggau), to je precej široka in rodovita dolina, po kateri teče Sekova, ki se izliva v Sulmo blizu Kljunja (Klein). Arvež (Arnfels) ob Gorenji Pesnici, ki izvira pod Pesniškim bregom in teče v Sekovo, je lep trg ter ima čedno in prostorno župno cerkev in okoli 600 prebivalcev. Prebivalci so malone vsi Nemci, le posli so povečjem Slovenci. Po nekaterih hišah molijo posli pri skupnih molitvah slovenski. V arveški cerkvi je še trikrat na leto slovenska propoved, in sicer v ponedeljek križevega tedna, na Veliko in Malo gospojnico. Prisostvoval sem slovenski propovedi dne 8. septembra. V moje veselje je bila prostorna cerkev precej polna vernih obmejnih Slovencev, ki so kaj pazno poslušali propovednika, kapucina iz Lipnice. Po končani božji službi pa sem videl na trgu več skupin Slovencev, ki so se slovenski pogovarjali. Mnogo obmejnih Slovencev govori tudi precej dobro nemški. V arveškem okraju so še slovenske župnije Gorenja Kaplja in Sv. Duh na Ojstrem vrhu in kraji južno od Luč, v arveški župniji pa posamezne kmetije na Remšniku, to je ob severnem pobočju Kozjakovem. Tu sega namreč slovenska meja črez Kozjak vobče do njega severnega pobočja. K arveškemu okraju pripada tudi del župnije Sv. Ožbalta ob južnem pobočju Kozjakovem. Ker je še mnogo Slovencev v arveškem okraju, bi potrebovali pri sodišču vsaj enega slovenščini veščega uradnika; večkrat namreč prihajajo stranke, ki govore samo slovenski. Poslužujejo se pa tolmača. Za mojega bivanja v Arvežu je opravljal ta posel neki tam naseljeni hrvaški brivec. Le pri davčnem uradu imajo sedaj Slovenca davkarja. Nad trgom se vzdiguje na slemenu „Eichberga&quot; arveški grad, lastnina grofa Schönborna, ki je otel stari grad razpada. V gradu je tudi majhen muzej, ki hrani nekaj znamenitosti. Arveška okolica je lepa in ti nudi dosti prilike za bližnje in daljnje izlete, kjer je skrbljeno za udobnost.

Iz Arveža smo izleteli v manjši družbi v Gorenjo Kapljo (nad 800 m) na Kozjaku, kamor je dve uri hoda. Cesta je večinoma senčnata, a precej strma do sedla; od sedla pa je še pol ure nekoliko navzdol, potem pa zopet navkreber do vasi, kjer sta dve dobri gostilnici. Cerkev sv. Katarine na Kaplji je za gorsko vas dokaj lepa, a za 1500 župljanov premajhna. V cerkvi so samo slovenski napisi razen veteranske zastave (Kriegerverein). Sedaj je župnik na Kaplji Franc Savel, jako ljubezniv in rodoljuben Čeh. Šola je dvorazredna, in sicer je učni jezik za prvi razred slovenski, za drugi razred pa razen verouka nemški. Drugi razred je namreč prizidal nemški „Schulverein&quot; in dal v to svrho 1500 gld. Gospica učiteljica je bila moja učenka v Ljubljani. Družba sv. Mohorja šteje okoli 30 članov v tej župniji. Jugozahodno od Gorenje Kaplje je Podgoršnikov vrh (928 m) (spec. zemljevid ga imenuje „Pokerschnigg Kg.&quot;) pol ure oddaljen. Tu imaš najlepši razgled na Kozjaku; vrh ni zaraste!, na drugih vrhovih pa ovira drevje prosti razgled. S tega vrha vidiš Dravsko dolino, velik del Srednje Štajerske, Gradec z okolico, gorenje-štajerske planine, Malo ogrsko nižino, Medjimurje, koroško-štajersko pra-gorje, Pohorje, Savinske planine, Karavanke in del Julijskih planin, in sicer Mangart, Višjo goro in Hudo Polico (Montasio) in še mnogo trgov, vasi, gora in gričev v bližnji in daljni okolici. Prav zadovoljni smo se vrnili s tega izleta zopet v Arvež.

K arveškemu okraju spadajo tudi Luče (ob Gorenji Pesnici), ki so 6 km oddaljene od Arveža. Luče so trg, v katerem je slovenska propoved še vsako četrto nedeljo in ob shodih. Dve tretjini luških župljanov je še Slovencev. Občina Šlosberk (Schlossberg) ob severnem 'pobočju Kozjakovem je slovenska in sega proti severu blizu do Luč. Največ Slovencev je v arveškem okraju v župnijah Sv. Duha, na Kaplji, v okolici luški in nekaj tudi v arveški župniji na Kozjaku zlasti proti Lučam. Od Luč južno je slovenska župnija Sv. Duh na Ojstrem vrhu, kjer je do lani župnikoval Fr. Šegula, ki ima nevenljive zasluge za svoje bivše župljane. Težko ga bodo pogrešali, in ostane jim v najboljšem spominu. Vsled bolezni je šel v pokoj in se nastanil v Mariboru, kjer se je posvetil časnikarstvu. Na šoli pri Sv. Duhu je učni jezik slovenski. Nadučitelj je bivši moj učitelj, in bivši moj učenec je tam učitelj. Nameravani izlet na Ojstri vrh se je izjalovil vsled deževnega vremena.

Potovala sva iz Arveža po Sekovski in Sulmski dolini v Lipnico (Leibnitz). Cesta vodi spočetka ob vznožju Eichberga mimo Sv. Ivana (St. Johann), kjer je pred nekaj leti pri belem dnevu pogorela lepa in prostorna cerkev, v Kljunje (Klein). V bližini se izliva Sekova, ki izvira v Švamberskih planinah, v Sulmo. Cesta krene potem v „Sausal&quot;. Ob levi imaš precej visoke gore z mnogimi vinogradi, ob desni pa se menjavajo zeleni travniki z dobro zaraslimi in velikimi gozdovi. Končno sva prišla v Lipnico skozi deber med Kreuzkoglom in Sekovskim hribom, na katerem je prostorni Sekovski grad, nekdanje stolišče graških škofov. V gradu je vzidanih nad sto rimskih spomenikov, katere so izkopali na kraju, kjer sta bili rimski mesti Solva in Mureóla. Ti mesti so uničili divji Hunci. Na rimskih razvalinah je pozneje nastal trg Lipnica. Solva je bilo z zidovi obdano in utrjeno mesto, Mureóla pa prostrano in odprto mesto. V Solvi je stoloval dalje časa rimski namestnik za Srednji Noricum. To mesto je Atila oplenil okoli l. 440 po Kr., okoli l. 500 pa si je izkopala Mura novo strugo in uničila velik del mesta. Kmalu potem pa so prišli Slovenci v ta kraj ter blizu Solve ustanovili Lipnico, ki se je dalje in bolje ohranila nego rimska Solva. Manj poročil imamo o mestu Mureoli, le pripovedka poroča več zanimivega o razdejanju tega mesta. Za preseljevanja narodov so pridrli Germani tudi na Štajersko ter oplenili med drugimi mesti tudi cvetočo Mureolo in podrli zunanje zidovje. Vendar se je notranje mesto polagoma zopet ojačilo, in rimsko prebivalstvo se je pomnožilo po nekaterih novonaseljenih Herulcih. Nekega pomladanskega jutra je prišlo več preplašenih in ranjenih pastirjev v mesto. Povedali so strašno novico, da so jih napadli, mučili in več ljudi tudi v sužnost odpeljali sovražniki, ki so bili na konjičih bliskoma pridrli mednje ter s plenom zopet tako naglo odjezdili, kakor da bi jih bila požrla zemlja. Rimski edil (namestnik) pa je dal bičati pastirje, ki so razširjevali to grozno novico.

Pred mestnim obzidjem pa je sedel slep starček z rumenolasim dečkom, ki mu je bil vodnik. Starček je živel sedaj ob miloščini drugih, nekdaj pa je bil imovit posestnik in je tedaj posinovil omenjenega zapuščenega dečka. Rimski edil je dolžil starčka, da je pri nekem napadu germanskih čet izdal mesto. Umoril je njegove sinove in v sužnost prodal hčerke, starčka pa dal oslepiti. Z veseljem je slišal starček vest o napadu Huncev in iz maščevalnosti le obžaloval, da mu ni mogoče videti Huncev, katere bi blagoslavljal kot svoje maščevalce. Poslal je dečka v mesto po milodare, sam pa je stopil na cesto, da pobere denar, ki mu je padel. A v tem hipu pridirja jezdec in zakriči na starčka, da naj se takoj umakne. Starček spozna v jezdecu edilov glas ter ga prosi potrpljenja. Ko pa edil še bolj surovo postopa zoper starčka, prekolne starček edila in zaželi njemu in Rimljanom, da bi jih uničili najkrutejši sovražniki. Edil izpodbode konja, ki s svojimi kopiti potepta starčka.

Ko je deček prišel iz mesta, je že umiral starček in govoril še zadnje besede: „Večno prokletstvo edilu&quot;. Zmračilo se je, in deček je dolgo sedel poleg mrtvega trupla svojega rednika. V temni noči zapazi deček, kako se mu bližajo izprva posamezni ostudni in oboroženi ljudje, pozneje pa večje tolpe, katere so z znamenji pokazale dečku, da jih naj popelje v mesto. Sedaj se loti nedolžnega dečka maščevalna misel ter se spomni nesrečnega starčka in reče napol glasno: »Blagoslovil bi slepi starček goste, ki niso všeč edilu&quot;. Pomigne tujcem ter jim pokaže mesto na zidovju, kjer je bilo najlože priti v mesto. Hunci uderejo v mesto, in njih vodja molče zasadi bodalo dečku v prsi. Hunci so požgali mesto, prebivalce pa pomorili. Mureóla je bila uničena.

Nekoliko časa po tem dogodku so se priselili v te kraje Slovenci ter si zgradili iz ostalih stebrov in spomenikov stolp, ki je še stal pred nekaj desetletji.

Dospela sva s sopotnikom do železniške postaje v Lipnici, in tako sem dovršil svoje potovanje. O prvi priliki pa prepotujem še ostale kraje obmejnih štajerskih Slovencev. Brzovlak je naju odpeljal iz Lipnice skozi vinorodne Slovenske gorice in Maribor nazaj proti domu.


[[Kategorija:Planinski vestnik]]</text>
      <sha1>k4399uipb1gdggnv44j1u5t40io9kj2</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slovensko gledališče</title>
    <ns>0</ns>
    <id>38892</id>
    <revision>
      <id>206838</id>
      <parentid>206837</parentid>
      <timestamp>2022-07-23T12:06:01Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>UrsGa</username>
        <id>8212</id>
      </contributor>
      <comment>/* Narodna čitalnica ljubljanska. */</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="366359" xml:space="preserve">{{naslov-mp
| naslov= Slovensko gledališče. &lt;br&gt; Zgodovina gledaliških predstav in dramatične književnosti slovenske. &lt;br&gt; S četrimi slikami.
| normaliziran naslov= Slovensko gledališče
| avtor= Anton Trstenjak (1853){{!}}Anton Trstenjak
| opombe= 
| izdano = {{mp|delo|Dramatično društvo v Ljubljani}}, {{mp|leto|1892}}
| vir= {{fc|dlib|PGK6BXDE|s=1–205|dLib}}
| dovoljenje= javna last
| obdelano=1
}}

[[File:Deželno gledališče v Ljubljani.png|Deželno gledališče v Ljubljani]]

===Uvod.===
Leta 1789. igrala se je v Ljubljani prva slovenska igra, znana Linhartova veseloigra »Županova Micika«. Leta 1889. praznovati bi nam tedaj bilo stoletnico slovenske igre. Toda to praznovanje se je odložilo radi tega, ker nismo imeli gledališkega poslopja, ter je sklenilo Dramatično društvo počakati, da se sezida novo deželno gledališče. Deželno gledališče dozidalo se je, in tako bi bilo Slovencem praznovati dvojno slavnost: stoletnico Linhartove igre in otvoritev novega deželnega gledališča. V tem času pa je stopilo Dramatično društvo v dvajset in peto leto svojega obstoja in življenja, in tako praznujemo trojno slavnost.

Vsi ti momenti so zelo važni za slovensko dramatiko, kajti kažejo nam, da ima slovenska dramatika in da je dovršila dve dobi. Prva doba šteje se od Linharta do rojstva Dramatičnega društva; druga doba sega do petindvajsetletnice Dramatičnega društva, in tretja doba pričenja se z otvoritvijo novega deželnega gledališča. Prvo dobo znači, da so se slovenske predstave pojavljale sporadično in malokdaj; druga doba je doba diletantizma; šele tretji dobi je sojeno, da se otrese diletantskih povojev, da se ustanovi stalno slovensko gledališče s stalnim igralskim stanom. Vse te nade pa so tesno spojene z usodo novega deželnega gledališča, v katerem bodo zavladale drugačne razmere, nego so vladale v starem deželnem gledališču. V starem gledališču ob Ljubljanici gospodovala je jedino nemška stranka ljubljanska. Nemci so bili posestniki lož, ki jih niso oddajati hoteli Slovencem niti za drag denar ne za slovenske predstave, tako da so Slovenci morali igrati ob praznih ložah. Nemški sestavljeni deželni odbor dal je gledališče v popolno oblast nemškemu gledališkemu vodji, {{prelom strani}}kateri je igral v njem{{redakcija| |,}} kolikorkrat je hotel. Slovenci so tudi prirejali gledališke predstave v starem deželnem gledališču, toda večkrat, nego četirikrat na mesec igrati, niso dobili ves čas pravice od deželnega odbora kranjskega! Naravno je, da se vsled toli nepovoljnih odnošajev ni mogla slovenska dramatika tako uspešno razvijati, kakor bi se razvijala, ako se jej ne bi pristrizale peroti. Glavna stvar je, da se mnogokrat igra. To so spoznali naši nasprotniki, in zategadelj nam niso dovolili večkrat nego samo četirikrat na mesec igrati. Ali ko bi vsaj zmiraj tako ostalo! Bili so časi, ko smo smeli le dvakrat nastopiti na mesec v starem deželnem gledališču. Bili so časi še hujši, ko smo smeli samo jedenkrat na mesec igrati, in bili so časi, ko nismo smeli nobenkrat igrati, dočim se je nemška gledališka dražba šopirila v srcu Slovenije. Britki so bili to časi. Dramatično društvo jih je prestalo in danes se jih le spominja. A da jih je prestalo, k temu je pripomoglo slovensko rodoljubje.

Koj v prvem početku zbralo se je okrog Dramatičnega društva lepo število rodoljubkinj in rodoljubov, katerim je odbor Dramatičnega društva dajal uloge. Ti so se jih naučili in koj igrali. Velika večina igrala je brezplačno; in to je, kar je najbolj pospeševalo slovensko gledališče. Ako bi ne bilo te izredne požrtvovalnosti, ne bi slovensko gledališče bilo danes na oni stopinji, na kateri je. Mladi pisatelji prelagali so pridno igre, in tako se je v kratki dobi mnogo storilo. Mnogo rodoljubov, ki so še v Ljubljani, ali so se raztresli po svetu, bili so nekdaj na slovenskem odru. Župan stolnega mesta ljubljanskega, velecenjeni gosp. Peter Grasselli, visoki častniki in uradniki, odlični trgovci, meščani, obrtniki, ki še danes žive mej nami ali pa jih že pokriva črna zemlja, vsi so delovali v prvi dobi Dramatičnega društva in delovali so požrtvovalno. Vsled tega moramo reči, da je slovensko gledališče uzraslo na požrtvovalnem rodoljubju blagih sinov našega naroda, da se je slovensko gledališče zmatralo za naroden zavod, namenjen narodni prosveti, kateri zavod so uzdržavali člani slovenskih rodovin, ne pa kak igralski stan.

Z novim deželnim gledališčem pričelo se bode novo življenje. V njem se bode ustanovil stan, kateremu se bode zdelo kot bajka, kadar bode čul, da so nekdaj igralci iz rodoljubja igrali. Nemci ne bodo izključni posestniki lož, in ako se ne varamo, bode v novi hiši gospodoval oni, čegar je. Slovenci bodo smeli igrati,{{prelom strani}}kolikorkrat bodo hoteli, in vsled tega se bode dejanjski osnovalo toli željeno stalno slovensko gledališče v Ljubljani.

Novo zavetišče slovenske Talíje bodrilo bode igralce, oduševljevalo pa bode tudi slovenske pisatelje – in to je želeti – da bodo pridneje obdelovali dramatsko polje. Tako pričakujemo, da se bode jel bujno razvijati oni del našega pesništva, ki ima največ upliva na narodno in društveno življenje. Novo deželno gledališče pa je tudi kras in čast dežele. Deželni inženir in občinski svetovalec gosp. Jan Vladimir {{razprto|Hraský}}, po čegar načrtu se je zidalo gledališče, ter njega drug gosp. Anton {{razprto|Hrubý}}, ustvarila sta nam monumentalno zgradbo te vrste, ki dela čast njima in ki uzbuja veselje in ponos vsemu slovenskemu narodu. Vsaj jaz si ne morem misliti človeka, ki bi tu mimo
šel in se ne bi razveselil videč, káko trdnjavo slovenske narodnosti imamo tu Slovenci káko glasnico plemenitosti in blagosti, prosvete in napredka ima narod slovenski.

Odbor Dramatičnega društva v Ljubljani naročil mi je, da ob otvoritvi novega deželnega gledališča ter ob petindvajsetletnici Dramatičnega društva podam nekoliko črtic o razvoju slovenskega gledališča. Te naloge poprijel sem se rad, vender pa sem se koj uveril, da bi slika ne bila popolna, ako bi se oziral le na delovanje Dramatičnega društva in ne bi uvaževal dobe pred Dramatičnim društvom. Vsled tega razširil sem si delo in sem popisal vsaj v glavnih potezah tudi one gledališke igre, ki so se igrale v Ljubljani pri jezuvitih, kakor tudi one, ki so jih prirejali nemški komedijantje in igralci v naši Ljubljani. Tako sem mislil ustreči onim, ki se zanimajo za zgodovino gledaliških predstav v Ljubljani.

V {{razprto|Ljubljani}}, meseca avgusta 1892. 
{{prelom strani}}
==Del I.== 
{{prelom strani}}
Kje je stal v Ljubljani prvi gledališki oder, o tem nimamo poročila, in kdaj se je prvič igralo, o tem tudi ni nič zapisanega. Izkopane razvaline na Mirju l. 1714. pokazale so, da je že stara Emona imela amflteater, in sicer na istem bregu Ljubljanice, na katerem je stalo staro deželno gledališče. To je vse, kar vemo o rimskem gledališču v naši deželi. Ko so prišli Rimljani v naše kraje, prinesli so nam svojo kulturo. V Pulju postavili so si amflteater, katerega sledovi so se ohranili do naših dni. 

Po takem smemo trditi, da je naprava amfiteatra bila znana v naših krajih, in je tudi verojetno, da so se pri nas prirejale zabave po njih načinu. Tako si tudi razlagamo poročilo Dolničarjevo, ki piše&lt;ref&gt;Epitome chronologica continens res memorabiles nobilis et antiquissimae urbis Labacencis.&lt;/ref&gt;: »An. 1097 solennes ludi navales super fluvium Labacum aestate instituti, copiosos spectantium oculos festivali laetitia replerent«. Te igre na reki Ljubljanici bile so brez dvojbe podobne igram v rimski areni, v katerih so se predstavljale pomorske bitke. Nagon do dramatičnega predstavljanja raznovrstnih momentov iz človeškega življenja je tako mogočen, da je silil ljudi, da so predstavljali dramatično, kakor so živeli.
Tako ima vsaka doba znamenje svojega duševnega obzorja. Vitezi so imeli svoje »ludos equestres«. Ko pa se je utemeljilo meščanstvo in so širši krogi dobili neko javno obliko in so
postali zgodovinski činitelj, podali in ustanovili so nam temelj, na katerem se je jelo razvijati ono, kar mi danes zovemo gledališka igra.

{{prelom strani}}
===Gledališče pri jezuvitih, pasijonske igre in sprevodi na veliki petek.===

H koncu 16. veka pojavile so se v Ljubljani duhovne komedije, to so dramatične igre, katerim je bila snov uzeta iz svetega pisma.&lt;ref&gt; Duhovne igre postale so iz velikonočnih iger, katerim nahajamo sled že v desetem stoletju. &lt;/ref&gt; Te komedije, ki so takorekoč predhodnice gledaliških predstav, četudi ne v današnjem zmislu, bile so zvečine pisane v latinskem jeziku, pozneje tudi v nemškem, kakor je bilo tedaj v navadi, ko je še mogočno vladala latinščina kot izobraževalno sredstvo. V prvem času teh iger znane so nam slovenske pasijonske igre, katere so napravljali od l. 1721. kapucini v Škofji Loki. Te igre upravičujejo nas, da izpregovorimo obširneje o postanku komedij in da si tako razjasnimo dobo, ki je prezanimljiva za kulturne odnošaje naših prednikov, katerih življenje in mišljenje se je razvijalo pod uplivom latinskega in nemškega duha. To pa storimo radi tega, da bodemo tembolj znali uvaževati zasluge onih Slovencev, ki so nam prvi priborili mesto slovenski besedi na javnem odru. 

Energični škof Hren povabil je jezuvite v Ljubljano, da bi mu ti pomagali udušiti protestantstvo na Kranjskem. Tako so prišli prvi jezuviti v Ljubljano l. 1596. kot antireformatorji, ki so tudi preuzeli vse latinske šole v Ljubljani. Nastanili so se najprej v frančiškanskem, potem v avguštinskem samostanu (kjer je zdaj sv. Jakoba cerkev). Tu so sezidali kolegij, s katerim so združili semenišče in konvikt. V konviktu so uzgajali revne mladeniče za namene svojega reda, sprejemali pa so tudi vanj sinove bogatih in plemenitih rodbin. Šole so si osnovali po svojih potrebah. Njih stališče je že tako bilo težavno nasproti meščanom in ljudstvu in zategadelj so se trudili pridobiti si simpatije vseh krogov. Da so jim bili prijazni kranjski stanovi, priča to, ker so jim odpustili davke. Drugače je bilo njih stališče nasproti takozvanernu javnemu mnenju. Da bi pridobili ljudstvo, jeli so snovati bratovščine, kar je bilo tem laže, ker so bili tedanji meščani v zvezi s štajarskimi bratovščinami, in jeli so negovati v šoli {{razprto|komedijo}} &lt;ref&gt; August Dimitz: Geschichte Krains von der altesten Zeit bis auf das Jahr 1813. Laibach 1875. III. str. 458 in 1876 IV. &lt;/ref&gt;, in to je ono, kar se ni gojilo v {{prelom strani}} nobeni šoli. S komedijo imeli so svoje posebne namene. S predstavljanjem dramatičnih del imel si je učenec pridobiti sigurnost v javnih nastopih ter lepe oblike v kretanju. S predstavami, ki so bile javne, hoteli so si jezuviti pridobiti prijatelje v občinstvu. Te predstave so privabile mnogo gledalcev, ki so občudovali sijajne kostume in dekoracije (kar je bilo glavno) in spretnost mladih igralcev ter so v tem videli sijajne uspehe redovske odgoje. Jezuviti uzdržavali so tudi v svojem semenišču pevce in godce (n. pr. discantista, altista, bassista, fidicen, tubicen, trombonista, organista, tubista, violinista, fagotista itd.). Komedije prirejali so jezuviti koncem šolskega leta, tako, kar nam je znano, že l. 1602.&lt;ref&gt; P. v. Radics: Aelteste Geschichte des Laibacher Theaters (Blätter aus Krain. VII. Jahrg. 1863. Nr. 18). &lt;/ref&gt;). O tej priliki je kak cerkveni dostojanstvenik delil nagrade.

O vseh komedijah niso se ohranila poročila. Ko je n. pr. nevesta kralja Ferdinanda III., infantinja Marija Ana, hči Filipa III, potovala (1631) iz Trsta skozi Ljubljano, predstavljali so jezuviti njej na čast komedijo: »{{razprto|Rachel pulchra}}«, v kateri na koncu Paris izroči kneginji zlato jabolko v slavo lepote; dokaz, da so se tudi pobožni očetje znali laskati. V predpustu dajali so takozvano »{{razprto|Prugelkomedie}}« (l. 1635 »Priscianus vapulans«). Sicer je tudi bila zastopana veseloigra{{redakcija| |.}} Malone vsak učitelj v jezuvitskem kolegiju spisal je vsako leto komedijo, kateri je bila snov uzeta iz svetega pisma, redkokdaj iz mitologije in zgodovine. Tudi naš zgodovinar Ljudevit {{razprto|Schönleben}}, čegar oče je bil ljubljanski župan, spisal je komedijo: »{{razprto|Haeresi s fulminata, seu Anastasius Orienti s Tyrannus Haereticus}}&lt;ref&gt; Rokopis se nahaja v knjižnici Auerspergovi v Ljubljani. &lt;/ref&gt;, ki se je predstavljala dne 2. in 3. maja 1651. Igrališče bil je kolegij (area Collegii), auditorium, tudi šolske sobe, poleti pa Podturen, ki ga je škof Hren podaril jezuvitom.

Jezuvitska drama bila je navadno pisana v latinskem jeziku; o nemški komediji imamo poročilo, da je na veliko soboto 1635 bila nemška predstava v cerkvi: »{{razprto|Christus Todeskampf im Garten}}«. Dne 14. marca 1660 seje predstavljala v nemškem jeziku »{{razprto|Passionsdrama}}« pred velikim oltarjem v cerkvi pri jezuvitih.

Na tak način imelo je ljudstvo predstave malone povsod. Dijaki, ki so se mnogo bavili z igranjem, postali so bolj igralci, {{prelom strani}} nego dijaki. Mnogi so „podivjali&quot; ter so se poskušali tudi javno na ulicah, tako da patres tega niso zabranjevali, nego so dopuščali ubogim dijakom pobirati darove za petje ali komedijo na javnih prostorih. S temi pouličnimi komedijami bili so spojeni tepeži in poboji, radi tega se je magistrat zelo trudil odpraviti poulično komedijo. Toda to se ni dalo. Dijaki so preradi ponočevali, pijančevali in kvartali, ter so se prepogostoma tepli z vojaki po uzgledu nemških dijakov tedanje dobe (po tridesetletni vojski). Da so ti tepeži bili krvavi, mislimo si lahko po tem, ker so v tem času (1645) hodili Ljubljančani oboroženi s sabljami. Navadni postopači posnemali so dijake in so tudi prirejali komedije – na ulici.

Tak uspeh, kakor so ga imeli jezuviti s svojimi komedijami, moral je obodriti druge v posnemo. In res so kapucini, kateri so imeli dober aparat, namreč bratovščino Redemptoris mundi, aranžovali z izredno spretnostjo jednako komedijo. Zasnovali so l. 1598. povodom kuge, ki je razsajala po vsem Kranjskem, in osobito v Ljubljani, javen sprevod, ki se je vršil na veliki petek vsako leto z velikim sijajem. Rečena bratovščina obljubila je prirediti na veliki petek »{{razprto|sprevod s predstavo britkega trpljenja in smrti našega Odrešenika}}«. Ta sprevod bil je drag, in bratovščina ni ga mogla več časa uprizoriti radi nedostatnih sredstev. Pobožen meščan, neki Troppenau, volil je družbi potrebno svoto in je tako omogočil, da se je prvi sprevod vršil dne 24. marca 1617&lt;ref&gt; Vrhovec J.: Die wohllöbl. landesfürstl. Hauptstadt Laibach. Laibach 1886, str. 199. &lt;/ref&gt; »na veliko tolažbo krščanskih duš«. Kjer je zdaj »Zvezda«, stala je takrat kapucinska cerkev, kateri je l. 1607. položil temeljni kamen škof Tomaž Hren. Od tod je šel ta sloveči sprevod na veliki petek, najprej po Gospodskih ulicah, potem čez Novi (sedaj Turjaški) Trg, po Čevljarskih ulicah preko Čevljarskega mosta na sv. Jakoba Trg; od tod po Starem Trgu in Glavnem Trgu k Frančiškanom (kjer je zdaj gimnazij). Tu se je obrnil ter je krenil po Špitalskih in Gledaliških ulicah v kapucinsko cerkev. S početka so Krista predstavljale osobe visokega plemstva, pozneje pa najeti ljudje. Jude so predstavljali Krakovčani in Trnovčani, pozneje najeti ljudje. 

Te predstave Kristusovega trpljenja slovele so tako zelo, da so jih ljudje prihajali od daleč gledat in občudovat, ter so se ž njimi ponašali Ljubljančani trdeč, da ni takih v vsem nemškem{{prelom strani}} cesarstvu. Oznanjal se je ljubljanski sprevod s prižnice v farah: Préserje, Vrhnika, Polhov Gradec, Brezovec, Dóbrova, Šent Vid, Šmartno, Komenda, Dol, Jhan, Šmarije, Vodice, Ig in Prežganje. Sprevod se je vršil po noči. Meščani so svetili s svečami in bakljami, zmatrajoč to opravilo za največjo čast. Sprevodoma predstavljalo se je trpljenje Kristovo in kak prizor iz starega in novega zakona, »welches alles theils getragen, theils geführt, theils aber gehend zu Fuss oder reitend zu Pferde den andächtigen Zuschauern gezeigt wurde«. V sprevodu so korakali eremiti, pobožni ljudje so se bičali (disciplinanti et flagellanti) ter mnogi so za pokoro nosili velike križe. Odlični meščani nosili so božji grob. Sprevod je vodil duhovnik, ki je nosil kos sv. križa, na katerem je Kristus umrl. Ta dan je prihajalo mnogo tujcev v Ljubljano, ki so vsi zatrjevali, da niso nikjer videli tako lepega, pobožnega in dolgega sprevoda.

Največ zaslug za ta sprevod ima bratovščina Redemptoris mundi, ki je tudi o drugih prilikah prirejala sprevode. Tako n. p. 22. junija, ko je bil sin Ferdinanda III. (21. maja 1653) izvoljen za rimskega kralja. Kapucini niso ostali pri procesijah, dajali so tudi dramo, gotovo kot tekmeci jezuvitom. Nekaj časa skrbeli so za te sprevode tudi kapucini, ki pa so se radi velikih troškov skoro naveličali. Tudi so se pritoževali, da obleko, ki je izključno namenjena le za sprevode, nosijo predstavljalci tudi o delavnikih ter se tako prvotni značaj sprevoda izgublja. Sčasoma so se jeli obotavljati tudi meščani, ker so se sramovali nositi sveti grob. Ker se je sprevod vršil po noči, dogajale so se nerednosti in nerodnosti, tako da ga je prepovedala Marija Terezija dne 22. oktobra 1773., a vlada to prepoved izvršila l. 1778. Prepoved so razglasili bobnarji in se je tudi objavila na vseh mestnih vratih.

Sprevoda so se udeleževale vse družbe z zastavami. Sveče dala jim je bratovščina Redemptoris. Stale so gld. 10–. Delavci so popili 100 bokalov vina, ki je stalo gld. 15–, in pojedli so kruha za gld. 250. Račun tesarja je iznašal gld. 1154, toliko so zaslužili tudi slikarji, krojači gld. 506, dekoraterji gld. 506. Petrinarji&lt;ref&gt; Tako so se zvali svetni duhovniki, po apostolu Petru imenovani. &lt;/ref&gt;, ki so spremljali procesijo, dobili so gld. 2–, toliko tudi godci in deželni trobentači. Cerkovnik sv. Nikolaja dobil je gld. 1–.
{{prelom strani}}
Ljubljanska drama imela je tudi upliv na deželo. L. 1730. predstavljalo se je v Kranju: »Das Leiden unseres Herrn und Heilands Jesu Christi«. Vollständig vorgebracht. N. B. Welches zu Krainburg auf dem offentlichen Platze den 6. April 1730 als ein schmerzenvolles Tragöd, allen nichfohne haufigen Thränen ist vorgestellt worden.

Jednake sprevode so napravljali kapucini tudi v {{razprto|Novem Mestu}} in {{razprto|Škofji Loki}}. Do danes se pasijonske igre niso ohranile nikjer na Slovenskem; niso se tako globoko ukoreninile, kakór na Nemškem n. pr. v Ober-Ammergau na Bavarskem. Največjo važnost imajo za nas od vseh pasijonske igre v {{razprto|Škofji Loki}}, katere so napravljali škofjeloški kapucini od l. 1721, in sicer ne samo radi njih izvornosti in nenavadne obsežnosti, temveč tudi zato, {{razprto|ker so se vršile v slovenskem jeziku in so potakem prvi začetek narodne slovenske dramatike}}. Teh pasijonskih iger v Škofjiloki niso uprizarjali tujci, ampak slovenski meščani in kmetje iz vasi okrog Loke. Gospodu {{razprto|Antonu Koblarju}} gre velika zasluga in hvala, da nam je iz rokopisne knjige z naslovom: {{razprto|Instructio pro Processione Locopolitana in die Parasceues}}; ki
jo hrani kapucinski arhiv v Škofji Loki, natanko popisal slovenske pasijonske igre v Škofji Loki. Toda dajmo besedo našemu izvestitelju.&lt;ref&gt; Izvestja muzejskega društva za Kranjsko. Drugi letnik. V Ljubljani 1892, str. 115–125. &lt;/ref&gt; 

V tej knjigi je zabeležen ves spev, kateri so med potjo recitovale delujoče osobe. Spev iznaša nad 1000 slovenskih in par nemških stihov. Knjiga obsega tudi zgodovino in red sprevoda. Večkrat je loški glavar Anton pl. Ecker kapucinom izrazil željo, naj napravijo sprevod (procesijo) v počeščenje in spomin britkega trpljenja Jezusovega, kakor imajo drugod. Obečal je podpore kot predstojnik nadbratovščine presvetega Rešnjega Telesa v Loki. Graški kapucinski provincijal o. Krištof usliši njegovo prošnjo in podeli dovoljenje za sprevod l. 1720. Začnó se delati priprave. Udje omenjene bratovščine, ki so glavni pomočniki kapucinom, zavežejo se plačevati na leto po 50 gld. nem. velj. (blizu 60 gld. dež. velj.) za napravo obleke. Oglasé se tudi mnogi drugi dobrotniki. O. Romualda izvolijo za reditelja sprevodu. Dolžnost ima pripraviti vse potrebno, določiti osobe za posamne podobe ter razposlati povabila župnikom, vojakom i. t. d. Na {{prelom strani}} sredipostno nedeljo so vsako leto župniki okrog Loke in po selški in poljanski dolini s prižnice priporočali ljudem, naj se brž oglasé v Loki pri kapucinih tisti, ki hočejo imeti kaj opravka pri sprevodu, posebno jezdeci in vojaki. Kdor pa le utegne, naj gre gledat na veliki petek v Loko, kako se bode predstavljalo Kristusovo trpljenje v žívih podobah.

O. Romuald je sestavil sprevodni red in najbrže tudi zložil (ali pa na slovenski preložil) ves spev, katerega oblika kaže, da je tačas ležalo slovensko pesništvo še v otročjih, jezik pa v trdih nemških povójih. Nekoliko teh pesmic podamo pozneje za poskušnjo.

Predno preidemo k natančnemu opisu trinajstih (ali štirinajstih) podob vsega sprevoda, naj ob kratkem razložimo po o. Romualdovi razlagi njih pomen in zvezo. 1.) Adam greši. Nasledki greha. 2.) Posebno hud nasledek greha je smrt. Vse mora umreti, od papeža in kralja do berača. Nekateri umrjó celò večne smrti, pridejo v pekel. Vse to dela napačna ljubezen. 3.) Tej nasproti je pa Jezus postavil pravo ljubezen, ko se nam je zapustil pri zadnji večerji v jed, s katero se moremo braniti grehu. 4.) Samson se je sicer junaški boril in kot jetnik sovražnike uničil, 5.) ali še bolj junaški se je borila ljubezen božja z grehom, ko je Jezus potil krvavi pot, 6.) bil bičan in zasramovan ter 7.) kronan s trnjem 8{{redakcija| |.}}) Sv. Jeronim je pretakal solze. Grešnik, tudi ti toči solze pokore! 9{{redakcija| |.}} ) Takó Kristusa mučijo, da ni več človeku podoben (Ecce Homo!). 10.) Kristus pa premaga greh, umirajoč na križu. S to ljubeznijo do ljudij želi pridobiti si vse dele svetá. 11.) Jezusa ljubijo pobožne žene, ki ga spremljajo na krvavem potu, posebno prežaljena mati. 12.) Skrinja zaveze je predpodoba Kristusovega groba. 13.) Žaluj, o grešnik! pri Kristusovem grobu, da bodeš enkrat ž njim slavil zmago. 

Sprevod se je dvignil vsak veliki petek ob štirih popoldne izpred kapucinov, ko je bila končana pridiga pri sv. Jakobu, in se je pomikal po loškem mestu v nastopnem redu:

Naprej gre vodnik sprevodu, oblečen v rudečo kuto, in v roki drži palico z zvezdo. Za njim na belcu jaha smrt z bobnicami (Hörpauken). Nato mož v črni kuti nese veliko črno zastavo, katere čopek drži črno oblečen deček.

I. podoba: {{razprto|Raj in padec prvih starišev}}. (Predstavljajo jo udje bratovščine Odrešenika sveta, ali pa ljudje iz Reteč in Gorenje Vasi. Nosi jo 20 mož.) Vsaka osoba recituje svojo pes{{prelom strani}}mico in vrsté se takó: Angelj z mečem; hudič; Eva; Adam; 2 angelja; Adamovi otroci. Kovaška bratovščina (ceh): dva angelja gresta peš; prvi nese kelih, drugi mošnjo za denar. Lončarska in zidarska bratovščina z dvema angeljema; prvi nese vrvi, drugi meč. Čevljarska bratovščina z dvema angeljema; prvi nese šibo, drugi steber. Pékovska bratovščina z dvema angeljema; jeden nese suknjo, drugi ključe. Mesarska bratovščina z dvema angeljema; prvi nese gobo, drugi lestvico, in slednjič krojaška bratovščina, pri kateri prvi angelj nese krono in drugi petelina.

II. podoba: {{razprto|Smrt}}. (Predstavljajo Žabničani.) Zmagonosno sedi smrt na belcu: na glavi nosi lovorov venec in oborožena je s pušico. Vspored: Smrt na konju. Duhovna smrtna kónjica: Smrt s peščeno uro na konju; papež; dva kardinala; škof; dva kanonika v višnjavi obleki; papežev poslanec; kanonik v rudeči obleki; župnik; dva kapelana. Svetna smrtna konjiča: Smrt z zastavo; cesar; dva plemiča (Edelknaben): kralj; dva plemiča; nadvojvoda; dva volilna kneza; grof; baron; gospod ali deželni plemenitaš; plemenitnik; meščan; župan; kmet; berač. Vsi ti jahajo; papež, cesar in kralj posamič, drugi pa po trije skupaj. Smrtna pehôta pride nato vsa peš, namreč smrt s koso in za
njo druge velike in male smrti.

[Podoba: {{razprto|Pekel}}. (Ta oddelek se je utaknil prvič l. 1734) Vrsté se: Lucifer s hudičevo kónjico; hudič starček; hudič z zastavo; hudič z drevesom; štirje hudiči vlečejo pogubljeno dušo na verigi; lucifer z dvema hudičema; lucifer; hudiča. Šest vélikih aposteljnov v rudečih oblačilih; dva dečka v belih oblačilih z oljkinima vejama v rokah pojeta hosana (nemški in slovenski); Kristus jaha na oslu; zopet dva dečka z oljkinima vejama; šest vélikih aposteljnov v rudečih oblačilih.]

III. podoba: {{razprto|Zadnja večerja}}. Podobo peljeta dva konja. (Po navadi ju je posojeval gospod Kosen.) Na odra je Kristus z 12 aposteljni, ki po vrsti recitujejo, kar se je godilo pri zadnji večerji.

IV. podoba: {{razprto|Samson}}. (Vojaki imajo železne oklepe.) Vrsta je taka: Polkovnik na konju: dva narednika (Feldwebel) s helebardama, jahata na oslicah; dva tamborja-pešca in med njima piskač; 12 mož s sulicami (po trije v vrsti), pol granadirske (ali pozneje dragonske) konjiče; Samson; 12 mož s sulicami (po trije v vrsti); zopet pol granadirske (dragonske) kónjice. 
{{prelom strani}}
V. podoba: {{razprto|Krvavi pot}}. (Igralci so doma iz Dorfarjev in Cerngroba.) Žalostno oljsko goro nese 16 mož. Na odru je 6 osob: Kristus, poteč krvavi pot, in o angeljev. Judeža Iškarijota privedejo hudiči; dalje tambor-pešec; dečki, kolikor jih je moč dobiti, da gredo pred Judi v svoji obleki z namazanimi obrazi in poleni v rokah; štirje farizeji na konjih v rudečih kapah; ujetega Kristusa vedó štirje veliki Judje; velika duhovna Ana in Kajfež na konjih, vsak z dvema levitoma; nato prijaha Pilat z dvema žlahtičema, od katerih prvi nese medénico (Giessbecken) in majoliko (kangljo), drugi pabrisalko; dva farizeja na konjih. Kristus v beli obleki, vedó ga štirje Judje; Herod na konju in poleg njega dva žlahtiča.

VI. podoba: {{razprto|Bičanje}}. (Igralci so iz Pevna in Moškrina, nekatera leta pa iz Zminca in Bódovelj.) Podobo sestavlja pet osob in nosi jo 16 mož. Na odru so trije judje (ki Kristusa bičajo) in dva angelja. Za tem pa pridejo pokorniki in križenosci. 

VII. podoba: {{razprto|Kronanje}}. Uloge sta preuzeli vasi Stari Dvor in Virmaše.) Na odru, kateri nosi 16 mož, je 7 mladeničev. Štirje so oblečeni za angelje in trije za Jude. Besedo imajo vse osobe, kakor tudi v prejšnji podobi, razven Kristusa.

VIII. podoba: {{razprto|Jeronim}}. (Zastopane so vasi: Gosteče, Pungert in Hosta.) Tu koraka žalostno Jeronim in recituje. Za njim pride 16 črno oblečenih puščavnikov z rudečimi križi na ramenih in potem nekaj drugih pokornikov. 

IX. podoba: {{razprto|Ecce Homo!}} (Predstavljajo prebivalci Trnja in Veštra.) Oder, na katerem je sedem osob, nosi 20 mož. Na njem se vidijo: Pilat, dva Juda, farizej in dva angelja. Pilat prelomi palico in jo vrže pred Kristusa. Prijahajo štirje farizeji s črnimi klobuki. Potem pride voz, na katerem ležita dva križa za razbojnika. Judje privedó razbojnika skupaj zvezana, a ne store jima nič žalega. Dalje prikorakajo: Veronika; Kristus, obložen s križem, in ob straneh dva ali trije Judje; žalostna Mati božja; Marija Magdalena; Marija Salome; Marija Kleofe in druga Marija; prijaha še pol turške konjiče in zadnji v tej podobi je Longin na konju.

X. podoba: {{razprto|Kristu s na križu}}. (Igralci so Sušani in Tračani.) Podobo peljejo trije konji in šest mož jih vódi. Pod križem sta Magdalena in poželenje (Cupido), zadaj pa štiri osobe, ki predstavljajo Evropo, Ameriko, Azijo in Afriko. (Avstralija jim sprva še ni bila znana.) 
{{prelom strani}}
XI. podoba: {{razprto|Mati božja sedem žalosti}} . (Igralci so doma s Fare in iz Vinkeljna{{redakcija| |.}}) Oder nesejo možje in na njem je pet osob: Marija z dvema angeljemi; poželenje in Janez Evangelist. Pride še nekaj križenoscev in pokornikov, na koncu pa dva plemiča; prvi nese na blazini žezlo in drugi krono; za tema David s harfo, in zadnji je žlahtič, nesóč plašč.

XII. podoba: {{razprto|Skrinj a zaveze}} . Nesó jo štirje leviti in dva levita gresta ob strani s kadilnicama v rokah. (Doma so ti leviti iz Vincarjev.)

XIII. podoba: {{razprto|Grob Kristusov}}. Grob nese 14 mož, loških meščanov, oblečenih v rudeče kute. Ob straneh gre šest starejšin v črnih plaščih s plamenicami v rokah. Potem pridejo godci,&lt;ref&gt; V sprevodni knjigi leži še list z notami. &lt;/ref&gt; za njimi duhovščina: starološki župnik itd. in na koncu verno ljudstvo.

V tem redu se je sprevod vrnil zopet h kapucinom, kjer so odložili igralci obleko. Vsa naprava je stala zeló veliko svoto, kar se lahko razvidi iz tega, da so imeli shranjenih v loškem samostanu 278 oblek za sprevod. Naprošeni so bili ljudje, vesti se pobožno in ne kakor pustne seme, prebivalci mesta pa, da naj počedijo ulice in trge ter razsvetlé okna pri hišah, koder pojde sprevod.

Igralci so se morali naučiti na pamet vsak svojo pesmico, ki se je prilegala njihovi ulogi in pomagala pojasnjevati prizor. Ponavljali so te pesmice med potjo, posebno na postajah. Njih oblika je za naše čase mnogo predivja in prerobata in tudi jezik razodeva vse književne slabosti svojega časa. Evo nekoliko podob:
&lt;poem&gt;
&lt;p align=&quot;center&quot;&gt;'''I. podoba: Angelj z mečem.'''
''Is Paradisha tega ueſseliga lushtniga kraia,''
''Poberite se Adam inu Eva, uam Angelz shraia,''
''Sakai tvkai uas ie ta kazha mozhnu sapelalla,''
''Inu uaſa s uelikimi nadlogami obdalla,''
''Tukai ie samu to prebiualishe te nadolsnosti,''
''Katero ste ui tukai skusi greh sgubilli,''
''Poberite se tadai h ti veliki reunosti,''
''V kateri bote nozh inu dan upilli.''&lt;/p&gt;
&lt;/poem&gt;

&lt;poem&gt;
&lt;p align=&quot;center&quot;&gt;'''I. podoba: Angelj s kelihom.'''
''Leſsem, leſsem, ô zhlouek moi,''
''Spomisli kai ie sturu greh toi,''{{prelom strani}}
''Is grenkiga pye Jesus keliha,''
''Sa uola tebe greshnika,''
''Keruaui pott od niega gre,''
''Sa tebe tozhi millu solsé.''
''O zhlouek dokler se she sdrou,''
''Sposnai dobroto Boshia prou!''&lt;/p&gt;
&lt;/poem&gt;

&lt;poem&gt;
&lt;p align=&quot;center&quot;&gt;'''I. podoba: Angelj z denarno mošnjo.'''
''O zhudu zhes uſse zhudesa,''
''Zhudite se ui Vnebeſsa,''
''Srebernikou trideſseti,''
''Ozke Judas sa Jesusa uſseti,''
''Diuiza Maria bi ga nadalla,''
''Sa uaſs uolni suet nikar napredalla.''
''Ti greshnik, ti ga paJc predash,''
''Ter sa en Maihen losht ga kiekai dash,''
''O greshnik vezh uezh ie ureden,''
''Leto dobru ue eden sleden,''
''Leto o greshnik prou premisli,''
''Ter mozhnu u serze perfisni.''&lt;/p&gt;
&lt;/poem&gt;

&lt;poem&gt;
&lt;p align=&quot;center&quot;&gt;'''I. podoba: Angelj s šibo.'''
''Sibe, gaishle Angel noſsem,''
''Tebe greshnik lubesniu proſsim,''
''Jenei hitru uezh greshiti,''
''Inu nimash Jesusa s grehi biti,''
''Kateri ie sate uſso soio kry preliu,''
''De bi tebi ô Greshnik ta uezhni leben sadobiu.''&lt;/p&gt;
&lt;/poem&gt;

&lt;poem&gt;
&lt;p align=&quot;center&quot;&gt;'''I. podoba: Angelj s petelinom.'''
''S petelinam se nam kashe,''
''Kaku Peter trikrat lashe,''
''Petelinova stima''
''Petra k pokuri opomina,''
''O greshnik tebe tud ain tizhe,''
''Ter k sueti pokuri klizhe,''
''Odpre prou toia ushefsa''
''Taku poidesh u sueta Nebeſsa.''
''Diuiza Maria na pomozh klizhi inu prſsi,''
''Katera naſs useli v serzi noſsi.''&lt;/p&gt;
&lt;/poem&gt;
{{prelom strani}}
&lt;poem&gt;
&lt;p align=&quot;center&quot;&gt;'''II. podoba: Pogubljena duša.'''
''Prekleta uhra inu zhaſs,''
''Kir sem roiena billa,''
''Prekleta pott taistih gaſs,''
''Kir me ie Mati noſsilla,''
''Bulshi bi blu de bi se biu''
''Na suet rodiu en kamen,''
''Koker en zhlouek, ki pride shiu''
''Noter v paklenske Jame,''
''Prekleta bodi ta lubefsen,''
''V katera sem se udalla,''
''Kir me ie v tako boleſsen''
''Inu martre perpelalla.''
''Preklet bodi od mene uſsakh grech,''
''Kir sem ga billa sturilla.''
''Sakai sem ga dershalla sa en smech''
''Ter sem mo peruolilla. Itd.''&lt;/p&gt;
&lt;/poem&gt;
&lt;poem&gt;
&lt;p align=&quot;center&quot;&gt;'''II. podoba: Hudiči.'''
''Sdei sdei se bomo mi nad tabo mashuali,''
''Tebe dauilli, martralli inu teptalli,''
''V peklenskem ogne moresh ti s name uezhnu goreite,''
''Zhes toia uola nasha peſsem peite,''
''Pekeu si ti sa tui lohn sadobilla,''
''U tem kier se nam toku sueistu shlusilla.''
''Allegro, bratlhie, s ketnami ia dobru ueshimo''
''S nasech kremplou ia uezh naspustimo,''
''Ona nas ima unasich martrach troshtat,''
''V goreze smolle se more s nami Roshtat.''&lt;/p&gt;
&lt;/poem&gt;

&lt;poem&gt;
&lt;p align=&quot;center&quot;&gt;'''III. podoba: Kristus pri zadnji večerji.'''
''Vſsamite tadai to ie moie shiu tellu,''
''Kateru bode sa uosh uolni suet terpellu,''
''Uſsamite tudi ta kelih, v katerim ie moia praua krij,''
''Inu preſsmislite de uash moister za uafs rad smeri terpij,''
''Zhe bote s zhistem serzam iedli inu pilli,''
''Taku se bote na uezhne zhase ueſselili. Itd.''&lt;/p&gt;
&lt;/poem&gt;

&lt;poem&gt;
&lt;p align=&quot;center&quot;&gt;'''VI. podoba: Judje, ki Jezusa bičajo.'''
Prvi Jud:
''Hola Bratie pogleite to terda shilla''
''Kakcu se mu bode okuli herbta ouilla,''{{prelom strani}}
''Ozhem ga taku resmesart, koku eno shiuino,''
''De le bomo saslishali kai ima sa eno stimo.''
Drugi Jud:
''Le uedre po herbtu de bode uſse odpertu''
''Is gaislilami restepeno inu is ostrogami resbodeno''
''Negou diaine ie letto dobro saslushillu''
''De se bode to negouo truplu is keruio potillu.''&lt;/p&gt;
&lt;/poem&gt;

&lt;poem&gt;
&lt;p align=&quot;center&quot;&gt;'''VII. podoba: Angelj I.'''
''Ah shalast preuelika oh skriunost pokrita,''
''Ah milost Boshia ie s kriuio polita,''
''Ti moi Jesus se pustish sternam kronat''
''Jeno malu kateri spouni tebi sa to lonat,''
''To zhisto inu suetu oblizhie''
''Katero ufse greshnilce k sebi klizhe,''
''Je naisrazheno strashno ieno groſsnu plauo''
''Ter od shlakou inu tepeina uſse keruauo.''&lt;/p&gt;
&lt;/poem&gt;

&lt;poem&gt;
&lt;p align=&quot;center&quot;&gt;'''VII. podoba: Jud III.'''
''Na kolenih o lubesniui bratie iest klezliim,''
''Ter mu norze inu figo usobe mollim,''
''Koker enimu ternoumu krallo uſsa zhast dam,''
''On pa sedij koker en lipou Jesus sam. Itd.''&lt;/p&gt;
&lt;/poem&gt;

&lt;poem&gt;
&lt;p align=&quot;center&quot;&gt;'''IX. podoba: Žalostna Mati božja.'''
''O salost preuelika,''
''Poglei zlouelc tuoiga odreshenika''
''S kai senimi tesauami ie on obdan''
''H te smerte toku grosnu pellan.''
''Ta theshki krish more on uleizhe''
''Zhe uozhe tebe suoio gnado obleizhe. Itd.''&lt;/p&gt;
&lt;/poem&gt;

&lt;poem&gt;
&lt;p align=&quot;center&quot;&gt;'''IX. podoba: Longin.'''
''Sdei se uidi kai pomaga tebi toie gouorieine''
''Katero ni drugiga bilu, koker en pustu sdeine,''
''Rekozh de si Syn eniga prauiga shiuiga boga''
''Jeno drusiga nemaio uerieti, koker tebe samiga. Itd.''&lt;/p&gt;
&lt;/poem&gt;

&lt;poem&gt;
&lt;p align=&quot;center&quot;&gt;'''XI. podoba: Cupido.'''
''Kdo je biu uoisak letta''
''Kateri ie premagou Boga,''
''Boga taku mozhno raniu.
''Nobeden ni toko mozhen biu,'' {{prelom strani}}
''Koker ta lubesen uelika''''
''Je suesalla bres usega strikha
''Tega, kter namore ranen bitte;''
''Se ie pustou od mene suesatte ieno ranitte''
''Sa ta grech sadoste strite,''
''Tega suesanga odreshite.''&lt;/p&gt;
&lt;/poem&gt;

===Prihod nemških komedijantov v Ljubljano. Predstave v mestni in deželni hiši.===

Največ zaslug za dramatiko sploh pridobil si je Volk Engelbreht Auersperg (rojen 22. decembra 1610., umrl 28. aprila 1673). Za njegove dobe stale so na vrhuncu ljubljanske predstave. Na Nemškem se je naudušil za nemško komedijo, v Italiji pa se je ogrel za laško opero, ter je oboje pridno gojil v Ljubljani. Zajedno pa je tudi podpiral jezuvitsko dramo ter tudi uplival, da so jezuviti koncem 18. veka jeli gojiti nemško dramo.

Volk Engelbreht Auersperg ustanovil je gledališče v svojem knežjem dvorcu&lt;ref&gt;Sezidal ga je l. 1642.&lt;/ref&gt; v Gospodskih ulicah v Ljubljani, kjer se je igralo po zimi v veliki dvorani. V tej dvorani (sedaj registratura c. kr. knjigovodstva), od vrh do tal slikani al fresco, prirejali so jezuviti svoje šolske drame in tu so igrali tudi visokonemški komedijanti. Po leti pa se je igralo v nalašč napravljenem paviljonu na vrtu, ki je segal od Auerspergovega dvora do nunskega vrta na Tržaški cesti.

Ž njegovo spodbudo sezidali so deželni stanovi jezuvitom {{razprto|novi konvikt}} (denašnjo reduto) na svoje troške. To je spodbudilo J. {{razprto|Zeleniča}}, katerega še Dolničar l. 1701. hvali, da je spisal latinsko dramo »{{razprto|Theodosius iunior}}«, ki so jo igrali jezuviti dne 5. avgusta 1658 deželnim stanovom v zahvalo.

V svojo dvorano in paviljon vabil je Volk Engelbreht nemške komedijante, ki so začeli zahajati v Ljubljano že v prvi polovici 17. veka. Ti komedijanti našli so v kranjskih stanovih prave oboževatelje. Že l. 1633. nahajamo zabeležen znesek gld. 45.50, ki so ga dobili »visokonemški« komedijanti v podporo. L. 1662. prišli so v Ljubljano »visokonemški« komedijati iz Inomosta tern so predstavljali komedijo »{{razprto|Christlicher Actaeon}}«. V tej{{prelom strani}} drami nahajamo celo »balet zveri« in »pojavljenje Kristusa v oblakih«. Duša vsemu gibanju bil je, kakor sem rekel, Volk Engelbreht Auersperg, ki je z dnem 6. aprila 1649, ko je postal deželni glavar, bil glavni pokrovitelj nemški dramatiki. Kako naklonjen je bil komedijam, priča nam svota, ki je zabeležena v deželnem zapisniku z leta 1671. Tu čitamo namreč, da so stanovi dovolili 1000 goldinarjev »rektorju« za uprizorjenje komedije, kar kaže, s kakim sijajem so se prirejale komedije in da se je gledalo le na unanji blesk. Istega leta dobivali so že nemški komedijanti stalno letno podporo.

Naravno je, da je Volk Engelbreht dobrodejno uplival na razvoj drame, in njegov upliv se je tudi kazal v tej dobi, v kateri se je pojavila zgodovinska drama. Slušatelji retorike ljubljanskega liceja igrali so dne 20. februvarja 1659 zgodovinsko dramo: »{{razprto|Fadingers Bauernaufstand}}«. (Latinski naslov:
»Palinodia, quam rebelles superioris Austriae ruricolae post longiorem suam insolentiam debellati cecinerunt«.) Jezik je latinski, le tu pa tam nemški »Knittelreim«. L. 1662. čitamo že o »{{razprto|Acti o de Maria Stuarta}}«. Iz 17. veka imamo tudi prvo dramo iz domače zgodovine, namreč: »{{razprto|Victoria Carnioliae ab Auerperg et Eggenberg contra Turcos repontata}}«. To dramo, v kateri se slavi zmaga pri Sisku (dne 22. junija 1593), predstavljali so dijaki dne 21. februvarja 1685 vsled inicijative jezuvitov.

Iz 17. veka imamo nemško komedijo: »{{razprto|Der verirrte Soldat, oder Der Glücks-Probirstein}}«.&lt;ref&gt;Rokopis se nahaja v licejalni knjižnici ljubljanski. Na svitlo dal P. v. Radics l. 1865 v Zagrebu.&lt;/ref&gt; Spisala sta jo naša rojaka Martin Höndler in Melhior Harrer v vezani in nevezani besedi ter sta jo posvetila grofu Volku Engelbrehtu Auerspergu. Drama spada v dobo 1650–1673. Vsled te drame vemo vsaj, kakšne so bile nemške drame.

Leto 1660. važno je radi tega, ker se je v tem času igralo v Ljubljani v latinskem in nemškem jeziku {{razprto|in se je tega leta pojavila v Ljubljani prva laška opera. Pela se je namreč prvič dne 10. julija}} (im Pallhaus), torej deset let prej{{redakcija|,| }} nego prva pariška opera. Dolničar nam poroča, da je l. 1695. neki Lah nastopil v gledališki igri.&lt;ref&gt;Thalberg, str. 89: Hoc loco non omitendum, quod Histrio quidam, Italus natione, f. Rochus nuncupatus in theatrali ludo ab Academia Labacensi juventute hoc anno solomnius solito exhibito, saltus invisos hactenus, cum stupore omnium exhibuerit.&lt;/ref&gt; Leta 1700. bilo je{{prelom strani}} po poročilu Bolničarja v veliki dvorani knežjega dvora »laško gledališče«.&lt;ref&gt;Thalberg: Drama Italicum in Aula principum ab Auersperg, sala majori theatraliter exhibitum, maximum spectatorum meruit applausum.&lt;/ref&gt;)

Mala soba v mestni hiši bila je {{razprto|najstarejši gledališki oder}}.&lt;ref&gt;Die wohllöbl, landesfürstl. Hauptstadt Laibach.&lt;/ref&gt; Takozvani »visokonemški« igralci prihajali so že zgodaj v Ljubljano in so si napravili gledališki oder v mestni hiši. Kakšni so bili ti igralci? Zvečine propadli služabniki, brivci, natakarji, pisarji in dijaki. Tem ljudem je dramatično polje najbolj ugajalo. Mnogo niso ponujali in mnogo  niso zahtevali. Ivan {{razprto|Brenner}} kupil si je l. 1750. pravico igrati na trgu. (Kasperlschwank). Znano nam je, da je bilo l. 1709. gledališče v mestni hiši. Nemške burke pa so Ljubljančani tako pridno obiskavali, da so ostali nemški komedijanti v Ljubljani dlje časa, nego je bilo škofu ljubo. L. 1730. pritožil se je škof pri dvoru, da so neki inozemski komedijanti prirejali javne igre v predpustu l. 1730. in še prej ter da so jih nadaljevali tudi o postu l. 1730. pod pretvezo, da so to duhovne igre. Ljudstvo da se pohujšuje. Škof je to že javil po svojem generalnem vikarju vicdomu&lt;ref&gt;Pravico za predstavljanje dajal je namreč vicdom.&lt;/ref&gt;, kot načelniku oblasti, kateri je bil magistrat podrejen, ter je dobil na to le »škandalozen« odgovor. Vicdom se je zagovarjal. Rekel je, da so isti igralci igrali iste komedije pred tremi leti v Gradcu in pred dvema letoma v Solnogradu, torej so se vršile te igre v duhovnih mestih. Generalnemu vikarju je le rekel, da se komedije vrše vselej le po službi božji ter se jih zvečine udeležuje plemstvo. »V istini,« pravi vicdom, »bil sem sam navzočen pri vseh četirih komedijah, katere so se predstavljale spodbudno in duhovito ter so podobne bolj oratorio nego komediji{{redakcija|.|«.}}

Ustopnina v mestni sobi bila je 17,{{redakcija| |}}7 in 3 kr. 

Pred letom 1765., ko še ni bilo v Ljubljani stalnega gledališkega odra, prirejali so nemški komedijanti svoje komedije tudi v deželni hiši. Tako nam je znano, da se je dalo l. 1765. 13 oper in 8 komedij v deželni hiši. Kakor v mestni hiši, dovoljevalo se je tudi tukaj, da so se kazali različni »umetniki«. L. 1758. kazal je tu neki holandski »umetnik« znanstvene in mehanične umotvore. Udeležba je bila velika, toda od udeležencev plačalo jih je le 43 ustopnino, dočim je ostali niso hoteli plačati. Odhajajoč iz Ljubljane dobil je »umetnik« od magistrata dekret, »damit er es bei Gelegenheit auch in anderen Städten zeigen könne«.
{{prelom strani}}

===Prva slovenska predstava.===

Sedemnajsti vek bil je za Ljubljano posebno zanimljiv. Latinska drama je pojenjavala, zahajali pa so tem gošče k nam nemški komedijanti iz Južne Nemčije, iz Solnograda in Gradca. Zgodaj so se udomačili tudi italijanski operisti, kateri so se izredno prikupili kranjskemu plemstvu. Bilo je torej v 17. veku v Ljubljani zelo živahno. Igralo se je latinski in nemški, in sicer pri jezuvitih (v kolegiju in Pod Turnom), nemški komedijanti so razveseljevali kranjske stanove v knežjem dvoru, meščan se je zabaval pri komedijah v mestni in deželni hiši, ostalo prosto ljudstvo pa je uživalo komedije, ki so jih prodajali nemški komedijanti na javnem trgu.

Slovenski jezik ni imel v kranjskih stanovih, ki so imeli krmilo dežele v rokah, niti gojiteljev niti zagovornikov. Naš jezik je bil zaničevan, bil je jezik, o katerem poroča Valvasor kot tolmač one dobe, »{{razprto|dass die windische Sprache von den Dorfzungen und anderen gemeinen Lippen gesprochen wurde}}«. Slovenski jezik, ki ga je uzbudila reformacija, ni imel v 17. veku tolike podpore, kakor v prejšnjih časih. V šolah, katere so preuzeli jezuviti, ni zamrla slovenščina in tudi ni mogla zamreti, že radi dijakov ne, ki so bili sinovi kmečkih roditeljev. Tudi takrat so silili s kmetov v ljubljanske šole, katere so se že prenapolnile. L. 1636. n. pr. bilo je v jezuvitskih šolah 544 dijakov! V srcu kmečkih sinov tlela je ljubezen do materinega jezika, in kakor so videli nemške komedije, tako so tudi slovenski dijaki hoteli napraviti slovensko predstavo prostemu ljudstvu. Da so ti dijaki bili zelo revni, umeje se samo ob sebi in letopisec to še posebe omenja. {{razprto|Predstava je bila dne 6. februvarja 1670}}, in sicer izven mesta, Pod Turnom. Igrali so nekaj dni »raj« in lingua vernacula, t. j. v slovenskem jeziku. Kakor se samo ob sebi umeje, dobili so dovoljenje za predstavo od svojih predstojnikov jezuvitov. Jednako predstavo hoteli so dijaki prirediti že prej, toda radi izgredov, ki so jih imeli na vesti dijaki, niso dobili dovoljenja. L. 1670 bila je tedaj prva slovenska predstava. Potem pa nimamo več nego sto let nobenega glasu, da bi se kdaj igralo slovenski.
{{prelom strani}}

===Staro deželno gledališče.===

Leta 1765. pričakovali so v Ljubljani deželni stanovi prihod cesarja Josipa II., kateremu na čast so mislili prirediti gledališko predstavo. Ker pa še ni bilo stalnega gledališča, pomagali so si v zadregi s tem, da so uporabili staro jahalnico. Na četirih stenah te jahalnice postavili so gledališče. Zidati se je jelo koncem meseca junija in je bila vsa stavba gotova v šestih mesecih. Stavbo je izvršil deželni stavbeni mojster Lovro Prager pod vodstvom deželnega stavbenega in gledališkega nadzornika Josipa Leopolda Wieserja von Berg. Unanja dolgost je iznašala 20 sežnjev, širokost 9 sežnjev in 4 čevlje; oder je bil 8 sežnjev in 9 palcev širok in 5 sežnjev globok. Lož je bilo v početku 50. Jedno ložo podarili so stanovi magistratu, ker so jim mestni očetje preskrbeli za stavbo potreben les v nižjo ceno. Vsa notranja oprava bila je lesena. Rečene lože pa mestni očetje niso imeli dolgo časa. Magistrat gospodaril je slabo in cesarica Marija Terezija podredila ga je okrožnemu uradu, ki je to ložo prodal na javni dražbi za 501 goldinar. Gledališče je obsegalo prostora za 850 ljudi, kar je bilo za one čase, ko je Ljubljana štela 8000 duš, prav mnogo. Vsi troški so iznašali gld. 11.378 41¼. Najstarejši inventar, ki nam je znan iz leta 1775., kaže nam tedanje skromne potrebe, kajti vse bogastvo gledališča bilo je 8 dekoracij! Leta 1846. se je gledališče prezidalo in prenovilo; 52 loži ste se pomnožili na 69. Stavbene troške so plačali stanovi, ki so kot posestniki lož jeli prodajati lože in so delali dobro kupčijo. Najdražja loža l. 1776. stala je gld. 150–; tudi nam je znano, da so se l. 1776. prodale tri lože po gld. 30–. Te lože prodajali so zdaj po 1000 gld., po 1200 gld., in tudi po 1500 gld. Prezidano gledališče obsegalo je prostora za okrog 1000 duš.&lt;ref&gt;Illyrisches Blatt 1846: „Das Ständ. Theatergebäude in Laibach&quot;.&lt;/ref&gt; 

Staro deželno gledališče pogorelo je dne 17. februvarja 1887. V deželnem gledališču gospodarili so Nemci. Nemške družbe prihajale so v Ljubljano in so prirejale tu predstave, a laški pevci utaborili so se tu z laško opero. Italijani prinesli so v Ljubljano tudi balet. L. 1773. imel je balet 3 plesalke in 3 plesalce. Balet je posebno ugajal Ljubljančanom, da so po italijanskem uzgledu jeli prirejati o predpustu znani »corso«. Leta 1824. pojavile so se {{razprto|žive podobe}} iz biblijske in rimske zgodovine.
{{prelom strani}}
Ni nam naloga, niti nam ne more biti namen, podajati na drobno, kakšne so bile nemške predstave.&lt;ref&gt;Čitaj o tem: »100 Jahre der Laibacher Bühne«. Blätter aus Krain 1865, IX. letnik. Spisal Avgust Dimitz.&lt;/ref&gt; Mi hočemo le omeniti, da že l. 1801–1803 nahajamo na gledaliških listih imena Schiller (Rauber, Kabale und Liebe), Shakespeare (Hamlet, Macbet, Kralj Lear), poleg katerih sta mogočno vladala Kotzebu in Iffland. Predstave &lt;ref&gt;Naj navedemo nekatere ravnatelje iz prve dobe. Ti so bili n. pr.: {{razprto|Bustolli}} (1769; prva znana nemška predstava istega leta: »Die verfolgte Unbekannte«); {{razprto|Jurij Wilhem}} (okolo 1780, ki je poleg igrokaza gojil opero in balet); {{razprto|Emanuel Schikaneder}} (1780); {{razprto|Zöllner}} (jeseni 1785); {{razprto|Friedel}} (1786, ki je od tod odšel na Dunaj ter tam v Stahrenbergovi hiši na Widnu ustanovil gledališče); {{razprto|Viljem Frasel}} (1800 do 14. februvar. 1801); {{razprto|Schantroch}} (1801–1803 in l. 1805); {{razprto|Frasel in Josipina Scholz}} (1805 do 15. februvar. 1807); {{razprto|Fran Ks. Deutsch}} (1814–1815); {{razprto|Lor. Gindl}} (1814); {{razprto|Karol Weidinger}} (1818–1821); {{razprto|Gloggl}} (1831–1832). Leta 1829 jele so se dajati Rajmundove igre. {{razprto|Funk}} (1836–1839); {{razprto|Neufeld}} (1840); {{razprto|Ebell}} (1842–1843); {{razprto|Ebell &amp; Rosenschön}} (1843–1844); Rosenschön (1844–1845); {{razprto|Thomé}} in {{razprto|Funk}} (1845–1847).&lt;/ref&gt; so se dajale pogostoma. Tako je n. pr. bilo leta 1803/4 99 predstav in leta 1806. pa 70. V desetih letih (1836–1845) bilo je 1458 predstav. Najbolj obiskana je bila predstava: Lumpaci Vagabund (5. jan. 1837); v gledališču je bilo 797 osob. Dne 17. septembra 1839 je bilo pri »Normi« 767 osob. Največ slavja si je pridobila laška opera.

Stanje prvih nemških igralcev označuje nam najbolje nekega igralca pogodba iz leta 1792, ki se je ohranila v mestnem arhivu. Igralcu Vondraški, ki se je obvezal v igrokazu in opereti preuzeti uloge, dobro se jih učiti in igrati, kakor tudi v baletu »figurirati«, obečal je ravnatelj od dne odhoda iz Brna tedensko gažo 6 goldinarjev, pa le tedaj, kadar se bo igralo, sicer polovico. Vondraški pa ni ugajalo v Ljubljani; popihal jo je in je odnesel
s seboj{{redakcija|;|:}} 2 para starih čevljev, 1 rdeče in črno vezen oprsnik, 2 para usnjatih rokavic, 2 para nogavic, 1 britev in še malo jednake ropotije. Taka je bila Vondraškova garderoba. Vondraška je zapustil v Ljubljani mnogo dolgov in je uzel tudi s seboj od nekega urarja veliko žepno uro, ne da bi jo plačal.

===Zoisova doba.===

&lt;poem&gt;
&lt;p align=&quot;right&quot;&gt;»Mat' Krajna imela
Sinu ljubšega ni.«&lt;/p&gt;
&lt;/poem&gt;
Proti koncu osemnajstega veka imeli so Slovenci moža, okolo katerega se je osredotočilo industrijsko in duševno gibanje. Ta mož je bil {{razprto|Žiga Zois}}{{redakcija| |,}} baron Edelštajnski, {{razprto|ustvar{{prelom strani}}ilnik velike industrije slovenske in oživitelj književnega gibanja}}. Njemu gre hvala, da se je slovenska književnost pouzdignila; njemu gre zasluga, da nam je obudil pisatelja kakor {{razprto|Linharta}}, {{razprto|Vodnika}}, {{razprto|Kopitarja}} in druge.

Obitelj Zoisova je iz Švice. Oče našega Zoisa, Mihael Angelo Zois, prišel je v Ljubljano početkom 18. veka in je tu ustanovil l. 1735. trgovino z železnino in jeklenino.

Žiga Zois porodil se je 23. novembra {{redakcija|1647|1747}}. leta v Trstu, drugega zakona najstarejši sin Mihaela Angela in gospe Ivane roj. pl. Kapusove{{redakcija| |.}} Šolal se je v prvi mladosti v Ljubljani, potem ga je oče poslal v Reggio. Toda le malo časa je bival v Italiji. Oče ga je poklical domu ter ga namenil trgovini. Bistroumni mladenič posvetil se je popolnoma trgovstvu, poleg tega pa se je pridno učil modroslovju, naravoslovju, matematiki, mineralogiji in kemiji. Učitelja sta mu bila jezuvit {{razprto|Gabrijel Gruber}} in {{razprto|Jos. Maffei}}.

Kakor oče, tržil je tudi on z železnino in jeklenino po Laškem in za morjem, kjer so kranjske proizvode močno cenili. Leta 1775. in 1777. pretila je Zoisovi trgovini velika opasnost. Nenadoma so priplule v Sredozemno in Jadransko morje ruske in švedske ladije s svojim železjem, ki je bilo boljše od Zoisovega. Da bi ohranil kranjsko in koroško železnino in jeklenino, dal si je prinesti v Ljubljano tuje železnine, zbral je rudarsko društvo{{redakcija|,| }} in je skrbel, da se je pri njem kovala ravno taka železnina in jeklenina. Sam je šel na Nemško, Holandsko, Francosko in v Italijo ter je v tujini proučaval svojstva železnine. Posvetoval se je s trgovci in strokovnjaki. Obiskal je imenitne rudarije unanjih držav in se temeljito poučil v rudarstvu. V lepem Bohinju pričelo se je zopet v Zojsovem rudokopu novo življenje.

Tako je Zois srečno izpodbil rusko in švedsko konkurencijo ter je postal prvi industrijalec kranjske dežele. V zvezi je bil z učenimi društvi, tako v Berolinu. Mineraloška zbirka v našem deželnem muzeju, katero so takrat občudovali domačini in tujci, njegovo je darilo.

Vsled svojega obilnega bogastva mogel je podpirati znanost in umetnost. Čutil se je iskrenega Slovana in mu je bila jedina misel, kako bi obudil slovensko književnost. Zbral je okrog sebe mlade ljudi ter jih veledušno podpiral. V njegovem salonu so se shajali Kumerdej, Japelj, Penzel, Ravnikar, Metelko, Linhart, Vodnik, Kopitar in drugi; v njegovem salonu se je govorilo le slovenski. 
{{prelom strani}} 
Žiga Zois je bil vsled tega, ker je zbiral okrog sebe slovenske pisatelje in ker jim je s svojim modrim svetom odkazoval pot delovanja, bodreč jih neprestano, mož neprecenljive važnosti. Jako dobro ga ocenjuje naslednje pismo: »Baron Z.(ois) ist das {{razprto|Centrum der Cultur in Krain}}. Er ist nicht nur Freund und Beförderer, sondern auch im hohen Grade Kenner des Slavischen. Glagolitisch und cyrilisch lieset er fertiger als die Herrn von Métier selbst. Beinahe jährlich um Ostern kommen ital. Opern nach Laibach: {{razprto|Für dies e pflegte B}}. {{razprto|Z}}. {{razprto|in früheren Jahren immer die beliebtern Arien ins Krainische zu übersetzen}}, und der Versuch fiel nicht unriihmlich aus, selbst die Wälschen fanden es {{razprto|cantabilissimo}}, nicht so das deutsche«. (Jagić: Briefwechsel zwischen Dobrovsky und Kopitar 1808–1822. Berlin 1885).

Žiga Zois spoznal je važnost gledališča in kot dobremu Slovencu se je krivo zdelo, ko je pomislil, kako se {{redakcija|šopiri|šopirita}} v deželnem gledališču laščina in nemščina. Slovenska književnost pa ni imela v tem času nobenega proizvoda za oder. {{razprto|Jakob Zupan}} , učitelj in organist v Kamniku, zložil je sicer okolo leta 1780. opero: »{{razprto|Belin}}«, kateri je spisal libreto pater {{razprto|Janez Damascen}}. Toda o tej operi ne vemo nič več, kot samo to. Da se je opera pela, o tem nimamo pozitivnih podatkov, vender se misli, da se je pela. (Šafařík: Geschichte der südslavischen Literatur.) Orgljavec {{razprto|Repeš}} in župnik ljubljanski {{razprto|Redeskini}} jela sta nabirati slovenske pesmi z napevi in zbirko je tiskal Trattner na Dunaju. Kakšne so bile te pesmi, uganemo lahko iz zbirke, ki jo je izdal Maksimilijan Redeskini v Ljubljani leta 1775. Tu pravi sam skladatelj, da jih je zato dal na svetlo, »da bi se tiste zaljubljene, grde popevke vsem iz glave spravile«. Zois torej ni imel proizvodov za oder Ako je hotel spraviti slovensko besedo na oder, moral se je sam poprijeti dela. In to je tudi storil. Skladal je pesmi, ki so jih potem peli italijanski operisti v deželnem gledališču z velikim uspehom. »{{razprto|Ko se časi nihče ni nadejal}}«, poroča nam Kopitar, »{{razprto|da se bode pela slovenska pesmica mej laškimi, začel je pevec ali pevka sredi spevoigre popevati domačo pesmico, ki jo je zložil Zois, in v parterju in ložah donel je vesel hrup in plosk, da ni moči popisati}}.« Slovenske napeve so peli italijanski operisti mej leti 1770–1780. Toda Zois se ni zadovoljeval z napevi; hotel je spraviti na oder slovensko{{prelom strani}} igro in je prigovarjal Linhartu, naj on kaj spiše. Za igralce ga ni skrbelo. Igrati igro morali so Linhartova soproga, sorodniki in drugi prijatelji Zoisovi, a sam Linhart moral je biti – šepetalec. Tako je nastala prva slovenska veseloigra: »{{razprto|Županova Micika}}«, katero je predelal Linhart po Richterjevi: »Feldmühle«.

Dne 28. decembra 1789&lt;ref&gt;Slovenska Talija, {{redakcija|1|1.}} zvezek, piše poročevalec, da se je igrala »{{razprto|Županova Micika}}« leta 1790, kar pa ni res.&lt;/ref&gt; predstavljala se je Linhartova »{{razprto|Županova Micika}}«.&lt;ref&gt;Laibacher Wochenblatt 1806, št. 33 in 34: »Das Stück wurde auf dem städtischen Theater zu Laibach von einer Privatgesellschaft aufgeführt, und erhielt, wie es sich natürlich erwarten liess, den ungetheiltesten Beifall des Publicums.«&lt;/ref&gt; Igrali so jo diletantje iz najboljših krogov: Pershone: Tulpenheim, en shlahtni gospod ({{razprto|Desselbrunner}}), Shternfeldovka, ena mlada bogata vdova (gčn. G. pl. {{razprto|Garzarolli}}), Monkof, Tulpenheimov perjatel (Dr. {{razprto|Makoviz}}, Linhartov svak), Jaka, shupan (Dr. {{razprto|Merk}}, pozneje dvorni svetnik na Dunaju; Mizka, njegova hzher (gospa {{razprto|Linhartova}}); Anshe, Mizken shenen (Dr. {{razprto|Piller}}); Glashek, en shribar (Dr. {{razprto|Repič}}); Šepetalec bil je {{razprto|Linhart}} sam. Igra je ugajala izredno. »Laibacher Zeitung« poroča z dne 29. decembra 1789: »Gestern haben unsere Theaterfreunde abermal die Schaubühne betreten und uns zugleich den überzeugendsten Beweis geliefert, dass auch die krainische Sprache Biegsamkeit, Geschmeidigkeit, Nachdruck und Melodie genug besitze und sich gleich der russischen, böhmischen und polnischen Sprache in Thaliens Munde gar gut hören lasse ... »{{razprto|Shupanov a Mizka}}« oder »{{razprto|Marie, des Dorfrichter s Tochter}}«, eigentlich das bekannte Lustspiel: »Die Feldmühle«, frei und ganz nach dem Costume der krainischen Nation bearbeitet. Die treffliche Ueberseteung gab diesem Stücke alle innerliche Vollkommenheit, und die schon bekannte Kunst dieser Schauspieler und Schauspielerinnen übertraf alle Erwartung des Publicums. Euch, meine Herren und Frauen dieser Gesellschaft, dankt nicht nur der Arme aus Herzensfülle (predstava je bila v korist revežem); auch die ganze Nation ist stolz auf Euch und wird Euch in den Jahrbüchern der Literatur verewigen und sagen: Diese waren es, {{razprto|die den Grund zur Vervollkommnung ihrer Mullersprache gelegt und sie auch für den Soccus brauchbar gemacht haben}}«.

Iz tega poročila vidimo, da „Županova Micika&quot;, ki se je predstavljala dne 28. decembra 1789, ni bila prv a slovenska{{prelom strani}} predstava. Gotovo je, da so naši igralci že prej kdaj nastopili – seveda v isti igri.

Leta 1790. zagledal je beli dan Linhartov: »{{razprto|Ta veseli dan ali Matiček se ženi}}«, veseloigra iz francoščine po Beaumarchaisu&lt;ref&gt;Linhart je tudi spisal nemško žaloigro: »{{razprto|Miss Jenny Löwe}}«. (Tragedija{{redakcija| |,}} tiskana leta 1780 pri Stadeju v Augsburgu. Radics: Aelteste Geschichte des Laibacher Theaters). (Blätter aus Krain 1865: 100 Jahre der Laibacher Bühne 1765–1865.)&lt;/ref&gt; La folle Journée ou le mariage de Figaro. (Leta 1840. Smole na novo izdal).

Obče je znano, kako blagodejno je uplival Žiga Zois na slovenske pisatelje svoje dobe. Zoisov salon bil je pravo narodno ognjišče, ki je ogrelo mlade Slovence za slovensko besedo. Kdor je zahajal v Zoisovo družbo, moral je biti Slovenec, moral je čutiti in delati slovenski. Linhart, ki je prej pisal nemški, opustil je nemščino, ter je s slovenskimi predelavami tujih iger prvi zasadil slovensko besedo na gledališki oder: {{razprto|ustvaril nam je slovenski oder}}.
&lt;poem&gt;
&lt;p align=&quot;center&quot;&gt;»Steze je pustil nemškega Parnasa
In pisal zgodbe kranjske star'ga časa;
Komu Matiček, hči župana,
Ki mar' mu je Slovenstvo, nista znana?
Slavili, dokler mrtvi se zbudijo,
Domači bosta ga Talija, Klijo«.&lt;/p&gt;
&lt;/poem&gt;
Tako slavi naš Prešern Linharta in slavimo ga mi danes, ko je Županova Micika več nego sto let stara. In čim večjo starost bode imela, tem več vredna bode nam Slovencem, ker nam bode pričala o utemeljitelju slovenskega gledališča.

Valentin Vodnik postal je vsled modre kritike in vsled res prijateljskih svetov Slovencem tak, kakor ga je modri Zois učil. Brez dvojbe je tudi njega privel Zois na dramatično polje.

Tudi Valentin Vodnik je moral kaj storiti za slovensko gledališče in je poslovenil Kotzebua igro »{{razprto|Hahnenschlag}}« pod naslovom »{{razprto|Tinček Petelinček}}«. Ta igra je pisana v verzih (Novice 1865, str. 20) in so jo igrali otroci leta 1803. v ljubljanskem deželnem gledališču.&lt;ref&gt;Laibacher Wochenblatt, 1806, št. 33 in 34 (als Zugabe zur Edel von Kleinmayerschen Laibacher Zeitung poroča: Im Sommer 1803 wurde auf dem Theater zu Laibach von einer Kindergesellschaft eine Umarbeitung von Kotzebues Hahnenschlag, unter dem Titel: ‘Tinzhek Petelinzhek’ mit Gesang aufgeführt. Hierin herrscht schon eine reinere und gebildetere Sprache (misli na Antona Linharta) und sehr viel Naives aus unserer Kinderwelt. Es ist in der That Schade, dass dieses artige Stück noch Manuscript ist.&lt;/ref&gt;
{{prelom strani}}
Ko je leta 1797, dne 17. februvarja šel nadvojvoda Karol iz Italije (bližal se je Bonaparte) skozi Ljubljano na Dunaj, bila je zvečer gledališka predstava (seveda nemška). O tej priliki se je pela v gledališču cesarska pesem, kateri je na koncu pridejal Vodnik strofo:
&lt;poem&gt;
&lt;p align=&quot;center&quot;&gt;Terka nam Francoz na vrata,
Dobri Fronc za nas skerbi,
Pošle svojga ljubga brata,
Korel rešit nas hiti.
Z'nami sta ęstrajska orla!
Premagajta vękomej!
Var' Bog Fronca, vari Korla,
Sręčo, zdravje Bog jim dej!&lt;/p&gt;
&lt;/poem&gt;
Že l. 1779. je Žiga Zois ohromel v nogah (v Rimu), vender je toliko okreval, da je mogel obiskavati svoje rudarije v Bohinju in na Štajarskem. L. 1789. pa je tako obolel, da ni mogel več ozdraveti in od l. 1797. ni več stopil iz hiše. 22 let prebil je v
postelji ali v vozičku, kateri si je dal po svojem načrtu narediti. Tako je prenašal teško življenje in teške muke, vender pa še vedno delujoč za blagor naroda našega. L. 1805., po odhodu Francozov, hranil je pet tednov brez vsega plačila{{redakcija|,| }} 300 bolnih vojakov z govejim mesom in vinom, za koji človekoljubni čin ter za druga dela bil je odlikovan z zaslužnim komanderskim križem Leopoldovega reda. Umrl je 10. novembra 1819.

Po Zoisovi smrti zapustila je slovenska muza deželno gledališče za dolgo časa. Ni bilo več moža, ki bi budil rojake na delo in ki bi imel toliko upliva, kakor ga je imel Zois, da bi spravil slovensko besedo na oder. S Zoisom zamrla je slovenska dramatika{{redakcija|,| }} in se je preporodila šele leta 1848. Do tega časa, in
to je bilo dolgo in predolgo, pa {{redakcija|je gospodovala|sta gospodovali}} v deželnem gledališču nemščina in italijanščina.

Da je nemška dramatika uspevala v Ljubljani, za to so skrbeli vsi merodavni krogi, ki so z nemškim gledališčem izvrševali, kakor so mislili in še danes mislijo, važno kulturno delo v naši slovenski deželi. Z nemščino na odru širili so nemški duh in so pazili strogo že v prvem početku, da se poleg nemške ni gojila slovenska dramatika. Še leta 1865. poudarjal je Avg. Dimitz&lt;ref&gt;Blätter aus Krain.&lt;/ref&gt; kulturno važnost(!) nemškega gledališča za Slovence ter je milostivo omenil, da se poleg nemške muze more razvijati tudi slovenska po načelu jednakopravnosti. Dolgo časa, do{{prelom strani}} leta 1867. niso storili Slovenci odločilnega koraka v prospeh slovenskemu gledališču. Ko se je rečenega leta zasnovalo Dramatično društvo, nastopilo je javno zahtevajoč odločno prostora slovenski besedi na javnem odru. Prva borba bila je težavna in grenka{{redakcija|,| }} in danes trdimo po pravici, da je slovensko občinstvo bilo samo krivo. Obiskavalo je nemške predstave ter tako jedino omogočevalo{{redakcija| |,}} kakor takrat, tako tudi danes, da se je uzdrževalo in da se še uzdržuje nemško gledališče v Ljubljani. Da je to resnica, temu je priča vsa doba, temu so zgodovinska priča beneficije nemških igralcev. Ko je imel l. 1806. znani komik Scholz beneficijo, izbral si je burko: »Spitzkopfs Abenteuer oder die Tochter der Nacht«. Naznanil je občinstvu to beneficijo z besedami: »{{razprto|H nucu Wenceslausa Scholza}}. {{razprto|Spicoglauska pošast ali hčer te noči}}«, ter je nagovoril občinstvo v slovenskem jeziku. Scholz je gotovo dobro vedel, da se bode prikupil občinstvu najbolj s slovensko besedo. Nasproti Nemcem ni se mu gotovo bilo treba tako ponižati.

Naše besede potrjuje še naslednji slučaj, ki priča, da so se nemški igralci posluževali slovenske besede kot vade. Nemški igralci igrali so dne 28. marca 1822 v korist Iv. B. Dittmayerju »{{razprto|Kranjsko kratkočasnost}}«: »{{razprto|Golfani Starec}}«, kratkočasnost (=veseloigra) u enimu Delu is Nemškiga prestavleno od Kozebua. Kakšen jezik so govorili ti nemški pijonirji, tega ne vemo; pač pa si lahko mislimo, da so ga mučili na vse pretege. Zanimljivo je, da je na gledališkem listu beseda »demoiselle« prevedena z besedo: »{{razprto|punca}}«. Dr. Jan. Bleiweis našel je mej starimi bukvami ta gledališki list, ki je bil rdeče tiskan takole: Dans bo igran: »{{razprto|Golfani Starec}}« – kratkočasnost v enimu Delu is Nemškiga prestavleno ot Kocebua: Ljudje: Komednin gospodar, pride kakor Kellnar in kakor godec ... gospod Flor. – Micka, njegova žena ... punca Fischer. – Godernavec, oskerbnik ... gospod Wilchelm. — Janez, hlapc, Janez Dittmayer.« (Novice, list 29. 1848).

Iz jednakih razlogov izbirali so si nemški igralci za svoje beneficije igre{{redakcija| |,}} uzete iz kranjske zgodovine. Mej drugimi igrala se je (1803–1804): »{{razprto|Thiätra}}«, das Heldenmädchen von Bisohoflack von A. S. (Supančič?){{redakcija| |.}}
{{prelom strani}}

===Slovensko društvo v Ljubljani.===

Po Zoizu in Linhartu ní se dolgo nihče brigal za slovensko dramatiko. Še pred preporodom slovenske književnosti, to je leta 1840., izdal je {{razprto|Andrej Smole}} svojega »Varha«, s čegar trudom se je istega leta tudi natisnil »Matiček se ženi«, in sicer obe igri v gajici. »Varha« je poslovenil Smole iz angleščine po Garricku. — Prvak naših pesnikov Fr. Prešern poje v »Novi pisariji«: »Tragedija se tudi nam obeta«, kar nam priča, da se je pesnik bavil z mislijo spisati tragedijo. S preporodom naše književnosti jeli so pisatelji obdelovati vse književne stroke in nahajamo tudi na dramatičnem polju nekaj pridnih delavcev. {{razprto|Koseski}} je preložil Schillerjevo »{{razprto|Devico orleansko}}« (priloga Novicam 1842); leta 1849. je poslovenil prvo dejanje »{{razprto|Mesinske neveste}}«. Bernard {{razprto|Tomšić}} spisal je leta 1845. izvorno veseloigro v treh dejanjih: »{{razprto|Lahkoverni}}« (Jakić, Zagreb 1864) in je pozneje poslovenil jednodejanjca: »{{razprto|Ravni pot najboljši pot}}«. {{razprto|Fran Malavašič}} (umrl 28. jan. 1863 v 45. letu svoje dobe) podal nam je leta 1848. dva igrokaza »{{razprto|Nekdaj in zdaj}}« in »{{razprto|Edinost}}« ter je poleg Kotzebua poslovenil veseloigro v jednem dejanju: »{{razprto|Stiska}}«. {{razprto|Matija Valjavec Kračmanov}} poslovenil je po Goetheju: »{{razprto|Ifigenija v Tavriji}}« (Slovenija 1849); leta 1849. nastopil je {{razprto|Fran Cegnar}} s prevodom opere v treh dejanjih »{{razprto|Campa}}« in Mosenthalove igre »{{razprto|Debora}}« (1850); potem je še pridno deloval in je pozneje preložil več Schillerjevih del (»{{razprto|Marija Stuart}}«, Cvetje 1868, »{{razprto|Viljem Tel}}«, Cvetje 1862, »{{razprto|Valenštajno v ostrog}}«, Eger 1864). Leta 1850. izšla je pri Giontiniju v Ljubljani junaška igra v dveh dejanjih od Ivana Kukuljeviča: »{{razprto|Juran in Sofija}}{{redakcija| |«}} ali »{{razprto|Turki pri Sisku}}«, potem: »{{razprto|Štepan Šubič}}« ali: »{{razprto|Bela IV. na Hrvaškem}}«. V Celju pa sta tudi l. 1850. zagledali svetlo dve igri; »{{razprto|Dvoboj}}« in »{{razprto|Raztresenca}}«, kateri je priredil J. Drobnič. Isti marljivi pisatelj je izdajal zbirko igrokazov z naslovom: {{razprto|Venec gledaliških iger}} (pri Leykamu v Gradcu) in je v tej zbirki prišlo na svetlo: »{{razprto|Drevar ali beli gaber}}«, značajna slika v dveh delih, po Kaiserju predelal J. D., potem »{{razprto|Pravi Slovenec}}« (2. vez), veseloigra v jednem dejanju, po nemškem predelal J. D. V to dobo spada {{razprto|Miroslava Vilharja}} spevoigra: {{razprto|Jamska Ivanka}} in v tej dobi je že nastal {{razprto|Malavašičev}} prevod Raupachove igre: »{{razprto|Mlinar in njegov a hči}}«. 
{{prelom strani}}
Na tak način sestavljali so pisatelji slovenski repertoar, to je skrbeli so za prevode gledaliških iger. Koliko se je mogel s temi pripravami okoristiti slovenski oder, to bodemo videli na predstavah, ki jih je priredilo Slovensko društvo in pozneje Čitalnica ljubljanska. Naravno pa je, da n. pr. Schillerjevim tragedijam niso mogli biti kos – diletantje.

Ko so leta 1848. zasijali avstrijskim narodom prvi žarki svobode, prebudili so se tudi Slovenci. Toda še pred tem letom jelo se je razvijati društveno življenje – izven slovenskih pokrajin, kajti doma ni še bilo onega domorodnega ognja, ki ga je treba za narodna kulturna podjetja. Mladi Slovenci so hodili na Dunaj na vseučilišče. Na Dunaju so se seznanili z drugimi Slovani, kateri so se že bolj zavedali svoje narodnosti, in tako so naši dunajski Slovenci prenesli iskro domoljubja preko Dunaja v Ljubljano. Že leta 1844. priredili so Slovani skupno prvi {{razprto|slovanski ples}} v jožefstadtskem gledališču na Dunaju, na katerem plesu je zastopal Slovence {{razprto|Peter Kozler}}. Drugi ples je bil l. 1845. v dvorani gostilnice »pri hruški« na Kostanjevici (Landstrasse), potem pa l. 1846. in 1847. S plesi so se vrstile tudi besede. Jos. Apih&lt;ref&gt; »Slovenci in 1848. leto«. Izdala Matica Slovenska l. 1888.&lt;/ref&gt; pripoveduje nam o taki besedi (l. 1846/47) jako mično epizodo, ki zaslužuje, da jo zabeležimo. Slovani so se pripravljali prirediti besedo. Čehom to podjetje ni delalo preglavice; imeli so Erlna, prvega tenorista dunajske dvorske opere, ali Jugoslovanom je šlo trdo, ker niso imeli nobenega pevca. Konečno, po dolgem iskanju, posreči se Slovencem zvedeti, da je tajnik moškega pevskega društva dunajskega Kranjec. Na tega rojaka, bil je to F. Legat, uradnik pri dvornem računskem vodstvu, brat bivšega novomeškega kanonika K. Legata, obrnili so se ter ga prosili, naj pri prihodnji besedi reši čast Slovencem. Ker pa ni bilo slovenskih pesni, ponudil mu je dotičnik svojo zbirko dijaških pesni. Iz te zbirke izbral si je F. Legat »{{razprto|Popotnika}}«, pridržavši si pravico, da si melodijo sam preskrbí. Rečena pesem je prevod nemške pesmi: »Ich komme vom Gebirge her«, in Fr. Legat jo je pel po melodiji neke normanske romance. Gledališka dvorana v Josefstadtu, kjer je bila beseda, bila je občinstva natlačena, toda nobena pesen ni tako naudušila občinstva, kakor »Popotnik«, tako da jo je Legat moral ponoviti. Krasen, nepozaben je bil ta večer; radosti se je vsem topilo srce, ko so v pozni uri korakali čez »Glacis«{{prelom strani}} na Kostanjevico. Dunajske novine niso mogle prehvaliti slovenske narodne pesmi in mojsterskega pevca. »Novice« so koj obljubile, da prineso melodijo za prilogo prihodnji številki. Ta vest pa je spravila dunajske Slovence v nemalo zadrego, ker so se bali, da bi se zvedelo, da so spravili na Dunaju dozdevno slovensko narodno pesem na oder s čisto tujo melodijo. Fr. Legat moral je brž preskrbeti prepis nove melodije, za dve uri je že bila na pošti. Bleiweis jo je priobčil v »Novicah« in tudi na Dunaju so jo morali natisniti ter jo razdeliti mej mnogobrojne obitelji, ki so se za njo zanimale. Resnično čudna usoda nemške pesmi v slovenski besedi s francosko melodijo! 

V občni narodni naudušenosti, ki je ugodno uplivala z Dunaja in Gradca, porodilo se je v Ljubljani »{{razprto|Slovensko društvo}}«. To velevažno društvo, v prvem času imenovano Slovenski zbor, osnovalo se je začasno dne 25. aprila 1848. Slovenskemu društvu bil je namen »{{razprto|omikanje slovenskega jezika in pouzdiga slovenske narodnosti}}«. Ta obširen namen je izvrševalo na različne načine. Skrbelo je za pouzdigo šolstva; izdajati je jelo narodne pesmi: »{{razprto|Slovensk o grlico}}«; bavilo se je s politiko; {{razprto|osobit o pa si je postavilo nalogo prirejati besede in gledališke predstave}} ter si je ravno v tem pogledu pridobilo znatnih zaslug, ker je tem potom najuspešneje netilo narodno zavest. V obče moramo reči, da je bilo delovanje društva namenjeno v to: pridobiti veljavo slovenskemu jeziku v javnem in privatnem življenju.

Na čelu društvu je bil dr. {{razprto|Janez Bleiweis}} kot vodja, tajnik pa je bil marljivi pisatelj {{razprto|Fran Malavašič}}. 

Nas seveda zanimajo v prvi vrsti besede in gledališke predstave, kakšne da so bile! Videli smo namreč, s kako težavo so prišli Slovenci na Dunaju do pesmi in melodije; zdaj pa, ko še ni bilo priprav, lotilo se je Slovensko društvo besed in predstav. In kako smelo je nastopilo! Brez potrebnega repertoarja, brez napevov, izreklo se je društvo, da hoče ustanoviti narodno gledališče v Ljubljani. (Illyr. Blatt, 1848. št. 100.) Postavilo si je torej nalogo, katero še danes izvršujemo in katere še nismo izvršili. S svojo naudušenostjo je elektrizovalo vse kroge, da se je vsa Ljubljana čutila slovensko in da je vsa Ljubljana prav za prav imela le jednega nemčurja, kateremu so naredili mačjo godbo in mu je o tisti priliki pel Žiga Bučar:
&lt;poem&gt;
&lt;p align=center&gt;»Geh lieber aus dem Land,
Du machst uns so nur Schand«{{prelom strani}}&lt;/p&gt;
&lt;/poem&gt;
po znani melodiji:
&lt;poem&gt;
&lt;p align=center&gt;»Gehe lieber in ein Kloster
Und bete ein Paternoster«.&lt;/p&gt;
&lt;/poem&gt;
Leta 1849. je na Rožniku Filharmoniško društvo nauduševalo občinstvo s slovenskimi pesmimi. Pl. Höffern, vrli slovenski pevec, predlagal je, naj se uvede v Ljubljani slovenski ples, vender so ta predlog, četudi so ga nekateri odborniki odobravali »načeloma«, drugi odločno obsojali in zavrgli. Neki Fr. pl. {{razprto|Scio}} otvoril je plesno šolo (1848), v kateri je tudi učil »kolo«.

Vseh besed in predstav, ki jih je priredilo Slovensko društvo, bilo je 12. Vršile so se v deželnem gledališču. 

{{razprto|Prva beseda}} bila je dne 30. maja 1848 na čast cesarjevemu godu. Uspeh bil je velikanski. »Novice« (list 23.) uskliknile so naudušeno: »Hvala Bogu! da smo spet enkrat, in sicer iz globočin src mile glase svoje domovine v gledišču peti slišali, da smo se smeli spet enkrat na glas veseliti po dolgem trpljenju! Slava in hvala Ferdinandu, ki so nam to neprecenljivo veselje dodelili in nas sovražnih spon oteli, katere so nam toliko let branile v svoji domači hiši materin jezik govoriti in prepevati. Slava, slava Ferdinandu!«

Na programu te besede bilo je petje in deklamacije. Za napravo besede pridobil si je največ zaslug J. {{razprto|Bučar}}, oče našega opernega pevca, g. Frana {{razprto|Bučarja}}. Kamilo {{razprto|Mašek}}, učitelj ljubljanske muzikalne šole, in {{razprto|Fleišman}} skrbela sta za napeve, katere sta takorekoč sproti skladala za vsako besedo. Najprvo se je pela pesem {{razprto|Potočnikova}}: »{{razprto|Slava našemu cesarju}}« (zbor), potem »{{razprto|Dolenjska}}«, tudi {{razprto|Potočnikova}}; {{razprto|Antona Slomška}} pesem »{{razprto|Veselja dom}}« pela je gospica; nadalje se je pelo: »{{razprto|Slovenca dom}}«, {{razprto|Pesem slovenskih narodnih stražnikov}}« (Malavašič-Fleišman, zbor), »{{razprto|Mornar}}« (Prešeren-Fleišman), »{{razprto|V spomin Vodniku}}« (Prešeren-Fleišman); »{{razprto|Duh slovenski}}« (zbor); »{{razprto|Vojaška}}« (Koseski), deklamoval je modroslovec Ivan {{razprto|Mahkot}}, sedaj c. kr. vladni svetnik v Ljubljani in voditelj c. kr. okrajnega glavarstva za ljubljansko okolico; »{{razprto|Veršac}}«, deklamoval bržkone isti. Tu mi je omeniti, da ima Dramatično društvo slovenski trak, ki ga je nosil modroslovec Ivan Mahkot, ko je nastopil prvič kot deklamator. G. Ivan Mahkot bil je tako izvrsten govornik, da mu je tedanji nemški gledališki vodja, ki ga je videl in slišal deklamovati, koj ponudil angažma za Monakovo. V zboru je izvrstno sodeloval {{prelom strani}} mej drugimi g. {{razprto|Matija Šuštaršič}}, svak g. dr. J. Mencingerja, odličnega rodoljuba in odvetnika v Krškem.

Dr. Janez Bleiweis, ki je vestno poročal o vseh besedah in predstavah, sklenil je svoje poročilo z besedami: »Vsak dober Kranjec je zadovoljen gledišče zapustil z voščilom, da bi nam Slovenski zbor enako veselico spet kmalo napravil.«&lt;ref&gt;S temi in naslednjimi podatki popravil sem pomote, ki se nahajajo glede besed in predstav v letih 1848–1850 pri pisateljih, ki so nam do danes o tem poročali, kakor: P. v. {{razprto|Radics}}: »{{razprto|Der verirrte Soldat}}« 1865 in »Slovenska Talija«, zv. I.&lt;/ref&gt; Spoznavati se je jela važnost besed, in sam Bleiweis poudarja (»Novice« 1848), »{{razprto|da je jeden izmed najgotovejših in najpotrebnejših pripomočkov za pouzdigo domačega jezika ta, da ga spravim o v pesmih ali v govoru v gledališče}}.«

{{razprto|Druga beseda}} bila je dne 19. junija 1848, tudi v deželnem gledališču. Pri tej besedi je sodelovalo mnogo gospic in gospodov, katerim gre čast in hvala cele domovine.(»Novice«.) V gledališče je privrelo še več občinstva, nego k prvi besedi, tako da je bil v gledališču »silni drenj«, znamenje, da je Ljubljančanom slovenska beseda prav po volji. Pelo se je in deklamovalo. Gospica {{razprto|Planinec}} je govorila poslednji govor Ivanke iz »{{razprto|Device orleanske}}«, in je ta deklamacija silno ugajala. Modroslovec {{razprto|Ivan Mahkot}} deklamoval je Koseskega pesem: »{{razprto|Kdo je mar}}«, z izvenrednim uspehom. Nekaj pesmi se je igralo na klavirju. Neki gospod je pel Fleišmanovo skladbo »{{razprto|Pod oknom}}«. Nadalje so se pele pesmi «{{razprto|Popotnik}}« (čveterospev); »{{razprto|Jaz sem mlada IIirka}}« (pel ženski zbor); »{{razprto|Tri pesmice vjedni}}«; dve pesmi hrvaškega skladatelja J. Padovca: »{{razprto|Moje jutro}}« in »{{razprto|Moje drago}}«, pela je gospica {{razprto|Sporer}}, hči protomedika dr. Jurija Sporerja. Potem: »{{razprto|Slovenca dom}}« (pesem); pesem: »{{razprto|Bleško jezero}}«&lt;ref&gt;Priobčena v »Novicah« 1848, list 10.&lt;/ref&gt; (K. Hueber-Mašek), pele so gospice dvakrat. Posebe mi je tu omeniti dveh pesmi, namreč »{{razprto|Dolenjska zdravica}}« in »{{razprto|Zvonikarjeva}}« (Blaža Potočnika). Obe pesmi peli so Krakovčani z izrednim uspehom. Ti Krakovčani, katerih pradedje so že pri kapucinskih predstavah v 17. veku igrali znatno ulogo, bili so navadni ljudje, toda z izvrstnimi glasovi. »Novice« posebno hvalijo njih imenitne {{razprto|visoke}} (tenorje) in {{razprto|globoke}} (bas) glase. Jeden izmed njih je imel tako visok glas, da bi mu Dunajčanje, če bi bil v pevski umetnosti izučen, dali gotovo najmenj pet tisoč goldinarjev na leto plačila, zakaj čisti visoki glasi {{prelom strani}}so redki, ker jih glediški pevci zvečine skoro {{razprto|zapojó}}, pa tudi {{razprto|zapijó}}.

{{razprto|Prva gledališka predstava}} bila je dne 8. julija 1848. Igrala se je Linhartova »{{razprto|Županova Micika}}« v korist šentviškim pogorelcem pri Zatičini. Igra se je slavno obnesla; gledališče je bilo navzlic hudi vročini polno. Igro je nekoliko popravil M. {{razprto|Kastelec}}. Čisti dohodek je iznašal 120 goldinarjev. Predstava je naudušila vse rojake in nepopisno veselje, kateremu je dal duška Bleiweis v svojih »Novicah«, zavladalo je po vsej Ljubljani. »{{razprto|Hvala Bogu}}«, pravi Bleiweis, »{{razprto|da smo po težava h prišli na tist o stopinjo, na kateri so naši stariši že pred 58 leti stali , ko so smeli, kakor zdaj mi, Županovo Miciko igrati}}.« Leta 1848. bilo je še ljudi, kateri so bili pri predstavi »Županove Micike« leta 1789. »Stara gospa«, piše Bleiweis v »Novicah«, »katera se še z veseljem spominja prvikrat igrane »Micike«, povedala mi je, da že vsi tedanji igralci v grobu počivajo. Imenitni igralci pa so bili vsi, in – Bog jim daj večni mir in pokoj – gotovo so bili tudi iskreni Slovenci. — Tulpenhajm bil je lastnik suknarske fabrike v Selu poleg Ljubljane, g. {{razprto|Deselbruner}}; Sternfeldovka je bila žena pl. g. {{razprto|Garcarolija}}; Monkof je bil g. {{razprto|Makovic}}, zdravnik in Linhartov svak; Jaka, župan, bil je dr. {{razprto|Morak}}&lt;ref&gt;A. Dimitz navaja v svoji zgodovini »dr. Merka«, v »Blätter aus Krain« pa »dr. Moraka«. Dr. J. Bleiweis (»Novice«) navaja ime »dr. Morak«.&lt;/ref&gt; (pozneje c. kr. dvorni svetnik na Dunaju); Micika je bila gospa {{razprto|Linhartova}} žena; Anže je bil dr. {{razprto|Piller}}; Glažek pa dr. {{razprto|Repič}}; – šepetalec je bil g. {{razprto|Linhart}} sam.« Vidi se, da je stara gospa dr. J. Bleiweisu, kateri še ni vedel, kaj je pisala o tej igri »Laibacher Zeitung« l. 1789., dobro poročala. Ustnemu poročilu gospodov, kateri so videli »Miciko« l. 1848., kakor gosp. računski nadsvetnik {{razprto|Jakob Zabukovec}} in g. {{razprto|Ivan Mahkot}}, ki je sam igral{{redakcija| |,}} zahvaljujem, da so mi povedali, kdo je igral Miciko tega leta (1848). Sternfeldovka bila je gospa Schöppel, soproga poznejšega dvornega svetnika; Jaka, župan, bil je {{razprto|Ivan Mahkot}}, Micika bila je {{razprto|Leopoldina Krsnikova}}, hči profesorja Krsnika; Anže je bil {{razprto|Žiga Bučar}}, pozneje zdravnik v Novem Mestu; šepetalec je bil dijak Janez {{razprto|Zorin}}, ki je šepetal tudi pri vseh poznejših predstavah.

Igra je imela sijajen uspeh. Pred igro bilo je nekaj pevskih {{redakcija|toček|točk}}, katere so izvajali izvrstni pevci. Te pesmi so bile: »{{razprto|Ilirski}}{{prelom strani}} {{razprto|kor}}«, »{{razprto|Hčere svet}}« (Tomažičeva, ki pa ni nič ugajala). Posebe omeniti mi je pesmi: »{{razprto|Kje so tiste rožice}}«. Pela jo je izborno gospica {{razprto|Lika}} (Angelika) {{razprto|Pič}} , hči sestre Schöppelnove. Blaža Potočnika pesem: »{{razprto|Planinar}}«, pel je {{razprto|Höffern}}{{redakcija| |,}} {{razprto|vitez Saalfeldski}}, ki je bil takrat avskultant in je pozneje 1876(?) umrl c. kr. vladni svétnik v Ljubljani. Höffern bil je izvrsten baritonist. Še danes se spominjajo ljudje, kako je izvrstno pel v gledišču pesem: »{{razprto|Rudeči sarafan}}«, Popotnik&quot;, »{{razprto|Stari Kranjec}}« in »{{razprto|Kde dom je moj}}.« Ta večer nastopili so spet vrli Krakovčani ter so peli pesem: »{{razprto|Gorenjsk a smešnica}}«. Bržko so se na odru pokazali v lepih oblekah, pozdravilo jih je občinstvo naudušeno. »Kako pa je to,« upraša Bleiweis, ki je na vse ostro pazil, »da jih je bilo ta večer mnogo manj, kot prvikrat? Ali jih je kdo zdražil? Pred ko ne! Zakaj duhovi razprtije trudijo se danes, kjerkoli morejo, edinost in spravo podkopati.«

Dne 6. septembra 1848 predstavljali sta se dve igri: »{{razprto|Golfani starec}}« in »{{razprto|Županova Micika}}« (drugič). Igro: »{{razprto|Golfani starec}}« priredil je {{razprto|Ivan Babnik}}. Dr. Romača je igral Ivan Mahkot. V tem času je besnela bitka za barve; vsled tega se je pokazal dr. Romač v nasprotni obleki: imel je rumene hlače, rdeči naprsnik in modri frak. Gledališče je bilo polno. 

Neobičajen uspeh je imela prihodnja predstava, prirejena na čast občnemu zboru Slovenskega zbora. To je bilo {{razprto|dne}} 22. {{razprto|novembra}} 1848 in se je igrala burka s petjem »{{razprto|Tat v mlinu}}« ali »{{razprto|Slovenec in Nemec}}«.&lt;ref&gt;L. 1850. predstavljala se je ta burka tudi v Idriji.&lt;/ref&gt; Češki je to burko spisal {{razprto|Štepanek}}. Zgodovina prevoda je zanimljiva. Ko je prof. {{razprto|Kleeman}} prišel v Ljubljano za gimnazijskega ravnatelja, uvidel je, da mu je treba znati slovenski. Jel se je učiti slovenski. J. Kosmač bil mu je učitelj. Ker je Kleeman znal češki, jel je s Kosmačem prevajati burko »Tat v mlinu«. Prevod je bil skoro gotov in sta ga izročila Bleiweisu, da ga priredi za predstavo. Bleiweis je popravil tekst, Fleišman pa je zložil petje, in burka je šla koj na deske. Vse je zopet vrelo v gledališče. O polu sedmih ni bilo moči priti v gledišče; več gospa si je v veliki gneči obleko strgalo in zlatnino s sebe izgubilo, predno so mogle na svoje sedeže priti. Čez 200 ljudi moralo se je vrniti, ker niso dobili prostora; mnogi pa so se zadovoljili s tem, da so stali zunaj pred vrati ter tu poslušali. Vročina pa je bila taka, da ni moči dopovedati, kdor ni sam skusil. Ljudje so kar omedlevali. Ko so pevci zapeli{{prelom strani}} pesem koscev, treslo se je gledališče od ropota ginjenih poslušalcev. Duh narodni se je unel. (»Novice« 1848.)

Uloge so bile tako razdeljene: Graščinski oskrbnik – g. C. (Cetel); Tomaž, mlinar – {{razprto|Ivan Mahkot}}; Katrica — gospica {{razprto|Lavoslava Krsnikova}}, ki je izvrstno pela pri kolovratu Poženčanovo pesem: »{{razprto|Predišk}}a« (natisnena v »Novicah« 1846, list 47.)&lt;ref&gt;Vrlo pevko Lavoslavo Krsnikovo pokopali so na binkoštno nedeljo l. 1850.&lt;/ref&gt;; Javornik, študent – {{razprto|vitez Höffern}}, ki je pel izborno pesem »Starega Kranjca« (Kaj doživel sem na sveti); Aron Mavšel – {{razprto|Oparnik}}, takrat avskultant; Mihec (Nemec), prvi mlinarski hlapec – {{razprto|Žiga Bučar}}; Anička, gospica K .......; Doroteja – gospica M. (Martinakova), ki še zdaj živi v Ljubljani; desetnik – {{razprto|Karol Krsnik}}. (Umrl v Bolonji 1857.)

Burka je imela tako lep uspeh, da se je ponavljala {{razprto|dne}} 29. {{razprto|novembra}} 1848.

Zadnja predstava v tem letu bila je {{razprto|dne}} 4. {{razprto|decembra}} in se je igrala Kotzebujeva burka: »{{razprto|Zmešnjava čez zmešnjavo}}« v Ivana Babnika prevodu. Burka ni ugajala Bleiweisu, ki je odločno zahteval, da ne pride več na deske. (Nahajali so se v njej izrazi, kakor svinja in jednaki.) Vsled tega se je unela žurnalistična vojska mej »Novicami« in časnikom »Illyrisches Blatt« (Kordeš). Bleiweis je zahteval, da niti prostak ne sme rabiti surovih besed, dočim je Kordeš to zagovarjal.

Leta 1849. se je predstavljal, in sicer {{razprto|dne}} 24. {{razprto|januvarja}}:
»{{razprto|Veseli dan}}« ali: »{{razprto|Matiček se ženi}}«. Makso {{razprto|Raab}} bil je Matiček, igrala pa je tudi gospa {{razprto|Matavškova}} , soproga c. kr. okrajnega sodnika v Ljubljani. Gledališče je bilo spet polno. Čisti dohodek predstave je iznašal 124 goldinarjev.

{{razprto|Dne}} 15. {{razprto|februvarja 1849}} bila je predstava na spomin Valentinu Vodniku. {{razprto|Karol Dežman}} spisal je za ta večer {{razprto|prolog}}. Moški zbor je pel »{{razprto|Husitsko}}«. Igrala se je igra: »{{razprto|Slave venec}}«, potem pa se je deklamovala predigra iz »{{razprto|Device orleanske}}«. Tibodarc bil je {{razprto|Ivan Mahkot}}; Ivana – gospica {{razprto|Planinec}}; starec – {{razprto|vitez Höffern}} . (Poročevalec z bojišča).

{{razprto|Dne}} 10. {{razprto|septembra}} 1849 predstavljala se je igra:
»{{razprto|Dobro jutro}}«, prevedena iz češkega. Glavno ulogo je igral {{razprto|Žiga Bučar}}. Medičar ({{razprto|Goršič}}) pel je dve pesmi s sijajnim uspehom. Urednik petju in igri bil je dr. J. {{razprto|Bučar}}.
{{prelom strani}}
{{razprto|Dne}} 15. {{razprto|decembra}} 1849 se je predstavljala Josipa bana
Jelačića igra: »{{razprto|Rodrigo in Elvira}}« (ali: »Hochverrath und
Biürgertreue«), dramatična slika v treh oddelkih. Predstava ni imela nobenega uspeha. Igro je spisal Jelačić, ko še ni prekoračil dvajsetega leta. Predstava se je vršila v nemškem jeziku, le igralka gospica {{razprto|Vesel}}, {{redakcija|član|članica}} nemškega gledišča, deklamovati bi imela monolog iz 4. dejanja »Device orleanske« v slovenskem
jeziku in kostumu. Toda deklamacija je izostala radi razpora z nemškim vodjo. Ista igralka deklamovala je dne 19. oktobra 1849 v nemškem gledališču: »{{razprto|Pesem od vrliga moža}}« (Bürger-Koseski) in »{{razprto|Kaj je ljubezen}}«.

{{razprto|Zadnja predstava}}, ki jo je priredilo Slovensko društvo, bila je {{razprto|dne}} 19. {{razprto|junija}} 1850 na čast deželnemu glavarju grofu Chorinskemu. Igrali sta se dve igri: »{{razprto|Kljukec je od smrti ustal}}« in »{{razprto|Udova in udovec}}«. Čisti dohodek predstave bil je namenjen v korist pogorelcem na Kranjskem in nesrečnim bratom na Štajarskem, po povodnji poškodovanim. Z zadovoljstvom omenjajo »Novice«, da smo s poslednjo igro – poslovenil jo je sam BIeiweis − storili znaten korak. Do zdaj so bile vse igre uzete iz prostega ljudstva; v ti igri pa se je pokazalo, da znamo tudi kaj več igrati, kakor samo proste reči. Pri tej predstavi je nastopila tudi gospodičina Lujiza {{razprto|Oblak}}, hči tedanjega ljubljanskega odvetnika dr. Oblaka, še zdaj živeča na Dunaju. 

Poleg teh predstav imelo je Slovensko društvo tudi v svojih prostorih zabave, pri katerih se je pelo in govorilo. Tako je v Virantovi hiši, kjer je imelo društvo svoje shode, o polunoči deklamoval Karol Dežman svojo pesem: »{{razprto|Slava Slavjanom}}«; Ivan Mahkot pa je tu deklamoval Koseskega »{{razprto|Puško začarano}}« in »{{razprto|Nemškutarja}}«. Ko se je društvo l. 1849. preselilo k Virantu, priredilo je na novega leta dan besedo v svojem novem stanišču. Pri besedi, katere so se udeležili mnogoštevilno hrvaški častniki, sodeloval je umetnik {{razprto|Eller}} in umetnica {{razprto|Michelli}}.

To je delovanje Slovenskega društva na polju slovenske dramatike. Iz vsega vidimo, da je Slovensko društvo mnogo storilo na tem polju. Pokazalo je poznejšim rojakom pot, na katerem jim je bilo nadaljevati započeto delo. Njega delovanje pa je tudi bilo rodoljubno, kajti dobiček, ki so ga donašale predstave, obračalo je v dobrodelne namene. Takisto požrtvovalni so bili igralci in pevci. Jedino, kar jim je dalo društvo, bilo je to{{redakcija|.|,}} da jih je zdaj pa zdaj po predstavi pogostilo »Pri slonu«. Društvo 
{{prelom strani}}je uživalo simpatije naroda; naklanjali so mu denarne podpore
(dohodke veselic), Miroslav Vilhar mu je dal prodajo »Jamske Ivanke«, in le tako moglo je društvo uspešno delovati. Toda žal, da ni moglo neprenehoma delovati! Dana ustava se je krčila od leta do leta bolj in bolj ter morila prosto duševno gibanje, tako da je s 31. decembrom l. 1851., ko je bila odpravljena, zadala smrtni udarec slovenskemu gibanju.

===Gledališko društvo.===

Lepi uspehi slovenskih gledaliških predstav morali so obodriti Slovence, da so začeli misliti na ustanovitev stalnega slovenskega gledališča v Ljubljani. Z domoljubnimi silami in diletanti ne more se postaviti temelj stalnemu gledališču.

Leopold {{razprto|Kordeš}}, bivši urednik časnika »Laibacher Zeitung«, bil je prvi, ki je v tem časniku izprožil hvalevredno in imenitno misel za pouzdigo slovenskega jezika, {{razprto|da bi se v Ljubljani ustanovilo slovensko gledališče s stalnimi igralci}}, kateri bi po zimi igrali v Ljubljani, po leti pa bi hodili igrat na Štajarsko, Goriško, Tržaško ter v druge slovenske kraje. Kordeš je poudarjal važnost gledališča za narodni razvoj in se je sklicaval na to, da imajo vsi narodi Avstrije svoja gledališča, zakaj bi ga mi ne imeli. Novo podjetje je mislil osnovati na delnicah po 10 goldinarjev ter je računil, da bi bilo dovolj 100 delnic, kar pa se je Bleiweisu zdelo premalo. Podpise za delnice sprejemala sta {{razprto|Kordeš}} in {{razprto|Babnik}}. Za podpise se je posebno trudil {{razprto|Zupan}}, ki je trdil, da jih sam 100 nabere.

In res. Do meseca aprila 1850 podpisalo se je že 100 delnic za slovensko gledališče, tako da je že dne 1. marca bil {{razprto|prvi zbor}}, na katerem je Kordeš razodel svoje misli. Zbor pa Kordeševega načrta ni sprejel, nego je izvolil odbor 7 mož, katerim je izročil vodstvo »{{razprto|denarnih in umetalnih zadev}}«. V odbor so bili voljeni: {{razprto|Holcer}}, kupec in posestnik; dr. {{razprto|Strupi}}; {{razprto|Ambrož}}, posestnik; dr. {{razprto|Klun}}; dr. {{razprto|J. Bleiweis}}; {{razprto|Debevec}}, posestnik in kupec; Balant {{razprto|Zupan}}, kup. pomočnik; za namestnike pa: {{razprto|Šreyer}}, kupec; {{razprto|Eržen}}, zdravnik; {{razprto|Lavrič}}, c. kr. kantonski sodnik. Temu odboru je bila dana naloga izdelati načrt. 
{{prelom strani}}
Dne 4. aprila sešli so se spet člani v občni zbor, na katerem so se osnovali po novem načrtu. Za predsednika društvu izvolili so {{razprto|Karola Holcerja}}, njemu za namestnika dr. Strupija in za tajnika Ambroža in dr. Kluna. Odbor se je razdelil v dva odseka: 1.) {{razprto|odsek za denarno oskrbništvo}} (Holcer, Debevec, Šreyer in Eržen), 2.) {{razprto|odsek za umetalna opravila}} (vsi ostali odborniki). Načrta, {{redakcija|t. j.|tj.}} pravil niso še izdelali, pač pa se je sklenilo izdati posebne liste za nabiro delnic.

Stvar je ugodno napredovala, kajti oglašali so se rojaki tudi od zunaj, ki so podpisavali delnice. Dne 4. maja zbral se je odbor deležnikov slovenskega gledališča in se je posvetoval in dognal postave ({{redakcija|t. j.|tj.}} pravila) za napravo gledališča, katere so se dne 26. maja predložile občnemu zboru v pretres in potrjenje. Ko bi se tako ustanovilo društvo, zmatralo je za svojo prvo skrb, razpisati darila za najboljše izvorne slovenske igre. Ne morem, a da ne bi o tej priliki omenil, da takrat, kakor tudi pozneje, ta pot ni bila prava. Kdo bi že takrat mogel zahtevati slovenskih iger! Za prevode dobrih iger moralo bi se skrbeti in pridobiti dovoljno igralno osobje; to bi bilo v prvi vrsti potrebno. Z izvornimi igrami ne uzdržuje se nobeno gledališče.

Kakor ni bilo drugače pričakovati, tako se je tudi zgodilo. Ni se oglasilo dosti, pa tudi ne dostojno število dobrih igralcev, ki bi se za plačilo pri stalnem slovenskem gledališču »udinjali«. Kaj je tedaj bilo treba storiti? Odbor se je zopet zatekel k stari zstemi in je sklenil povabiti rodoljubne gospodičine in gospode, ki so že večkrat iz čiste ljubezni do slovenskega jezika igrali. Ker pa ni imel l. 1850. nobenega repertoarja, sklenil je odborm skrbeti za »izvrstnejše« igre. Tako je kupil žaloigro: »{{razprto|Mlinar in njegov a hči}}« za 30 goldinarjev in od Fr. Cegnarja »{{razprto|Deboro}}« ravno za isto ceno.

»{{razprto|Postave akcijniga društva za ustanovite v slovenskega glediša v Ljubljani}}«, katere je potrdil občni zbor dne 26. maja, 1850, nahajajo se natisnene v dokladnem listu k 23. listu »Novic« 1850. Pravila so dobro sestavljena. V istem dokladnem listu javlja odbor deležnikom, da se je začelo uplačevanje delnic; tudi se tu nahaja razglas vsem, ki hočejo kot igralci ali igralke slovenskemu gledišču pristopiti.

Delnice se niso uplačevale, igralcev se tudi ni oglasilo zadosti, in vsled tega je lepo zasnovano podjetje jelo hirati in je konečno popolnoma zaspalo. 
{{prelom strani}}
Narodno gibanje v Ljubljani pa ni ostalo brez upliva na zunaj. Vse se je začelo zavedati in posnemati Ljubljano. Tako so dne 30. julija 1850 celjski dijaki priredili gledališko predstavo v celjskem mestnem gledališču. Igrali so igro »{{razprto|Raztresenca}}«, ki je isto leto pri Jeretinu na svetlo prišla. {{razprto|Kar je značajno za tedanje, a zanimlji o za današnje društvene odnošaje celjske, je to, da so ti mladi igralci, razven jednega, bili sinovi čisto nemških roditeljev}}. Proti koncu istega leta igrala se je tudi v Idriji burka »{{razprto|Tat v mlinu}}«.

===Narodna čitalnica ljubljanska.===

Vodnikova stoletnica, ki se je praznovala 1858. leta, imela je za društveno življenje jako ugodne posledice. Rojaki so čutili, kako živo jim je potreba društvenih shodov, v katerih bi se posvetovali o skupnih stvareh. Dr. Lovro Toman, kateri je izprožil in vodil Vodnikovo slavnost, pridobil si je zato nevenljivih zaslug. Vsak je predobro vedel, da morajo zopet zasijati žarki svobode, ki so tako naglo potemneli z letom 1850. In za to novo dobo treba se je bilo resno pripravljati. In res! Leta 1860. začelo se je ustavno življenje v Avstriji, začela se je doba svobodnega razvijanja tudi po Slovenskem.

Rodoljubi jeli so se spet krepko potezati za slovenščino, in da niso v javnem življenju imeli lahkega posla, to lahko verujemo. Nasprotnikov slovenščine bilo je še mnogo in premnogo, in ti nasprotniki niso niti trpeli, da svoj jezik zovemo {{razprto|slovenski}}. Saj je Krommer dne 13. februvarja 1863 zahteval v deželnem zboru kranjskem, da naj se naš jezik zove {{razprto|kranjski}} jezik in da v naši deželi nima slovenščina nič opraviti. V tej dobi približevali so se pisatelji Hrvatom, opuščaje »{{razprto|domačo}}« slovenščino Vodnikovo in Prešernovo, kar pa je Grün dne 28. januvarja v seji deželnega zbora odločno grajal in je rekel: Ljubljana se ima obračati na Dunaj, pa ne v Zagreb, Beligrad ali Cetinje, in se mora sedanja slovenščina zopet prestaviti na »kranjski« jezik. Borba za slovenščino bila je torej huda in rodoljubi so se le trudili spraviti slovenščino v javnost. Tako je deželni poslanec Jože Zagorec, ko je govoril slovenski, priporočal to drugim poslancem. V deželnem zboru je vsak slovenski predlog padel ter{{prelom strani}} dr. J. Bleiweis z rojaki ni mogel niti toliko doseči, da se slovenski govori priobčujo v slovenskem jeziku.

Pod zaščito ustavne jednakopravnosti jela so se snovati društva, zlasti so se porajale čitalnice. Te čitalnice niso bile nič drugega, nego nadaljevanje delovanja Slovenskega društva in jednakih društev, ki so nastala l. 1848. Tako vemo, da so si rodoljubi v Gorici osnovali l. 1848. {{razprto|slovansk o čitalnico}}, katera se je razlikovala od Slovenskega društva v tem, da se ni bavila s politiko, ampak je skrbela za prospeh društvenega življenja. (»Illyr. Blatt« 1848, št. 44). »Novice« same izprožile so misel
o snovanju »bukvarnic« v vsaki soseski, kakor so takrat čitalnice imenovali, in da so jih ubogali rodoljubi, temu nam je priča kmet Jurij {{razprto|Lečnik}}. V neki vasi blizu Slovenjega Gradca bila je že l. 1849. bukvarnica (čitalnica). V omenjenem selu živel je
šestdesetletni starec, z imenom Jurij Lečnik, pri katerem so se vsako nedeljo in vsak praznik shajali kmetje, da so brali slovenske časopise ali pa so jih brati poslušali. Jurij Lečnik bil je naročen na vse slovenske časopise. Malavašičev »Pravi Slovenec«, kateri nam poroča o tem na strani 240, l. 1849., omenja: »Sploh pa moramo našim štajarskim bratom čast dati, da se v vsakem oziru veliko bolj goreče domorodce kažejo{{redakcija|,| }} kakor marsikje.«

Za duševno in društveno življenje bila je najvažnejša narodna čitalnica ljubljanska, ki je bila osnovana dne 30. avg. 1861. Ona je bila središče in shajališče slovenskih prvakov. V njej so se shajali odlični rodoljubi in pisatelji štajarski, koroški in primorski ter se posvetovali z ljubljanskimi rodoljubi o narodnih in književnih stvareh. Vse, kar se je storilo skupno za narodno življenje, izhajalo je iz čitalnice. Prvi predsednik ljubljanski čitalnici bil je Ambrož, skoro potem dr. Janez BIeiweis, torej
ravno mož, ki je idejo gledališkega društva presadil na skromni oder čitalnične dvorane.

Blagodejni duh, ki je oživljal narodno življenje v ljubljanski čitalnici, uplival je koristno na vso Slovenijo, in tako vidimo, da so se po vsem Slovenskem predramili rojaki ter so jeli ustanavljati čitalnice. Čitalnice so kar nastajale in že koncem leta 1869. bilo je 58 čitalnic na slovenski zemlji.

Narodna čitalnica ljubljanska bila je torej središče vsega narodnega življenja. Ker pa je bila jedino narodno ognjišče v Ljubljani, imela je tudi obširno nalogo. Skrbela je za zabave,{{prelom strani}} prirejala je besede, gojila je petje in glasbo ter tudi dramatiko. Koliko in koli raznovrstno delovanje! V svojem početku izvrševala je to mnogostransko nalogo zelo sijajno, toda pokazalo se je koj, čimbolj se je razvijala, da je čitalnica kot taka pretesen okvir za vse stroke.

Pokazala se je potreba, da je dramatiko treba posebe gojiti in da je Slovencem treba glasbenega zavoda. Tako je postalo Dramatično društvo, ki se je posvetilo dramatiki; tako je nastala Glasbena Matica, ki si je izbrala glasbo kot posebno stroko. Danes, ko oboje društvo uspešno deluje, smemo pač po vsej pravici reči, da sme čitalnica ljubljanska biti ponosna na svoje posestrime po vsem Slovenskem in da sme posebe biti ponosna na to, da sta iž nje nastali toli važni društvi: Dramatično društvo in Glasbena Matica.

Pri veselicah in besedah, ki jih je prirejala ljubljanska čitalnica, ugajale so najbolj deklamacije, petje in gledališke pred stave. Zlasti slovenska dramatika, ki je bila pregnana iz deželnega gledališča v Ljubljani, našla je v tej čitalnici pribežavališče in varno zavetišče. Ljubljanska čitalnica bila je tudi gledališče, četudi skromno, brez vsake priprave, ali bilo je vender, kjer so se mogle prirejati slovenske dramatične predstave. Zasobniki so igrali, kakor so znali, igrali so brez repertoarja, to je napravljati so si ga morali sami, kajti dr. Janeza Bleiweisa zbirka bila je premajhna in vender je bila poleg Miroslava Vilharja iger vse, kar je imela dramatična književnost slovenska. Bilo je torej potrebno, da so se za vsako predstavo posebe prestavljale igre; in tako ni čudo, da je i prelagatelj sam igral na odru.

Ljubljanska čitalnica priredila je do novembra 1867. leta na svojem odru 23 gledaliških predstav. To je bilo do onega časa, predno se je osnovalo Dramatično društvo. Rodoljubi po vsej Sloveniji pozdravljali so te predstave naudušeno ter so hvalili, da je bila najlepša misel, ki se je v tem času porodila v Ljubljani, da se je začelo po čitalnicah igrati v domačem jeziku. Mož, ki je pridno prelagal igre ter jih sam dobro igral; mož, ki je največ storil, da se je igralo na odru ljubljanske čitalnice, ta mož je bil Jakob {{razprto|Zabukovec}}, zdaj c. kr računski nadsvetovalec v Ljubljani. G. Jakob Zabukovec pripomogel je največ, da so se jele prirejati igre. Za prvo gledališko predstavo v čitalnici preložil je »{{razprto|Domači prepir}}« ({{redakcija|Kotzebu|Kotzebue}}: »Der häus{{prelom strani}}liche Zwist«) in je sam izvrstno predstavljal soseda. Preložil je še naslednje igre: »{{razprto|Gostilnica na pošti}}« (po Goldoniju); »{{razprto|Snubači}}« (Ein Mann von vierzig Jahren); »{{razprto|Popotnika}}« (Ein Zimmer zu zwei Betten); »{{razprto|Advokata}}«; »{{razprto|Selški brivec}}« (spevoigra). G. J. Zabukovec prelagal je kar sproti za vsako predstavo; bodril je rojake, naj osnujo društvo, katero bi se bavilo jedino le s prirejanjem iger.

Na dramatskem polju, kjer še ni bilo toliko proizvodov, da bi zadoščali za gledališki repertoar, jeli so pisatelji pridno delovati. Videli so namreč, da je slovenskemu odru treba iger, in zategadelj je mnogokateri poskusil, kako bi koristil dramatski književnosti, oziroma slovenskemu gledališču. Vsled tega je ta oduševljena doba obrodila marsikateri sad, ki se ni dal porabiti za oder.

L. 1864. jel je dr. {{razprto|Janez Bleiweis}} izdajati zbirko iger, v kateri je priobčil naslednje igre: 1.) {{razprto|Županova Micika}}, 1864, 2.) {{razprto|Domači prepir}}, 3.) {{razprto|Strup}}, veseloigra v 1 dej., 1865, 4.) {{razprto| Svitoslav Zajček}}, 1865, 5.) {{razprto|Bob iz Kranja}}.

Leta 1865. začel je {{razprto|Miroslav Vilhar}} izdajati zbirko gledaliških iger in je od te zbirke izšlo 6 zvezkov, in sicer: I. zvezek: »{{razprto|Detelja}}«, izvorna šaloigra v 1 dej., 1865; II. zvezek: »{{razprto|Župan}}«, izv. šaloigra v 2 delih, 1865; III. zvezek: »{{razprto|Filozof}}«, šaloigra po angleški, 1865; IV. zvezek: »{{razprto|Igra piké}}« (Une partie piquét), šaloigra v 1 dejanju, svobodno po francoski, 1865; V. zvezek: »{{razprto|Servus Petelinček}}« (Servus Herr Stützerl), šaloigra v 1 dejanju, 1865; VI. zvezek: »{{razprto|Pošten a deklica}}«, šaloigra v 1 delu, 1866. V »{{razprto|Slogi}}« priobčil je šaloigro: »{{razprto|Slep ni lep}}«. &lt;ref&gt;Junak te igre bil je neki sluga »Pri slonu«.&lt;/ref&gt; Kakor so se Vilharjeve pesmi najprej pele v domačem kraju, n. pr. v Senožečah (pri Zelenu), tako so se tudi njegove igre igrale v Gorici, Ilirski Bistrici (v čitalnici), Postojini. Sam M. Vilhar je preložil še nekaj iger (»Striček«, »To sem bil jaz« in dr.).

Leta 1865. priobčila je tudi »{{razprto|Zgodnja Danica}}« Frana {{razprto|Silvestra igrokaz}} v jednem dejanju: »{{razprto|Izgubljeni sin}}«.

Nadalje nam je zabeležiti naslednje pisatelje na polju dramatične književnosti. {{razprto|Bogoslav Rogački}} spisal je izvorno igro v dveh dejanjih: »{{razprto|Kateri bo}}« (izdal Jeretin v Celju, novo
izdajo preskrbel l. 1892. D. Hribar v Celju), in je poslovenil po Kotzebuju opereto »{{razprto|Tičnik}}«, kateri je glasbo zložil {{razprto|Benjamin Ipavec}}. Ta opereta se je večkrat igrala in je bila vselej z{{prelom strani}} burnim ploskom sprejeta. {{razprto|Fran Remec}} spisal je igrokaz v dveh dejanjih: »{{razprto|Samo, prvi kralj slovenski}}«, potem pa še izvorno burko v treh dejanjih: »Trapasti Juri«. V almanahu »Nanosu«, ki ga je izdal leta 1862. Janko (Puckmeister) Vijanski, nahajamo {{razprto|Antona Kosa Cestnikovega}} izvorno šaloigro v dveh dejanjih: »{{razprto|Strast in krepost}}«. Izmed pisateljev izvornih iger imenovati nam je dalje J. {{razprto|Bilca}}, ki je sestavil dramatičen prizor »{{razprto|Slovenija oživljena}}«, potem {{razprto|Ljudevita Tomšiča}} in njegove izvorne veseloigre v dveh dejanjih:
»Lahkoumna Emica« (Slovanski Jug 1868). Od istega pisatelja imamo v rokopisu izvorno veseloigro v jednem dejanju: »{{razprto|Spekel se je}}«, in v treh dejanjih s petjem: »{{razprto|Šilo za ognjilo}}« ali »{{razprto|Danes meni jutri tebi}}«, in konečno burko v
jednem dejanju (poslovenjeno): »{{razprto|Morilci v Kravjej dolini}}«. {{razprto|Anton Klodič}} izdal je v Gorici (pri Seitzu l. 1868.) izvorno veseloigro v treh dejanjih »{{razprto|Novi svet}}«, potem »{{razprto|Materin blagoslov}}«. Od J. Alešovca, jako plodovitega pisatelja in prelagatelja, imamo šaloigro v jednem dejanju: »{{razprto|Kdo je tat}}«, izvorno veseloigro s petjem: »{{razprto|Naselniki}}«, burko v treh dejanjih: »{{razprto|Ne vem}}«. Njegovo delo je »Dimež«, potem prevod »Lumpaci Vagabunda« in še mnogih drugih iger, ki jih naštevamo pozneje. Od {{razprto|Frana Celestina}} imamo igro v treh dejanjih: »{{razprto|Roza}}«, a od J. {{razprto|Ogrinca}}: »{{razprto|V Ljubljano jo dajmo}}«. {{razprto|Vicko Dragan}} je priobčil v Koledarju Matice 1867 komedijo v jednem dejanju »{{razprto|Vrbovčan poboljša svojeglavno ženko}}«; H. {{razprto|Penn}}: »Ilija Gregorič, kmečki kralj«, žaloigra v 4 dejanjih s petjem in melodramo, M. {{razprto|Maj ar}}: »Jagodice«, igra v jednem dejanju. Vredni so, da jih imenujemo, še tile pisatelji: Fr. {{razprto|Zakrajšek}}, (»Marija Antonijeta«, izv. žaloigra v petih dejanjih, »Stričnik kot stric«, veseloigra v jednem dejanju, po Schillerju »Lažnjivi stric«); {{razprto|Janez Globočnik}} (»Pravica ne prestane«, izv. igra v treh dejanjih, »Pravda«, veseloigra v jednem dejanju po Benediksu, »Zakonske nadloge«, veseloigra v dveh
delih po Benediksu, »Svojeglavneži« – prevod); J. {{razprto|Lipež}} »Car Lazarjeva smrt«, žaloigra, odlomek tiskan v Glasniku); Fr. {{razprto|Jaroslav}} (»Slovenski Jurček«, izv. šaloigra v treh dejanjih); Fr. {{razprto|Severjan}} (»Smrt zedini ljubeča srca«, izv. žaloigra v treh dejanjih); J. {{razprto|Kosmač}} (»Kovačeva Minka«, veseloigra v jednem dejanju, »Hvaležni sin«, veseloigra v jednem dejanju, prevod); {{razprto|Srebški-Petrlin}} (»Modrost in pravica«, izv. igra v jednem dejanju; »Tragična«, žaloigra v jednem dejanju, po{{prelom strani}} nemškem; »Zaušnica po vsaki ceni«, šaloigra v jednem dejanju po nemškem).

Osobito prelagatelji so bili pridni, kakor: {{razprto|Janez Globočnik}} (»Zakonske nadloge«, »Lakomnik«, igra v treh dejanjih, iz angleščine). Jakoba Zabukovca smo že prej omenili. {{razprto|Matija Valjavec}} ( »Ajant«, Cvetje 1864, »Ifigenija v Tavriju«, »Sin
divjine«, po Halmu); M. {{razprto|Samec}} (»Belizar«, opera v četirih dejanjih; »Krivnja«, žaloigra v četirih dejanjih, spisal Müller, »Pijanec«, šaloigra v treh dejanjih po Kotzebuju, »Trip«, šaloigra v treh dejanjih po nemškem); {{razprto|Valentin Mandelc}} (»Bog Vas sprimi«, »Faust« I. del, »Išče se odgojnik«, »Gospod Zamuda«,
»Moja zvezda«, »Na kosilu bom pri svoji materi«, »Pesek v oči«, »Ženski jok«, »Klobuk«, »St!«, »Doktor Robin«); dr. {{razprto|Matija Prelog}} (»Črni Peter«,Lercher 1866, »Zakonska sol«,Lercher 1866); J. {{razprto|Žepič}} (»Čudodelni klobuk«, po Klicperi; »Pozabljenec«, veseloigra v jednem dejanju po Kotzebuju); {{razprto|Josip Stare}} (»Najprej mati«, »Stara mesto mlade«, »Ženin od gladi«, »Gospod Čapek«, »Telegram«, »Požigalčeva hči« in »Norišnica v I. nadstropju«); {{Josip Nolli}} (»Po polnoči«, »Graščak in oskrbnik«, »Pri glasoviru«, iz francoščine, »Godčeve pesmi«, »Afrikanka«, »Gluh mora biti«, »V spanju«); {{razprto|Dragotin Šavperl}} (»Hamlet«); Fr. {{razprto|Rebec}} (»Jurčkove prikazni«, »Na mostu«, gluma v jednem dejanju, po Klicperi, »Žurnalisti«); J. {{razprto|Navratil}} (»Kljukec je od smrti ustal«, burka v jednem dejanju od Kotzebuja); Lujiza Pesjakova (»Na Koprivniku«, izv.; »Strup«, »Svitoslav Zajček«, »Zabavljica« in »Pokojni moj«); Fr. {{razprto|Marn}} (»Nikolaj Zrinski«, trag. v petih dejanjih po Körnerju, »Inserat«, veseloigra v treh dejanjih, češki Sabina) ; M. {{razprto|Majar}}; {{razprto|Peter Grasselli}} (Klicpera: »Roho vin čtverrohý«,
veseloigra v jednem dejanju); D. {{razprto|Bole}}, {{razprto|Novomeščan}} (»Kovač«,
igra v jednem dejanju, »Repatnica«, šaloigra v jednem dejanju, po Ifflandu); {{razprto|Makarovič}} (»Češki godec«, igra v petih dejanjih); Fran {{razprto|Podobnik}} (»Blaga mati«, igrokaz v treh dejanjih, »Kar se ne stori, se tudi ne zve«, igra v jednem dejanju, »Nesrečni denar«, veseloigra v treh dejanjih, po povesti izdelal); {{razprto|Ivan Rak}} (preložil Schillerjeve »Razbojnike«), L. {{razprto|Leskovec}} (»Romeo in Julija«); J. {{razprto|Križaj Severjev}} (»Tomaž Mor«, žaloigra v petih dejanjih, spisal Silvio Pellico, Cvetje 1866, »Frančiška z Rimini«, tragedija v petih dejanjih, spisal Silvio Pellico); J. {{razprto|Mohorčič}}, {{razprto|Andrejčkov Jože}}, {{razprto|Podgorski}} (»Zlato ne blaži«, dram. prizor po Klicperi), N. {{razprto|Dolinar}} in še nekaj drugih.{{prelom strani}} Z vsakim letom pojavljali so se novi pisatelji in prelagatelji{{redakcija| |,}} toda ker se njih imena nahajajo v izkazu gledaliških predstav slovenskih, ne navajamo jih tu od sebe. Mnogo iger je izdalo Dramatično društvo v »{{razprto|Slovenski Taliji}}«.

Neminljivih zaslug za slovensko gledališče pridobili so si
slovenski skladatelji. Že leta 1848., ko še ni bilo slovenskih
skladeb toliko, da bi se mogle prirejati pevske slavnosti, nastopila sta Kamil o Maše k in Juri j Fleišma n ter sta spravila
na javni oder svoje skladbe slovenskih pesni. Za njima je nastopil Riha r na glasbenem polju. Za gledališko glasbo skrbeli
so čitalnični zborovodje, ki so zajedno opravljali službo dirigenta
v slovenskem gledališču. Zborovodja F a b i a n, rodom Čeh, vodil
je čitalniški zbor od početka do polovice leta 1866; Leop. B e 1 a r
deloval je 1866, potem je nastopil Vacla v Prohaska . Za
glasbeni del so skrbeli Anton N e d v e d, Davorin Jenko ,
dr. Benjamin Ipavec , Heidrich , Anton Foerster .
Od malega prehajali so skladatelji do večjega. Mirosla v
Vilha r podal nam je spevoigro: „ Jamsk a Ivanka&quot;. 1 )
Miroslav Vilhar je spisal .Jamsk o Ivanko &quot; v Gradcu najprvo v nemškem jeziku (Johanna von Luegg), in jo je sam
uglasbil. Nemški prevod je tudi ponudil ravnatelju nemškega
gledališča. L. 1866. predstavljala se je z velikim uspehom četirikrat zaporedoma v deželnem gledališču in v čitalnici Ipavčeva
opereta: „Tičnik&quot;. Dr. B. Ipavca najnovejše delo je spevoigra
v treh dejanjih: »Teharsk i plemiči&quot;. Libreto je spisal
Anton Funtek . Skoro potem zložil je Anton Foerster opereto:
„Gorenjsk i slavček&quot; .
Prirejati predstave pomagal je „Južn i Sokol&quot;. Ker so
se v prvem početku dajale kratke burke ali veseloigre, preuzemal
je tudi „Sokol&quot; katero točko ter je pridno telovadil. Od svojega
postanka pa do 7. aprila 1867 priredila je narodna čitalnica
ljubljanska 36 gledaliških predstav, od katerih je 4 priredila
združena z „Južnim Sokolom&quot;, 2 predstavi je dal sam „Južni
Sokol&quot;, 2 pa je napravil Pe n s pomočjo čitalniških diletantov.
Evo teh predstav.3)
») „Jamsk a Ivanka&quot;. Izvorna domorodna igra s pesmami v treh
dejanjih od Miroslava Vilharja. V Ljubljani. Natisnil Jožef Blaznik. 1860.
Posvečena Slovenskemu društvu.
2) P. pl. Radics omenja v knjigi: „Der verirrt e Soldat&quot;, čitalničnih
predstav, toda nepopolno, kar bodi s tem popravljeno. 
Slovenske predstave v čitalnični dvorani in v starem deželnem gledališču.
Let a 1S61.
1. Na Štefanjo. Parlament slovenski. Predstavljalo je 12 ,,poslancev&quot;, od katerih je vsak zagovarjal, daje narečje
njegovega kraja najlepše. Parlament pa je z večino sklenil, govor bodi tak, kakor je pisanje.
Let a 1862 .
2. 12. januv. Parlament slovenski.
3. 7. decemb. Prerokovanje vremena v prihodnjem letu. Spisal
Blaž Potočnik. Predstavljali dve gospici.
Muha in krop. Zložil J. Poklukar.
Viljem Tel, I. del. Čitalo je to delo 14 gospodov in
1 gospa. Čitanje se je nadaljevalo 14. in končalo
21. decembra.
Let a 1863 .
4. 4. januv. Domači prepir. (Kreg med ženo in možem, „Der
hausliche Zwist&quot;.) Po Kotzebuju poslovenil Jakob
Zabulcovec. Soseda je igral g. J. Zabukovec, moža
g. Fran Ravnihar, ženo pa gospica Tomanova, zdaj
omožena Coloretto.
5. 2. februv Vodnik, Zois, Linhart ali Slovenija oživljena.
Dramatičen prizor. Zložil J. Bile. (Predstavljano
na čast Vodniku.) Prizor je tiskan v „Glasniku&quot;
in „Novicah&quot; 1. 1863.
6. 8. marca. Udova in udovec. Holbein, poslovenil dr. Janez Bleiiveis. Predstava na čast Cirilu in Metodu. Udovo
je igrala gospica Tomanova.
7. 29. marca. Starost slabost. Po nemškem poslovenil I. Drobnic.
(Leykam Gradec, 1859. Venec gled. iger 2 vez.)
8. 6. decemb. Snubači. Šaloigra, poslovenil Jakob Zabukovec, ki je
bil z velikim ploskom klican.
9. 20. decemb. Dobro jutro Šaljiva igra, češki spisal VI. K. Klicpera.
To igro v jednem dejanju poslovenil je Čeh Dr.
Kleeman, gimnazijski ravnatelj v Ljubljani, ko se
je učil slovenski z J. Kosmačem, skriptorjem licejske knjižnice ljubljanske. Isti Kleeman je tudi
poslovenil igro: Tat v mlinu. 
-*4 51 &amp;&lt;-
Let a 1864 .
10. 2. februv. Devica orleanska. Samogovor iz 4. dejanja. Deklamovala s spremljevanjem orkestra gospica Ema
Tomanova, zdaj učiteljica v Gorici. (Beseda Vodniku
v čast.)
11. 21. februv. Pravda. Šaloigra v jednem dejanju, po Benediksu poslovenil J. Globocnik, magistratni komisar. Matiča
je igral g. Koblar in Vrbovca g. Per.
12. 6. marca. Filozof. Šaloigra, v jednem dejanju. Poslovenil Miroslav
Vilhar. Gospica Matilda Hrovatinova (še živi) in
dr. Bleiweis igrala sta izvrstno; nadalje gospica
Klot. Žagarjeva (Minka), g. Wolf (Komar), g. Steinmec (strežaj), zdaj lesni trgovec v Bosni.
Domači prepir. Soseda je igral g. Jakob Zabukovec,
moža g. Fran Ravnikar, ženo gospica Hermina Tomanova.
13. 13. marca. Zupanova Micika. Igro je popravil dr. Janez Bleiiceis.
Glažka je igral g. Brahsler, župana g Peter Grasselli, Miciko gospica Nollijeva (zdaj soproga g.
Kagnusa), Anžeta g. Fran Vidic, (ki je pel Fleišmanovo: „Kranjski fantje, mi smo mi&quot;), Tulpenheima (Siissheima) g. Ivan Tisen, Monkofa („Windberga&quot;) g. Fr. Drenik, „ Podgorsko&quot; (Sternfeldovko)
gospica H. Tomanova.
14. 20. novemb. Popotnika. Poslovenil Jak. Zabukovec. Popotnika
sta bila gg. T in Z natakar
g. Vidic.
15. 26. decemb. Strup. Veseloigra, poslovenila po nemškem Lujiza
Pesjalcova. Ljudmila gospica T. E., Božidar g. R.,
Mati Ljudmilina gospica T. H.
Kljukec je od smrti ustal. Burka. Poslovenil I.
Navratil. Godrnjač g. Koblar, Kljukec g. Brahsler.
16. 31. decemb. Advokata. Komična opereta Schubertova. Priredil
„Južni Sokol&quot; v čitalnični dvorani.
Ulajnar od koprolu. (Priredil Jos. Nolli).
Let a 1865 .
17. 26. marca. Svistoslav Zajček — („Rothe Ha,are&quot;). Prosto poslovenila Lujiza Pesjakom. Na novo je nastopila 
gospica Roza Frohlichova kot Ivanka in dr. Hinko
Dolenec kot stotnik.
18. 2. aprila. Advokata. Po Schubertu. Poslovenil Jakob Zabukovec.
Igra pike. Poslovenil M. Vilhar. Odlikovala se je
igralka gospica M. Hohnova, (še živi v Ljubljani),
ki je 1864 prvič nastopila.
19. 16. aprila. Bob iz Kranja. Češki VI. V. Klicpera. Javna predstava v deželnem gledališču. Priredila čitalnica
in „ Južni Sokol&quot; v korist siromakom Notranjcem.
Petje zložil Fabian. Ivana Bilca prolog je govorila
gospica Ema Tomanova. Gospica Angela Stergarjeva,
hči dr. Stergarja, kije nalašč prišla v Ljubljano, pela
je Ipavčevi pesmi „Lahk o noč &quot; in „Ostan i
pr i meni&quot;. Ona in nje sestra Gabrijela peli sta
dvospev iz Mozartove opere „Nozze di Figaro&quot;,
poslednja je še pela Strakoševo arijo: „D'amor e
giubilo&quot;. Gospica Dragoila Milanova je prišla
iz Zagreba in je igrala in pela „Potinj o i z
Kranja&quot;. Polonico je igrala gospica Ana Nollijeva, Matiče je bil g. Josip Nolli, mojster Tomaž
g. Peter Grasselli, odrtnik Grabež g. P. Drahsler. —
Gledališče je bilo polno; prišlo je tudi mnogo
ljudi s kmetov. Čisti dohodek predstave je bil
105 gld. 68 kr.
20. 11. maja. Advokata. (Na čast prvemu občnemu zboru „Slovenske Matice&quot;).
21.26. novemb. Viljem Tel, 2. prizor v 3. dejanju. Ljudmila gospica Ema Tomanova; Janko g. Fran Vidic.
22. 2. decemb. Krst pri Savici. Prešernu v spomin priredil Penn
v javnem gledališču. Sodelovali: Gospica Frohlichova, gg. Nolli, Drahsler in Penn.
23. 9. decemb. Krst pri Savici.
24.17. decemb. Strijček. Šaloigra v treh dejanjih, poslovenil M.
Vilhar. Sodelovali so: Gospici Frohlichova in Nollijeva in gg. Koblar, Drahsler, Nikomed Ravnikar,
c. kr. sod. pristav, Zupančič in Tisen ml.
25. 31. decemb. Ta večer je imel „Južni Sokol&quot; besedo v
čitalnici in se je igrala Levstikova šaloigra v jednem dejanju. 
-+S 63 e*~
Let a 1866 .
26. 4. februv. Tičnik. Opereta v jednem dejanju, po Kotzebuju
poslovenil Bogoslav Rogacki, uglasbil dr. Benjamin
Ipavec. Osobe: Poljanec g. Vojteh Valenta; Ljuboslava gospica Roza Frohlichova; Zorinka, hišina gospica Ivana Podkrajškova; Blaž Zelenkovič
g. Anton Jentl; Ključar g. Viktor Coloretto. (Beseda
v spomin V. Vodniku.)
27. 25. februv. Tičnik. V čitalnici.
28. 18. marca. V gostilnici na pošti. Po Goldonijevi poslovenil
Jakob Zabukovec. Odlikovala se je igralka Frohlichova kot Ljudmila. Dvospev iz Verdijeve opere
„Attila&quot;, pela gg. Fr. Vidic in V. Coloretto.
29. 2. aprila. Tičnik. Čitalnica združena s „Sokolom&quot; v pripomoč
ubogim Dolenjcem v javnem gledališču. Sodelovali : Gospici Roza Frohlichova, Miza Srapkova, soproga c. kr. rač. svetnika Haubitza, in gg. A. Jentl,
V. Valenta, V. Coloretto. Eliza Srapkova nastopila
je prvič kot hišina. Čisti dohodek 415 gld. 37 kr.
Dvospev iz Verdijeve opere „Attila&quot;.
30. 15. aprila. Kljukec je od smrti ustal. Igrala gg. Drahsler in
Koblar. Predstava je bila v gledišču; priredila jo je
čitalnica z „Južnim Sokolom&quot;. Bilo je tudi petje.
Gospoda Fr. Vidic in V. Coleretto sta delala marmorn e kipe.
31. 27. sept. Tičnik. V čitalnici. Gospici Roza Frohlichova in Eliza
Srapkova.
32. 21. oktob. Slep ni lep. Šaloigra, spisal M. Vilhar. (Odlikoval se
osobito g. Jos. Nolli.) Predstavo je napravil v čitalnici »Južni Sokol&quot; v spomin svoje tretje obletnice.
33. 28. oktob. črni Peter. Poslovenil dr. M. Prelog. Sodelovali
gospica Marija Prelihova, zdaj v Mariboru, gg. Peter
Grasselli in Josip Nolli.
Let a 1867 .
34. 3. februv. Slovenija oživljena. Zois g. Drahsler-, Vodnik g.
Koblar.
35. 24. marca. Zakonska sol. Poslovenil dr. M. Prelog.
36. 7. aprila. Ultra. Veseloigra. Prvič meglene podobe. 
Vse igre, izimši one, ki so bile že prej prevedene, prevajale so se sproti in so takorekoč „gorki&quot; prevodi prihajali na
oder. Vse predstave so se vršile v veliki dvorani čitalnice, le
igra „Domači prepir&quot;, ki je bila prva dramatična predstava
(dne 4. januvarja 1863) igrala se je v sobi, kjer je (v gosp. Fr.
Ks. Souvana hiši, Šelenburgove ulice) imela čitalnica do junija
1. 1892. svojo bralno sobo. Vse predstave so bile ogromno obiskovane, tako da je n. pr. dne 3. februvarja 1864 bilo pri pred
stavi čez 500 ljudi. Jedenkrat je bilo v vseh prostorih čez 800 ljudi.
Bliskoma se je raznesel glas po vsem Slovenskem o izvrstnih zabavah in besedah, ki jih je prirejala čitalnica svojim članom. Koj po ljubljanski čitalnici jele so se snovati posestrime.
Mariborska leta 1861., in koj potem tržaška (1861) in celjska
1862 osnovana, vse so posegale po repertoarju ljubljanske čitalnice. Čitalnica v Vipavi, osnovana 1864, predstavljala je »Viljema Tela&quot; (1. prizor), v Celju predstavljali sta se 1. 1864. igri:
»Raztresenca&quot; in »Domači prepir&quot;, v Kranju igrali so 1. 1865. »Župana&quot;; v Novem Mestu 1. 1866. »Strup&quot; in »Domači prepir&quot;, v
Mariboru 1. 1866. »Igro pike&quot; in »Črni Peter&quot;.
Dne 7. aprila 1867 bila je v čitalnici zadnja gledališka predstava. Istina je, da je še pozneje čitalnica prirejala gledališke
igre, toda do dne 7. aprila skrbela je ona jedina za gledališke
predstave; in kako dobro se je organizovala, vidimo iz tega, ker
je imela poleg zbora svoj orkester, pri katerem so sodelovali
sami mladi rodoljubi. Skrb za nadaljnje prirejanje gledaliških
predstav preuzelo je v tem času ustanovljeno Dramatično
društvo, katerega pravila je potrdila c. kr. deželna vlada
z dopisom z dne 18. aprila 1867, štev. 1222. Dr. Janez Bleiweis
bil je gotovo najboljši tolmač javnega mnenja, ko je novo društvo pozdravil (»Novice&quot;, št. 19, 1867) dne 8. maja z naslednjimi
prijaznimi besedami: „Rojaki, zopet je odprto novo polje delavnosti, ki bode na veliko korist vsemu slovenskemu narodu. Naj
se krepko in čvrsto razvije mlado društvo in požene novo cvetje na
polju slovenskega slovstva in domače umetnosti. Božja pomoč!&quot;

==Del II.==
{{prelom strani}}
===Snovanje Dramatičnega društva v Ljubljani.===
obri uspehi na čitalničnem odru napotili so mlade rodoljube, da so se poprijeli resno misli ob ustanovitvi Dramatičnega društva ter so jeli resno premišljevati, kako bi
raztresene moči zbrali ter osnovali stalno slovensko gledališče.
Združili so se v misli, da je treba osnovati društvo, ki bi imelo
namen gojiti slovensko dramatiko ter skrbeti posebe za tisek
dramatičnih del in za ustanovitev rednih slovenskih gledaliških
predstav v Ljubljani.
Na dan 15. novembra 1866. leta sešli so se v Ljubljani
mladi rodoljubi v prvo posvetovanje. Ti rodoljubi so bili:
Drahsle r Pavel, trgovski pomočnik; dr. Karol Gestrin, odvetniški koncipijent; Peter Grasselli, hišni posestnik; Fran
Levstik , pisatelj; Josip Nolli , pravnik; dr. Josip Poklukar ,
notarski koncipijent; Eduvard Pour , trgovec; Ravni h ar Fran,
deželni uradnik; Josip Stare , ph. cand.; Luka Svetec , magistratni komisar; Vojteh Val e nt a, magistratni uradnik; Dragotin Žagar , c. kr. uradnik. Ti rodoljubi bili so začasen odborin so si izbrali za predsednika Luko Sve t ca, za podpredsednika Petra Grassellija , za tajnika Josipa Nollij a in za blagajnika Dragotina Žagarja.
Prvo delo bilo je odboru sestaviti pravila. Prvi načrt pravil
sestavil je Josip Stare , zdaj kr. profesor v Zagrebu, kije svoje
poročilo predložil odboru. Na osnovi tega načrta napravili so
potem uzajemno Josip Stare, Peter Grasselli in Josip Nolli
pravila. Ta pravila je odbor odobril, a Luka Svetec dobil je
nalog, predložiti jih c. kr. deželnemu predsedstvu v potrjenje.
Njega Veličanstvo blagoizvolilo je s previšnjim sklepom z
dne 2. marca 1867 dovoliti, da se napravi Dramatično društvo
v Ljubljani, slavno predsedstvo c. kr. deželne vlade pa je 
- H 58 1*-
potrdilo dne 18. aprila 1867 pravila, Namen društvu bil je:
vsestranski podpirati in pospeševati slovensko dramatiko; torej
skrbeti, da se razvije slovenska dramatična književnost, in je v
ta namen začelo izdajati gledališke igre. Nadalje je bil društvu
namen, ustanoviti svojo dramatično učilnico, napravljati glediške
predstave ter osnovati dramatično knjižnico in omisliti posebno
opravo. Člani so se ločili: v predstavljajoče, pisalne, podporne
in častne. Dolžnost predstavljajočih članov bila je, da so se
redno udeleževali skušenj in da so preuzemali odločene jim
uloge; dolžnost pisateljev pa je bila, spisovati društvu primerne
knjige.
Ker je vlada zahtevala nekaterih prenaredeb, odobril je
prvi občni zbor te prenaredbe. To priliko je porabil Fran Levstik
ter je predlagal, naj se mej drugim tudi jasneje določi, kaj je
dramatična učilnica, kaj knjižnica in naj se odbor pomnoži na
20 članov. Te prenaredbe je sprejel prvi občni zbor. Pozneje se
je pokazalo, da je to število odbornikov preveliko, in zategadelj
in tudi radi drugih določeb preosnovalo se je društvo 1. 1872.
in je prenarejena pravila odobrila c. kr. deželna vlada z odlokom
z dne 31. maja 1872. Po teh novih pravilih šteje odbor le 12
članov. Konečno se je še Dramatično društvo popolnoma prenaredilo 1. 1891. in to s posebnim ozirom na novo deželno gledališče.
Po teh pravilih sestavljen je odbor iz 9 članov, ki morajo vsi
prebivati v Ljubljani. Društvo ima svojega predsednika, tajnika
in blagajnika. Za posebna opravila voli se iz odbora igraln i
odse k p eter i h .članov, ki skrbi za sestavo repertoarja; izbira
in presoja igre ter jih pripravlja za prihodnjo gledališko dobo.
Dalje se voli intendancij a treh članov, katera določa dnevni
repertoar ter vodi predstave. Celokupni odbor je ravnateljstvo.
Brž po ustanovitvi društva izdal je odbor (dne l.maja 1867)
tiskano vabilo na pristop k Dramatiškemu društvu, kakor se je
takrat zvalo. V tem vabilu naznanja se Slovencem radostna
novica, da je Njega Veličanstvo potrdilo novo društvo; priobčuje
se poglavitna vsebina pravil, in konečno vabi odbor vse ljubitelje
slovenske umetnosti, vse častitelje veličastne modrice Talije, da
obilno in brez odloga pristopijo k novem društvu. „Evo&quot;, nadaljuje se v vabilu, »dragi rojaki, novo polje, kjer bo skušal slovenski genij mlade svoje peruti. Kar so izvrstni domorodci že
dolgo želeli, kar se jim je pa le z malim uspehom izpolnjevalo,
ker so bile posamezne moči preslabe, skusimo zdaj z združenimi 
-M 59
močmi. Položim o temel j narodnem u gledišču , katero
bo bistrega uma slovenskega vredno, katero bo prijeten dom za
narodno razveseljevanje, šola lepih nravov in čiste narodne
besede ter budilno zrcalo plemenitih čustev in dejanj človeških.
Blag na,men, ki si ga je društvo postavilo, ta nam bodi uspešno
priporočilo pri vseh prijateljih slovenskega naroda.&quot;
Prav toplo pa se priporoča društvo v podporo čitalnicam
po Slovenskem, katerim bo društva napredek in obilen sad dramatske umetnosti posebe v korist. In da je bilo in da je danes
Dramatično društvo čitalnicam v korist, to vemo in vidimo, ko
Dramatično društvo s »Slovensko Talijo&quot;, t. j. zbirko dramatičnih
iger, ki jo daje na svetlo (do zdaj 57jvezkov), omogočuje čitalnicam, da lahko prirejajo glediške predstave.
Kak uspeh je imelo vabilo k pristopu? Še precej po voljen.
Prva skrb osnovalnemu odboru bila je iskati novemu društvu
članov: igralnih, pisalnih in podpornih. Člani so pristopali le
polagoma, posebno redko so se oglašali člani iz unanjih krajev.
Razmerno mnogo je imelo društvo članov igralnih in podpornih.
Naslednja razpredelnica nam kaže stanje članov v prvih
letih društvenega obstoja.
Let a
Člano v
Let a Ukupe
igralnih podpornih
Ukupe
1867/68 30 138 168
1868/69 31 190 221
1869/70 64 239 303
1870/71 68 304 372
1872/73 18 319 337
1873/74 28 308 336
1874/75 28 335 363
1875/76 332
1876/77 318
1877/78 276
1878/79 227
1879/80 235
1880/81 221 
-H 60 HVsak član je plačeval na leto po 1 goldinar, podporni člani
po 2 goldinarja. Kar se tiče števila članov v poznejših letih, ni
se to število mnogo izpreminjalo in ostaje zvečine v jednakih
mejah.
Začasni odbor imel je 23 sej, prvo dne 15. novembra 1. 1866.
in zadnjo dne 17. junija 1868. Dne 25. septembra 1867 preselil
se je Josip Stare v Osek in tako je izgubilo društvo jednega
najboljših odbornikov. Dne 5. februvarja 1868 odložil je Luka
Svetec predsedništvo, ker mu je opravilo državnega poslanstva
branilo, da svoje dolžnosti kot društven predsednik ni mogel
tako opravljati, kakor bi rad in kakor bi mlado društvo potrebovalo. Vsled tega vodil je seje podpredsednik Peter Grasselli,
in, ako on ni utegnil, namestnik mu dr. Josip Poklukar. Namesto
Jos. Stareta in Luke Svetca bila sta v prvem občnem zboru
dne 15. marca 1868 voljena v odbor dr. Karol Bleiweis in Ivan
Murnik.
Prvemu občnemu zboru bilo se je mnogo baviti s pretresovanjem pravil, ker je zahtevala vlada nekaterih prenaredeb,
in zategadelj ni se še volil nov odbor. Šele v izrednem občnem
zboru, ki je bil dne 21. junija 1868 ob 1/211. uri v čitalnični
dvorani, volil se je prvi odbor 20 članov in je bil izvoljen za
predsednika Fran Levstik , za blagajnika Dragotin Žagar ; v
odbor pa: Dragotin_£ole, Fran Cegnar, Pavel Drahsler, Dr. Karol
Bleiweis, Peter Grasselli, Emil Guttman, Josip Jurčič, Jurij Kozina,
Ivan Murnik, Josip Nolli, dr. Fr. Papež, dr. Josip Poklukar,
Eduvard Pour, Fr. Ravnihar, Josip Stritar, Jan Vavru, Vojteh
Valenta, Jakob Zabukovec.
Novoizvoljeni odbor volil je iz svoje srede za podpredsednika Petra Grassellij a in za tajnika prof. Jurija Kozino .
Toda predsednik in tajnik uztrajala sta le nekaj mesecev v odborništvu in sta ju vsled tega namestovala P. Grasselli in
Jos. Nolli; prvi je vodil društvo, drugi pa je nadomeščal tajnika. 

===Slovenci v starem deželnem gledališču.===
starem deželnem gledališču, ki je stalo na mestu, kjer
stoji danes „Tonhallea, bila je leta 1789. prva slovenska
^«•53= predstava. Igrala se je takrat Anton a Linhart a veseloigra „Županov a Micika u z jako velikim uspehom. Od te
dobe, četudi se je zdaj pa zdaj slišala slovenska beseda na javnem
odru, vender do leta 1848. ne moremo govoriti o slovenskih gledaliških predstavah, ker jih sploh ni bilo. Šele leta 1848. začelo
je »Slovensko društvo v Ljubljani&quot; prirejati besede in gledališke
predstave v starem deželnem gledališču; vender ko je društvo
nehalo delovati leta 1851., prestale so tudi gledališke predstave
slovenske. Z narodno čitalnico ljubljansko obudile so se spet
predstave; a tudi čitalnica smela je malokdaj nastopiti v deželnem gledališču.
V starem deželnem gledališču šopirila se je ves čas samooblastno nemška muza, dočim je slovenska muza zaman trkala
na vrata starega deželnega gledališča ter prosila v njem vsaj
majhnega prostorčka za se. Ostati je morala pred vrati ter
koprneti in dolgo čakati onega, ki bi jej odprl vrata v domačo
hišo. Dramatično društvo, ki se je osnovalo leta 1867. z namenom, da bi prirejalo gledališke predstave ter ustanovilo v
Ljubljani stalno slovensko gledališče, zahtevalo je energično ustopa
v stari hram umetnosti. Toda tudi ono je trkalo dolgo zaman. Mogočni Nemec imel je gluha ušesa za nas.
Dramatično društvo je vse svoje mlade sile uporabilo v to,
kako da osvoji hišo, do katere je imelo polno pravico. Koj v
tretji seji osnovalnega odbora Dramatičnega društva dne 25. aprila
1867 izrazil je odbornik Dragoti n Žaga r željo, naj bi se brž
ko mogoče igralo v deželnem gledališču. Upal je, kakor je upal
vsak rodoljub, -da se tej želji ne bodo upirali Nemci, saj je že
leta 1865. dr. Janez Bleiweis izrekel v deželnem zboru isto željo,
kateri je pritrdila večina tedanjega nemškega deželnega zbora
kranjskega, namreč da se jedenkra t na tede n sme igrati
slovenski v deželnem gledališču. Upati je smel torej vsled te izjave tudi odbor Dramatičnega druš.tva, da se mu izpolni ta želja
in da se mu ne bode kratila pravica igranja v deželnem zavodu.
Odbor se je jel dogovarjati in pogajati z deželnim odborom,
kateri mu je z dopisom z dne 26. maja 1868, št. 1646 
62 S*-
naznanil, da se je deželni odbor pogodil z vodjo nemškega gledališča tako, da podjetnik, to je nemški gledališki vodja, prepusti
gledališče deželnemu odboru vsa k mese c jedenkra t za slovenske gledališke predstave Dramatičnega društva proti temu,
da ono da nemškem u podjetnik u polovic o čisteg a
dohodk a tisteg a večera. Vsled tega se je Fran Ravnihar
pogajal v imenu društva z nemškim podjetnikom Zollnerjem, ki
je imel jedini pravico dajati predstave v deželnem gledališču
vsled pogodbe z deželnim odborom kranjskim, in je poročal, d a
je Zollne r volj e prepustiti gledališč e Dramatič -
nemu društv u jedenkra t na mese c za polovic o čisteg a dohodk a tisteg a večera . Za to se je pa Zollner
zavezal, da društvu brez vsakega povračila prepusti svojo pripravno
gledališko obleko in tiste člane svojega orkestra, ki so v njegovi
službi. Nemški vodja pa je bil še toliko oprezen, da je odstopil
vsak dan razven sobote in nedelje, ki sta, kakor znano, dva najboljša gledališka dneva.
Odbor Dramatičnega društva je uvidel, da si ne more pridobiti deželnega gledališča, in je radi tega leta 1867. in 1868.
prirejal svoje predstave v ljubljanski čitalnici. Istina je, da sta
bili dve slovenski predstavi leta 1868. v gledališču, ali ti sta
bili v mesecu maju, torej izven gledališke dobe, ko je že odšel
Zollner s svojo družbo. Jedna teh predstav bila je dne 3. maj a
1867., druga pa 16. maj a 1867. Prvo je priredila čitalnica združena s Sokolom in Dramatičnim društvom.')
V 22. seji dne 2. junija 1868 posvetoval se je osnovalni
odbor o tem, kako naj se odgovori deželnemu odboru. Seja je
bila precej živa. Odbornik Fran Ravniha r rekel je, deželnemu
odboru naj se odgovori, da se to, kar dovoljuje deželni odbor,
zdi Dramatičnemu društvu »strašno kumerno &quot; in da odbor ne
sme biti zadovoljen s to ponudbo. Odbornik Pete r Grassell i
izjavil se je odločno, naj se ta stvar poroča prvemu občnemu
zboru in naj se tam reče, da društvo ne bode nikako r igralo
pod pogoji, kakor jih je sklenil deželni odbor v pogodbi s Zollnerjem. Društvena naloga ni delati tlako; po predlogu deželnega
odbora delali bi le sramotno tlako. Vsled teh izjav sklene odbor
') Prva društvena predstava bila je v čitalnici dne 24. oktobra 1867.
(Glej: ,,Predstave Dramatičnega društva&quot;, j Četrta društvena predstava je
bila 15. marca 1868. Igral se je ..Inserat&quot;; sodelovali pa so gg.: Koblar,
Grasselli, Valenta, Nolli, Lesjak, Hohnova, Prelihova in Brusova. 
- H 63 S+-
Dramatičnega društva, predložiti vso stvar prvemu občnemu
zboru in si izvoli v to poročevalca Ivan a Murnika.
Ta občni zbor bil je dne 21. junija 1868. 1. Poročevalec
Ivan Murnik pojasnil je odborovo stališče, da društvo ne more
sprejeti rečene ponudbe. Le jeden odbornik tolmačil si je stvar
nekoliko hladneje, kar pa je Frana Levstik a tako razgrelo,
da se je izjavil in rekel: „Strmeč stoji občni zbor pred ponudbo
deželnega odbora, ki se daje društvu, katero je važnejše, nego je
čitalnica, Sokol in celo Matica. Dramatičnemu društvu je namen
gojiti in spešiti najplemenitejšo umetnost, dramatiko Ves svet
čisla narode, ki so dospeli v tej umetnosti do visoke stopinje
ter so uzgled drugim narodom. Mi nočemo nikogar preganjati,
nikomur kratiti pravic, temveč zopet ponižno in pohlevno prosimo
prostorčka v hiši, ki je naša. Naš narod slovenski prosi dom^,
v svoji lastni hiši. Da bi slovenska muza delala tlako nemškemu
vodji, da bi mu mi plačevali še davek za to, tega ne. Če moramo plačevati za milost, ki se nam izkazuje, davek v hiši, ki
je naša, ostanemo raji pred vrati. Dramatično društvo mora
imeti ta ponos, da izreče, da neče stopiti v hišo s takimi po
goji&quot;. Ta govor Levstikov bil je burno sprejet. Pri glasovanju je
bilo 28 članov za predlog poročevalčev, 2 pa zoper njega.
To izjavo občnega zbora naznanil je odbor Dramatičnega
društva deželnemu odboru. Da odbor ni imel uspeha, umeje se
samo ob sebi. Vsled tega je društvo prirejalo predstave v čitalnici, katera je svojega otroka ljubeznjivo čuvala.
Prv o in drug o let o svojeg a obstank a (od 1867.
malon e do konc a 1869.) tore j ni igral o Dramatičn o
društv o v deželne m gledališču. 1 ) Šele tretje leto (1869/70)
dovolil je deželni odbor, da sme društv o uporabiti deželn o gledališč e po jedn o nedelj o na mesec . Društvo
se je s to pravico izkoristilo in je priredilo svojo prvo redno
predstavo v deželnem gledališču dne 10. oktobr a let a 1869.
ter j e s tem dnevo m položil o temeljn i kame n daljšemu razvoj u slovenskeg a gledališča . Predstava se je
otvorila s prologom in igrala se je igra „Inserat&quot;. To leto igralo
je društvo jednajstkrat; 9 predstav priredilo je v deželnem gledališču, 2 pa v čitalnici.
M Fran Gerbi&lt;5 priredil je v gledališču dva koncerta, in sicer dne
3. in 16 maja 1868. 
Slovenske predstave so tako močno naudušile občinstvo, da
je vse vrelo v gledališče in je bilo oduševljenje splošno, kakor
leta 1848. Pri predstavi dne 21. novembra 1869 bilo je gledališče popolnoma natlačeno in so ljudje iz preddvora gledali v
gledališče, drugega občinstva pa je bilo vse polno na cesti. Le
osem demonstrativnih lož bilo je praznih. Kakor so bili Slovenci
oduševljeni, ravno tako so bili nemški posestniki lož zagrizeni
ter niso svojih lož marali dati Slovencem v porabo niti za drag
denar. Znana gospa] Janeževa bahala se je v svoji zagrizenosti do Slovencev, da niti za 1000 goldinarjev ne da svoje lože
Slovencem.
Poleg slobodne uporabe gledališča dobilo je društvo še denarno podporo od deželnega zbora in dovoljenje, da sme prihodnje leto (1870/71) igrati po trikra t na mesec . Marsikateri rodoljub dvojil je o tem, da bi društvo moglo prirediti
po tri predstave na mesec. In vender jih je priredilo v dobi od
2. oktobra 1870 do 30. aprila 1871 ukupe 23 predstav ter je na
ta način najsijajneje preverilo dvojljivce, da se z dobro, uztrajno
voljo mnogo doseže, če ne vse.
S prošnjo z dne 18. septembra 1868. prosilo je Dramatično
društvo podpore ter je svojo prošnjo utemeljilo s tem, ker se iz
deželnega zaklada vsako leto obilno podpira nemško gledališče,
naj deželni zbor tudi narodnemu zavodu ne odreče podpore. Na
to je odgovoril deželni odbor z odpisom z dne 14. marca
1869, štev. 833 ter naznanil, da ima glede podpore za slovenske
igrokaze po sklepih deželnega zbora kranjskega XIII. seje dne
18. septembra in XXI. seje dne 3. oktobra 1868, deželni odbor
nalogo, poročati slavnemu deželnemu zboru v prihodnji zborbi,
kako se ima obračati za leto 1869/70 podpora iz domestikalnega
zaloga za obstoječe gledališče in za slovenske gledališke stvari
in da se ima deželni odbor pri pogajanju z'gledališkimi najemniki za leto 1869/70 kolikor mogoče ozirati na Dramatično društvo.
Za prirejanje slovenskih predstav imelo je to toliko uspeha, da
je društvo za leto 1869/70 dobilo pravic o igrati po j e d e n -
kra t na mese c v deželne m gledališču , le glede denarne
podpore ni se mogel najti način, kakšno podporo naj bi dal deželni odbor Dramatičnemu društvu. Deželni odbor uprašal je z
dopisom z dne 14. marca 1869 štev. 833, naj društvo pove, kateri način podpore bi več koristil Dramatičnemu društvu, ali
razpis nagrad za izvorne slovenske igre, ali za prevode, ali za 
napravo gledališke šole. Na ta dopis odgovorilo je Dramatično
društvo z dopisom z dne 5. julija 1869, da j e društv u glavni
in konečn i name n ustanoviti staln o narodn o gledališč e v Ljubljani ter da mu je v dosego tega namena
treba 1.) dobrega igralnega osobja in 2.) zanimljivega repertoarja.
Društvo je nadalje naznanilo, da se otvori dramatična šola,
v kateri se bodo izobraževale mlade moči za igranje; a da
se pomnoži slovenski repertoar, naj slavni deželni odbor razpiše
darila za dramatične umotvore slovenske, in sicer: dve darili za
izvorna dela, dve pa za prevode, toda le slovanskih izvornikov,
in naj se presojevanje iger prepusti Dramatičnemu društvu.
Dramatičnemu društvu je priskočil v tem na pomoč dr. Valentin Zarni k in je v seji deželnega zbora kranjskega dne
22. septembra 1869 predlagal, naj deželni zbor dovoli Dramatičnemu društvu podpore 1600 gld.; in sicer:
1.) 500 gld. za uzdržavanje učilnice;
2.) 1100 gld. razpiše naj se 6 daril:
a) 250 gld. za izvorno žaloigro,
b) 250 gld. za izvoren igrokaz; predmet tema igrama
mora biti iz slovenske ali obče slovanske zgodovine
ali iz slovanskega življenja;
c) 2n0 gld. za opereto;
č) 200 gld. za opereto;
d) 75 gld. za libreto;
e) 75 gld. za libreto.
Glede tega predlagal je deželni odbor, naj se Zamikov predlog sprejme s pristavkom, da pogoje razpisa sestavi deželni odbor,
kateremu bodi tudi nalog, prisoditi darila po nasvetu zvedencev,
katere deželni odbor sam izvoli in poupraša. Z dopisom z dne
3. februvarja 1870., štev. 4637, naznanil je deželni odbor društvu,
da je Zamikov predlog bil sprejet s pristavkom deželnega odbora,
ter je naročil Dramatičnemu društvu, da pred začetkom prihodnje
zborbe poroča natanko o nasledkih te podpore, posebno pa o
gledališki učilnici.
Dramatično društvo razpisalo je darila. Došlo mu je 11
iger; te je predložilo deželnemu odboru, kateri jih je vrnil društvu s prošnjo, naj odbor pregleda igre ter natanko utemeljene
razsodbe predloži deželnemu odboru. Presoditi 11 iger in predložiti spisane razsodbe bilo je samo na sebi ogromno delo, zakaj
odbor je mogel te razsodbe predložiti šele dne 13. novembra 1872. 
O tej priliki nam je omeniti, da je izvrsten in vesten presojevalec bil profesor g. Jos. Stritar,' ki je pisal obširne kritike in jih pošiljal društvu. Sploh se je g. Stritar zelo brigal za
razvoj naše dramatike in je v svojem „Zvonu&quot; poročal o vsem,
karkoli se je pojavilo na dramatičnem polju. Dajal je dobre svete
društvu in pisateljem. Na podlagi presoj priporočal je odbor deželnemu odbru izvorno tragedijo: „Zet a carj a Lazarja&quot;, ki
je bila med vsemi najboljša. Deželni odbor ni nobeni igri prisodil darila, in je sploh prvo darilo dobil gosp. Anto n Foer -
ste r za svojo opereto „Gorenjski slavček&quot;. Podeljeno podporo 1600 gld. porabilo je društvo za uzdržavanje dramatične
učilnice, za nakup iger, spevoiger, muzikalij; sploh so se ž njo
poravnali troški slovenskih gledaliških predstav.
To razmerje mej deželnim odborom in Dramatičnim društvom ni bilo prav osnovano. Že to, da se je deželni odbor postavil za dramaturga Dramatičnemu društvu, ni moglo koristno
uplivati. Vsi pogovori mej deželnim odborom in društvom vršili
so se pismeno, a ne ustno, kar je bilo uzrok, da se je presojevanje iger zavlačevalo od leta do leta. Društvo je sicer za
vsako malenkost, radi katere se je moralo obrniti do deželnega
odbora, moralo uložiti pismeno prošnjo, kar je naravno znatno
oviralo vse poslovanje in delovanje. Ako je n. pr. prosilo igralnega dne, moralo je pismeno prositi in tudi čakati pismenega
odloka. Društvo je obilo posla imelo s predstavami. Toda ne
samo za dramaturga, tudi za gospodarja se je postavljal deželni
odbor, kajti nakazoval je podporo le za dramatične namene, to
je zvečine le za nagrade izvornih iger, in če je društvo naročilo kako igro pri knjigotržcu, moralo je to naznaniti deželnemu
odboru; da, deželni odbor je celo z dopisom z dne 21. oktobra
1879, št. 6020 (Deschmann) zahteval, da mu Dramatično društvo
naznani, katera dramatična dela naj bi se kupila za pomnožitev
nje knjižnice Dramatičnega društva. Leta 1880. n. pr. moralo je
društvo poročati, katera dela so se naročila pri Kleinmayer &amp;
Bambergu za svoto 100 gld.! Ko je Dramatično društvo leta
1879. (z ulogo z dne 20. decembra) prosilo nagrade za razpis
resnega igrokaza, poročal je deželni odbor z dopisom z dne 24. aprila
1880. leta, štev. 324, (deželni glavar je bil takrat Kaltenegger),
da je deželni odbor sklenil v svoji seji dne 26. marca 1880. leta:
da mor a resn i igroka z biti uze t le iz kranjske ,
ali pa iz avstrijsk e zgodovine , ne pa iz slovensk e 
—H! 67 !Hali slovansk e zgodovine , kako r je želel o društvo ,
ter j e deželn i odbo r odločn o dostavil , da ostan e
pr i tem sklepu. Kaj je bilo komu do razvoja slovensk e
dramatike! Znamo, da nas niso marali, a da bode deželni odbor
s takimi nazori stopil med svet, tega gotovo ni nihče pričakoval,
zakaj večno se je osmešil, zahtevajoč, da pesnik ne sme snovi
svojim delom zajemati iz slovanske zgodovine!
Da je društvo sploh moglo kaj storiti za gledališke predstave, zahvaliti se ima temu, ker je imelo že prva leta delaven
odbor. Na čelu društvu je stal mož, ki je kot izboren igralec
storil mnogo za pouzdigo slovenskega gledališča. Ta mož je g.
Pete r Grasselli, zdaj župan stolnega mesta Ljubljane. Njemu
na strani je bil tajnik gosp. Josip Nolli , operni pevec in zdaj
sotrudnik „Slovenskega Naroda&quot;, ki je zelo marljivo oskrboval
društvena opravila od začetka društva do jeseni 1. 1875., ko se
je preselil v Zagreb. Taka močna stebra slovenske dramatike
bila sta pač trdna zaslomba mlademu društvu. Delovala sta
kot odbornika in sodelovala kot igralca.
V početku prvega naudušenja za slovensko gledališče oklenile so se društva dame in gospodje mlade rodoljubke in mladi
rodoljubi. Vojteh Val en t a, Anton Foerster , Schantl,
A. Heidrich in Stock l vodili so glasbeni del. V prvi dobi
delovali so na slovenskih deskah mej drugimi tile gospodje in
dame: Vojteh Valenta, Pavel Drahsler, Peregrin Kajzel, Štefan
Filapič (tenorist), Ivan Meden (tenorist), Jakob Rus, Juvančič,
Julij Šušteršič, Anton Jeločnik, Avgust Koblar, Ivan Tisen, Ivan
Kramarič, Jurij Eržen, Jakob Trdina, Andrej Jekovec, Špindler,
Ivan Gabršek, Adolf Šubert, Anton Gril, Avgust Pucihar, Fran
Schmidt, Josip in Simon Paternoster, I. Pogačar, Vincencij Vizjak,
Fran Šturm st.; Dragoila Odijeva, A. Neugebauerjeva, Albina
Brusova (Valentova), Antonija Rosova (Svetkova), Ivanka Jamnikova, Cilka Podkrajškova, Pavlina Namretova, Amalija Rahnetova,
Antonija in Terezija Bonačeva, Albina Balsova, Josipina Kremžarjeva, Navmanova, E. Ihanova, Felicitas in Matilda Tumova^
Marija in Franja Finkova, Marija Potočnikova, Franja Pardubska)
Fr. Vrelčeva, Ana Piskarjeva, Zdenka Erbežnikova, Melanija Hohnova
Ivana in Franja Svetkova, Ivana Vrtnikova. Na slovenskem odru
uzrasla je g. G. Nigrinova , ki je danes prva igralka srbskega
gledališča v Belem Gradu. Res ogromno je bilo s početka igralno
osobje.
6* 
-H 68 ptrTako je n. pr.
leta 1868. imelo društvo 16 igralcev in 14 igralk = 30
„ 1869. „ „ . 19 „ „ 12 , = 31
,, 1870. „ „ 36 „ „ g8 „ =6 4
„ 1871. , „ 46 „ „ 22 „ =6 8
S takim aparatom moglo je društvo uspešno delovati.
Garderobo je dobivalo iz Zagreba od narodnega gledališča posredovanjem pokojnega Frana Erjavca, ki je bil takrat profesor v
Zagrebu. Vender se je skoro pokazalo, da tak požrtovalen aparat, kakor je dober, vender ni tak, kakeršnega potrebuje gledališče. Od neangažovanih igralcev ne more se zahtevati, da bi igrali,
kadar bi društvo hotelo, zategadelj je društvo mislilo angažovati
stalno osobje z mesečno plačo ter skrbeti za to, da bi se kolikor mogoče večkat igralo. Toda ravno v tem pogledu je naletelo na silne zapreke.
Kakor sem že omenil, prvi dve leti ni društvo moglo izposlovati niti toliko, da bi vsaj po jedenkrat na mesec igralo v
deželnem gledališču. Šele tretje leto (1869/70) smelo je igrati
po jedenkrat na mesec. Za dobo od 1. septembra 1870 do cvetne
nedelje 1871 prosilo je društvo 4 predstav na mesec, a deželni odbor je dovolil z dopisom z dne 26. marca 1870 (deželni
glavar Wurzbach), da sme Dramatično društvo igrati vsak mesec le trikrat, in sicer dve nedelji (ali dva praznika) in delavnik, ki ga izvoli odbor. Istočasno naznanil je deželni odbor,
da je skrajšal obrok, v katerem ima društvo naznanjati svoje
predstave, na jeden teden pred vsako predstavo. Dramatično
društvo imelo je pravico do vseh sedežev, le do lož ne in ne do
10% od drugih na dan slovenskih predstav danih predstav.
Dramatično društvo je torej smelo porabiti gledališke prostore,
izimš i lož e gledališkeg a zaklada , katere ie dobival
nemški vodja v porabo tudi za slovenske predstave. Vsled tega
je imelo društvo vsako leto škode do 300 gld., nemškemu podjetniku pa iz tega ni izviral nikakeršen dobiček. Za leto 1869.
in potem vsako leto prosilo je Dramatično društvo, naj mu deželni odbor onih 13 lož, ki jih je imel gledališki zaklad, prepusti
za slovenske predstave. Nemci itak niso obiskavali slovenskih
predstav, in svojih lož nemški najemniki, četudi so jih prosili
Slovenci, niso hoteli dati za nobeden denar za slovenske predstave, tako da so lože pri slovenskih predstavah bile zvečine
prazne . Kako malo je bil deželni odbor naklonjen Dramatič-
-*S 69 lenemu društvu, oziroma slovenskemu gledališču, vidi se iz tega,
da je Dramatično društvo dolgih šest let zaman prosilo lož deželnega zaklada, zakaj šele leta 1874. dovolil je deželni odbor,
da sme Dramatično društvo porabiti rečene lože pri slovenskih
predstavah. S tem je doseglo društvo vsaj nekaj.
Za gledališko dobo 1871/72 prepustil je deželni odbor gledališče vsak mesec četirikra t za slovenske predstave, in sicer
dve nedelji ali dva praznika in dva delavnika. Pravico dneve
določevati pridržal si je deželni odbor! Ker Dramatično društvo
ni dobilo onih 13 lož gledališkega zaklada, prosilo je, naj se mu
prepustita vsaj oni dve loži, ki jih ima vsak gledališki podjetnik. Društvo niti teh lož ni dobilo! V tem letu (1871/72) priredilo je društvo 32 predstav.
Šesto leto svojega obstoja, t. j. za d6bo 1872/73, imelo je
Dramatično društvo deželne podpore 2400 gld. in je prosilo igrati
šestkrat na mesec . Mlado društvo hotelo se je razširiti in
razvijati, a deželni odbor dovolil mu je igrati le četirikrat na
mesec, in sicer dve nedelji ali dva praznika in dva delavnika.
Pravico določevati dneve pridržal si je deželni odbor. Deželni
odbor je naznanil, da mora društvo vsako predstavo j ede n
tede n naprej napovedati deželnemu odboru, dalje ima društvo
pravico do sedežev, a da bi se prepustile deželn e lož e
društvu v porabo pri slovenskih predstavah, tega o tedanji h
razmera h (deželni glavar je bil Auersperg) deželni odbor ni
mogel dovoliti. V obče mi je tu omeniti, da ve č ko četir i
dnev e na mese c ni nikda r dal deželn i odbo r Dramatičnem u društvu, pa č pa se j e zgodilo , da deželn i
odbor , dokle r j e bil sestavlje n iz Nemcev , ni bil
nikda r prijaze n Slovencem , in j e poznej e skrči l
podpor o in dnev e slovenskem u gledališču . Vseh slovenskih predstav je bilo to leto 34. Društvo je imelo 9 angažovanih igralcev, ostalim so se določevale igralne nagrade. Brez
nagrade je sodelovalo 5 igralnih moči.
Šesto društveno leto bilo je sicer usodepolno. Na občnem
zboru leta 1873. (meseca junija) poročal je blagajnik g. Dragotin
Žaga r o denarnem stanju ter je omenil, da so društvena pasiva
narasla na 900 gld. in da vestno sestavljeni proračun kaže strahoviti primankljaj 4668 gld. 23 kr. Tolažil je občni zbor, da mej
dohodke proračuna ni sprejeta deželna podpora, katera je iznašala
za preteklo leto 2400 gld. in katere se je nadejati društvu tudi 
v prihodnje, ter da še ni ušteta zaostala društvenina; vender se
kaže deficit 1700 gld.
Huda katastrofa se je bližala, ki je hotela uničiti vse, kar
je storilo društvo v petih letih. Vender odbor je imel mirno
vest, ker je ni sam zakrivil. Deficit je nastal iz finančne krize
tega leta; vseobčni „krah&quot; uplival je na to, da so predstave
bile slabeje obiskavane. Vsakdo bi pričakoval, da pomore dežela
mlademu društvu na noge; in vender se to ni zgodilo. Društvo
si je moralo pomagati samo. Osnoval se je podporn i odbor ,
ki je imel nalogo podpirati sposobne moči slovenskega gledališča
v poletnem času in izuriti kolikor mogoče novih moči. Ta odbor
ustavil je to svoje delo ter je razpisal narodn o subskripcij o
po vse j Sloveniji . Apeloval je na rodoljubno slovensko razumništvo, da s prispevki omogoči društva obstanek; razposlal je
nad 500 pisem naj odličnejšim rodoljubom z vabilom, da pristopijo v Dramatično društvo. Odbor je celo mislil napraviti ar eno,
v kateri bi se igralo po leti ter bi se tako povečali dohodki, da
bi se mogel s tolikimi žrtvami ustanovljeni zavod tudi v bodoče
častno uzdržavati.
Poziv slovenskim domorodcem imel je sijajen uspeh. Vsi
domorodci brez razločka stanu in političnega mišljenja polagali
so darove na Talijin žrtvenik, in tako je bil v treh mesecih
deficit poravnan, društvo pa rešeno svojega propada. Društvo si
je oddahnilo, storilo je svojo sveto dolžnost, ker si je na vse
kriplje trudilo ohraniti do boljših časov to malo trohico narodne
ravnopravnosti v deželnem gledališču kranjskem. Po vsej Sloveniji nabralo se je do 1800 gld., le na onih 500 vabilnih pisem
pristopila sta društvu le dv a nova člana, tako da se blagajnikova želja, da bi društvo imelo vsaj 1000 zanesljivih podpornikov,
ni izpolnila in še ostane tudi dalje pium desiderium vseh blagajnikov Dramatičnega društva.
V gledališki dobi 1873/74 priredilo je društvo 31 predstav
v deželnem gledališču; imelo pa je deželne podpore 2400 gld.
Igralnih moči bilo je angažovanih 7, ostalim so se dajale igralne
nagrade. Brez nagrade sodelovalo je 7 igralnih moči. Kakor
prejšnja leta, darovali so društvu tudi to leto in pozneje nekateri
rodoljubi knjige in garderobo.
V dobi 1874/75 izgubilo je društvo več dobrih igralnih
moči; vender je priredilo 30 predstav v deželnem gledališču.
Igralo se je četirikrat na mesec. Deželne podpore je imelo 
-HI 71 S*—
2400 gld. Navzlic temu borilo se je društvo z velikimi težavami,
podporni odbor, ki je uzdržaval dramatično šolo, moral je v ta
namen nabirati doneske to in prihodnja leta. Unanji člani niso
plačevali društvenine, a poleg tega slovensko občinstvo ni več
tako marljivo obiskavalo slovenskih predstav, kakor je bilo v
prvih letih navada, in je to bilo največ krivo, da je Dramatično
društvo jelo bolehati na deficitu. Igralnih moči je bilo angažovanih 6, ostalim so se dajale nagrade. Brez nagrade je sodelovalo
18 igralnih in pevskih moči.
Radi popolnitve igralnih moči pričele so se v dobi 1875/76
predstave šel6 meseca novembra 1875. Društvo je napravilo
predstav 28. Dežela je dala podpore 2400 gld. in 200 gld. kot
nadomestilo za 13 gledaliških lož. Podporni odbor nabral je za
uzdržavanje dramatične učilnice 130 gld. Igralnih moči je bilo
angažovanih 7 in 1 kapelnik, drugi so dobivali nagrade; nekoliko jih je sodelovalo brezplačno.
Nič ugodneje ni pričelo društvo gledališke dobe 1876/77.
Predstave so se pričele šele z novembrom 1876 in to radi
obravnav s posamičnimi igralnimi močmi, s katerimi so se morale skleniti take pogodbe, da niso preobčutno zadele društva
in da so ugajale sodelujočim osobam. Predstav je bilo 25. Deželna podpora 2400 gld., namestek za 13 gledaliških lož 171 gld.
62Va kr. Podporni odbor je nabral 130 gld. 80 kr. Igralnih moči
je bilo angažovanih 6 in 1 kapelnik.
V dobi 1877/78 bile so angažovane samo tri igralne moči
in kapelnik. Stari igralci so odhajali, novi niso mogli hitro napredovati, in tako je odbor teško nadomeščal stare sile. Hvalevredno je torej omeniti g. Juvančiča , ki je več let brezplačno
igral, in g. Antona Jeločnika , ki je več let brezplačno igral
in vodil režijo ter je bil radi tega pravi steber slovenskemu
gledališču. Predstav je bilo 23. Deželne podpore 2400 gld. ter
namestek za 11 gledaliških lož 241 gld. 23 kr. Podporni odbor
je tudi nabral znatno svoto (139 gld. 21 kr.). Igralnih moči je
bilo angažovanih 3, drugi so igrali proti nagradi, malo njih brezplačno. Veliko število podpornih članov je izstopilo, ker odbor je
izbrisal vse one, ki so bili že mnogo let na dolgu z letnino.
Do zdaj je Dramatično društvo vsaj častno životarilo poleg
podpore deželnega odbora. Toda društvo je dohitel še hujši
udarec, nego 1. 1873. Deželn i zbo r kranjsk i skrčil j e
1. 1878. podpor o na 1000 gld. te r je s tem zada l smrto -
72 K -
nosen udare c slovenskem u gledališču . S tako majhno
podporo ni moglo društvo plačevati igralcev in zato je konec
septembra 1. 1878. odpustilo vse glavne igralne moči. Tako so
ostavili slovenski oder: Fran Schmidt, Dragoila Odijeva, kapelnik
in pevovodja Stockl je že prejšnje leto zapustil Ljubljano, slovo
so dali slovenskim deskam Vincencij Vizjak, Josip Paternoster,
Cilka Podkrajškova umrla je 1. 1879., mladi igralci, ki so kaj
obetali, porazšli so se. Slovenski oder je osirotel vsled nebrižnje
deželnega odbora kranjskega. Tako se je zgodilo, da društv o
1. 1878/79 ni priredil o noben e javn e predstave . Deželni
odbor pa je to skrčeno podporo še posebe krstil z naslovom:
„v podpor o slovenski h literarni h in dramatični h
namenov&quot;, in sicer: 600 gld. slovenskim dramatičnim igram1),
300 gld. za tisek, 100 gld. za društveno knjižnico. Kakor se
vidi, za predstave niti vinarja ne.
Dramatično društvo ni si vedelo pomagati. Jelo se je pogajati z Ludwigom , ravnateljem nemškega gledališča v Ljubljani, ali ne bi hotel on nadaljevati slovenskih predstav pod
tem uvetom, da bi mu Dramatično društvo za ta čas prepustilo
svojo garderobo, knjižnico, svoje lože in jeden del deželne podpore. Nemški vodja je to ponudbo velikodušno odklonil.
Na tak način uničen je bil trud prejšnjih let. One igralne
moči, ki si jih je društvo odgojilo, porazgubile so se; slovensko
gledališče je bilo brez igralcev, in ako je Dramatično društvo
hotelo misliti na predstave, moralo je pričeti z diletanti; moralo
je z nova pričeti. In te britke izkušnje ni si moglo prihraniti!
Po dolgem odmoru zbralo je okrog sebe nekaj novih igralnih
moči (gospa Gutnikova , Cerar , E. Skaberne , Gutnik,
Gizela Nigrinova ) in društvu so priskočile na pomoč starejše
&quot;moči: A. Jeločnik , Valent a Brusova , P. Kajzel, Namretova . Toda starejše moči so skoro odstopile, tako da so se
predstave od I. 1880. do I. 1883. prirejale le z diletanti. Prva
diletantska predstava bila je 11. januvarja 1. 1880. in so tega
leta bile Ie tri predstave.
Od onih 1000 gld., dovoljenih za 1. 1880., izplačalo se je
društvu le 400 gld. Poleg tega je treba omeniti, da se je slovenskega občinstva ljubezen do Dramatičnega društva močno ohladila.
') Odbor je razpisal nagrado 600 gld. slovenskim dramatičnim igram,
in sicer 400 gld. za večjo dramo iz kranjske ali sploh avstrijske zgodovine
— to je bil pogoj deželnega odbora — in 200 gld. za najboljšo veseloigro. 
73 H -
Hud udarec je bil Dramatičnemu društvu tudi to, da je
smelo le dvakrat na mesec igrati. Deželni odbor je polagoma
nazaj jemal, kar je malo prej dal, ker je imel očividen namen
ne podpirati slovensko gledališče.
Slovenske predstave so v tem času bile redke:
Leta 1880/81 bilo jih je 4 Leta 1883/84 bilo jih je 13
„ 1881/82 „ „ „10 „ 1884/85 „ „ „ 12
* 1882/83 „ „ , 6 „ 1885/86 „ „ , 13
Ker je moralo vse nazadovati, potem se ne bodemo čudili,
ako čitamo 1. 1881. imena slovenskih igralcev na nemškoslovenskem, torej dvojezičnem gledališkem listu.
V takih okolnostih je čisto naravno, da se je ljubezen
občinstva do Dramatičnega društva močno ohladila, saj ni
društvo, kateremu so vrat zadrgnili, moglo dati občinstvu to,
česar je želelo. Deželni odbor je to dobro videl in ker ni mogel
nakazati vse one neznatne podpore, pozval je z dopisom z
dne 23. novembra 1880, štev. 5836 društvo, da bi bilo jako primerno, č e bi društv o izdal o kak o dobr o knjig o zabavn e ali poučn e vsebine , ali pa, če bi se dala
nagrada kakem u nadar j ene mu domačem u pisatelju ,
da bi izdal znanstven o delo. V ta namen dovolil bi
deželni odbor nagrade 60Q gld., katera svota je ostala po odštetih
300 gld. za izdavanje knjig in po odštetih 100 gld. za knjižnico
od podpore za 1. 1880. temu (Dramatičnemu) društvu odmerjene!
Kako napačno. Bilo bi pač bolje, ko bi se deželni odbor obrnil
s tem dopisom do Matice Slovenske. Ona izdaje poučne, zabavne
in znanstvene knjige, Dramatično društvo pa prireja gledališke
predstave. Vsled rečenega poziva predlagalo je Dramatično
društvo, da bi se ta podpora obrnila v namen, da se porabi
kot nagrada pisatelju, ki bi spisal slovensko poetiko. Najbolj
primeren društvenim nameram bil bi estetičen spis o sami
dramatični poeziji. Toda tak spis bil bi premalo obširen in premalo bi se mogel opirati na slovensko dramatično književnost,
katere je le malo. Z druge strani pa živo potrebuje naša književnost take knjige, iz katere bi posebno mladina srednjih šol
zajemala estetičen pouk v vsej poeziji.
Z dopisom z dne 9. septembra 1881, št. 5107 odgovoril je
deželni odbor na to, da se njemu važneje zdi to, kar je že prej
izrekel, nego izdava poetike, vender pa, da ustreže želji društva,
privoli temu ter izrazi željo, naj odbor brž ko mogoče najde in 
-m 74 Kimenuje pisatelja poetike; ki naj predloži natančen načrt tega
dela. V tem zmislu se je vršilo dopisovanje, pisarilo se je vse
leto, za gledališče pa se ni storilo nič, in poetika se tudi ni
izdala. Deželni odbor je celo zahteval, da se mu predloži načrt
poetike. Ne vem, kam je mislil, ko se je hotel baviti s presojo
poetike! Z dopisom z dne 21. oktobra 1879, štev. 6020 naznanil
je deželni odbor, naj se razpišejo nagrade za slovenske igrokaze,
kateri se mu morajo predložiti v presojo. Dramatično društvo
je razpisalo darila, oglasili so se pisatelji z izvornimi igrami,
katere so se izročile deželnemu odboru. Tako je deželni odbor
spet postal dramaturg slovenskemu gledališču. Pisarilo se je
mnogo, za slovenske predstave pa se ni storilo nič. Društvo se
je moralo baviti s stvarmi, ki so ga odvračale od pravega
namena. Odbor je nasvetoval, naj deželni odbor določi nagrado
dvema relativno najboljšima igrama. In kaj je storil deželni
odbor? Dal ni nobene nagrade, in slovenski pisatelji so odšli —
prazni. Prepričan sem trdno, ko bi deželni odbor od vodje nemškega gledališča, kateremu je dajal več podpore, nego nam,
zahteval to, kar je zahteval od odbora Dramatičnega društva,
ne bi nemški vodja mogel prirejati predstav.
Kakor ves narod slovenski, dohitela je tudi Dramatično
društvo britka izguba Umrla sta dva zaslužna moža za slovensko dramatiko: Josip Jurčič in dr. Janez Bleiweis. Smrt je
tudi pokosila marljivega prelagatelja Viktorja Eržena.
Kakor sem že omenil, prepustil je deželni odbor gledališče
Dramatičnemu društvu za dobo 1882/83 le dvakra t na
mesec , jedno nedeljo in jeden delavnik. Z obžalovanjem uzelo
je društvo to na znanje videč, da se mu kratijo pravice jedino
le na dobiček nemškemu gledališču. Deželni odbor je krčil
predstave, manjšal podporo in je leta 1882. predramil slovensko
poetiko! Polemizoval je z odborom Dramatičnega društva o tem,
ali naj se spiše po uzgledu Gottschallove ali Minkuitzove
poetike, in je konečno, ker se ni mogel ogreti za poetiko, nasve -
tova l in opozori l odbo r na izdaj o popoln e zbirke ,
in ako mogoč e s pojasnjevalnim i pristavki , slovenskih narodni h pesen. Za to delo bil bi deželni odbor pripravljen dovoliti veliko večjo podporo, nego pa za izdajo poetike.
Prekarakteristično! Kje pa so slovenske gledališke predstave?
Deželni odbor dovolil je z dopisom z dne 30. novembra 1883.
društvu dve predstavi na mesec s tem dostavkom, da se ima 
-* l 75 &amp;«-
Dramatičn o društv o rad i slovenski h predsta v
vsa k mese c tolik o popre j sporazumet i z vod -
stvo m nemškeg a gledališča , predn o se na de -
želn i odbo r za dovoljenj e obrn e in dnev e slo -
venski h gledališki h predsta v se m (deželnemu odboru)
naznani , da mor e deželn i odbo r dovoljenj e dn i
slovenski h predsta v vodstv u nemškeg a gleda -
lišč a ose m dni popre j napovedati&quot;. Kakor vidimo,
povrnili so se zopet Zollnerjevi časi. Slovenska dramatika ni
imela pričakovati nič dobrega v starem deželnem gledališču.
Vidi se, da se Dramatično društvo ni držalo tega navodila,
radi tega je deželni odbor z dne 30. oktobra 1. 1886. opozoril
društvo na pogodbo z ravnateljem Schulzem: „Bezuglich der
fur slovenische Vorstellungen reservirten Tage wird bestimmt,
dass dieselben so rechtzeitig vom Dramatischen Verein im Einvernehmen mit dem Theaterdirector Julius Schulz dem Landesausschusse in Vorschlag zu bringen sein werden, auf dass der
Landesausschuss dem Unternehmer dieselben stets 3 Tage vorher
definitiv bezeichne, damit die Unternehmung in der Eintheilung
des Repertoirs nicht beirrt werde.&quot;
To so bili prežalostni časi za slovensko gledališče. Toliko
zaprek od vseh strani, tako malo naklonjenosti od nemških deželnih odbornikov, da mora človeka srce boleti. Sam Bog ni
mogel trpeti, da se godi Slovencem tolika krivica; poslal je ogenj
na staro gledišče, in tako je zgorelo deželno gledališče dne
17. februvarja 1887. Pogorelo je gledališče, v katerem niso Slovenci smeli igrati, kolikorkrat so želeli. Pogorele pa so tudi
pravice nemških posestnikov lož.1) Vse je zgorelo. Nemško gledališče od onega časa ni imelo pravega zavetišča v Ljubljani, a
Dramatično društvo preselilo se je v svojo staro čitalnico ljubljansko, kjer je prirejalo predstave do letos, ko se je preselilo v
novo deželno gledališče, katero, tako vsaj upamo, namenjeno je
v prvi vrsti slovenskemu narodu, in le jedino slovenskemu narodu v prosveto in slovenski dramatiki v prospeh.
') Posestniki lož v starem gledališču hoteli so svoje pravice do lož
prenesti tudi v novo deželno gledališče. Deželni odbor ni jim priznal te
pravice, in zategadelj so se obrnili do višjega upravnega sodišča, katero
pa je st.var tako razsodilo, da posestniki lož, to so Nemci, ne morejo prenesti svojih pravic v novo deželno gledališče. 
-*f 76 &amp;&lt;—
===Dramatična književnost.===

====A. Izvorna dela.====

ajhni so bili prvi začetki na polju dramatične književnosti. Ni se pojavilo mnogo pisateljev, a da se jih je
pojavilo vsaj nekaj, to je zasluga Dramatičnega društva.
Ko je to društvo vsaj toliko doseglo, da je moglo prirejati redne
gledališke predstave, obodrilo je s tem mlade pisatelje, da so se
poskusili na dramatičnem polju. Iž njih proizvodov pa se je koj
razvidelo, da so se premalo ozirali na vse one pogoje, na katere
se je opirati dramatičnemu pisatelju. Čisto nekaj drugega je
pisati za gledališče, a čisto nekaj drugega pisati igre za čitanje.
Ta razlika je velika, zakaj kdor se ni popolnoma seznanil z gle-
- dališko dramsko tehniko, ustvari teško takih proizvodov, kateri
bi ustrezali zahtevam gledaliških desek. Gledališče in dramatični pisatelj sta tako tesno spojena, da ne more drug uspevati
brez drugega in da smemo trditi, da se bode naša dramatična
književnost le tedaj pouzdignila, kadar bodemo imeli dobro urejeno gledališče. Poglejmo si v tem oziru češko dramatično književnost. Še pred tridesetimi leti je bila češka dramatična književnost razmerno neznatna in šele od onega časa, ko so si Čehi
osnovali stalno gledališče, zlasti pa od one dobe, ko so si postavili „ Narodno divadlo&quot;, razcvita se njih dramatična književnost tako bujno in toli bogato, da je na češkem repertoarju zadostno in častno zastopana. Takisto je s češko dramatično
glasbo, katera je danes na tolikem vrhuncu dovršnosti, da tekmuje z drugimi narodi in da jih celo prekaša. Češka opera je
danes ravno tako svetovna in moderna, kakor nemška in italijanska.
Ako se ozremo po slovenski glasbi, to vemo sicer, da je
orgljavec Jakob Zupa n okolo leta 1780. zložil opero „Belin&quot;,
toda kakšna je bila ta prva opera slovenska, o tem ne moremo
soditi. Dolgo časa po Zupanu ni se pojavil nobeden operni skladatelj. Kašpar Mašek (1794—1873) zložil je opereto: „Die
Strafbaren&quot;, opero „Emina &quot; in „Di e Unbekannten&quot;.
Sin njegov Kamilo Mašek (1830—1859) pa je sestavil overturo
k mfelodramu „Judita&quot;. Do leta 1848. ni sploh bilo slovenskega
gledališča, in kaj če operni skladatelja svojim glasbotvorom, ako ga
ne more spraviti na deske? To se je jasno pokazalo pri Miroslavu
Vilharju, ki je še pred letom 1848. spisal spevoigro, kateri je sam 
napravil libreto tudi v nemškem jeziku, nadejaje se na ta način,
da jo spravi na nemške deske v Ljubljani. Pozneje je to spevoigro
zagrnil v slovenski jezik in jo je krstil z imenom: »Jamska
Ivanka&quot;. Kakor znano, uzrasel je ta umotvor na domači
zemlji in je že radi tega to hvalevredno. Vilharjeva spevoigra
je svoj čas jako ugajala, še bolj pa uspevala, ko ji je popravil
glasbo znani kapelnik Schantl , kateri jo je instrumentoval.
Z dobo čitalnice ljubljanske nastopil je na našem glasbenem
polju dr. Benjami n Ipave c z opereto: »TičnikJ , katera se
je pela prvič leta 1866. Isti pisatelj je zložil spevoigro v treh dejanjih: »Teharski plemiči&quot;, ki se bode pela letos (1892)
prvič. Libreto temu delu je spisa) g. Anto n Funt e k. Snov ji
je uzeta iz naše zgodovine in sicer razpravlja o tistem zgodovinskem dogodku, kako in zakaj je celjski grof oplemenitil Teharčane. Vrli skladatelj je ne samo obogatil našo glasbeno
književnost, ampak uvaževal je naše skromne razmere in je
svoje delo poklonil Dramatičnemu društvu v Ljubljani. Anto n
Stockl spisal je glasbo k »Čarovnici&quot;. Naš vrli rojak v
Davori n Jenko , zdaj kapelnik srbskega gledališča v Belem
Gradu, usglasbil je leta 1882. opereto »Vračar a ili Baba
Hrka&quot;, ki seje predstavljala prvič dne 3. maja 1. 1882. v Belem
Gradu s tako lepim uspehom, da se je igrala četirikrat zaporedoma. Še drug srečen pojav zabeležiti je na glasbenem polju.
G. Anto n Foerste r je zložil opereto: »Gorenjski slavček&quot;,
kateri je spisala libreto gospa Pesjako v a. Tudi predmet ti
opereti je iz domačega življenja. Prvotni libreto je prenaredila
pisateljica in tudi skladatelj je svoje delo znatno preustrojil.
G. Anto n Foerste r je dalje zložil petje k igri :„ Mater in blagoslov&quot;, instrumentovalje spevoigro „Kralj V o ndr a XXVI.&quot; in dr.
S tem bi našteli vse, kar se je pojavilo na našem dramatičnoglasbenem polju. Malo je to; zlasti so presledki od jednega
dela do drugega predolgi; vender pa smemo tudi to po pravici
radostno zabeležiti. A kaj nam obeta bodočnost? Lepi hram
umetnosti se je otvoril, in slovenski skladatelji so povabljeni,
da v njem častno tekmujo in da pouzdignejo slovensko umetnost. Upamo, da nam bodočnost obudi skladatelje v marljivejše
delovanje; saj imajo zdaj širno polje, imajo lep umetnosten hram,
kjer se bodo lahko dostojno kazali slovenskemu narodu. Naš
skladatelj gosp. Fran Gerbi c piše tudi opero, ki jo bode skoro
dogotovil; in da bi se tudi drugi oglasili, to je naša srčna želja. 
Ko je Dramatično društvo jelo prirejati gledališke predstave,
gojilo je poleg drame opero in opereto. V prvem času seveda
dajalo je take stvari, ki so bile primerne mlademu odru. Kar
se tiče pevteev in pevk, pomagalo si je z domačimi silami, ker
ni moglo angažovati izšolanih opernih pevcev. Toda omeniti
nam je pri tem, da so te sile bile res izborne. Sodelovali so v
prvem času pevci: Ivan Meden , Josip Nolli , Josip Pater -
noster , Vojteh Valenta , Avgust Puciha r in dr., katerim
so se pridružile vrle pevke: Pavla Namretova , Antonija baronica Neugebauerjeva , Dragoila 0 d i j e v a, Antonija R o sova,
E. Štembergova , Ana Piskarjev a in dr. V najnovejšem
času, s prihodom gosp. Frana Gerbica v Ljubljano, dobilo je slovensko gledališče dve izvrstni pevki: gospo Milko Gerbicev o
in gospodičino Lujizo Daneševo .
Kar se tiče skladateljev, zastopana so bila. do zdaj na našem repertoarju imena: Adam, Miiller, Conradi, Offenbach, Brandl,
Gumbert, Suppe, Titi, Zaje, Blodek, Verdi. Poleg tega pa so
kapelniki našega društva: Anton Stockl, Schantl, Anton Foerster in Šincelj, Fran Gerbic za posebne prilike skladali in skrbeli
za instrumentovanje. Imena rečenih skladateljev, katerih dramatičnoglasbena dela so se dajala na slovenskem odru, označujo
in kažejo nam kakovost dramatične glasbe, na slovenskem odru
negovane. Ta opomnja je splošna, zakaj omeniti in poudariti mi
je posebe, da so se že v početku društvenega delovanja pele
arije iz modernih oper in da se je v zadnjem času začela poleg
operete gojiti opera. Zasluga v tem pogledu gre gospodu F r a n u
Gerbidu, ki je na vabilo Dramatičnega društva, Glasbene
Matice in Narodne čitalnice ljubljanske prišel iz Levova v Ljubljano in je tu ustanovil slovensko opero. Ustanoviti pa slovensko
opero bilo mu je tem laže, ker je privedel s seboj soprogo, gospo
Milko Gerbicevo in nje sestro gospodičino Lujizo Daneševo, ki
sta obe izvrstni operni pevki. Poleg njiju skrbelo je Dramatično
društvo tudi za pevce in je v preteklem letu deloval na našem
odru gospod Fran Bučar z zelo ugodnim uspehom. Po svojih
skromnih gmotnih podporah dosegli smo danes vsaj toliko, da
imamo v Ljubljani zagotovljeno opero, t. j. da se je vsaj ustanovila
podlaga, na kateri lahko kaj naredimo, in da smo Slovenci danes
jedini na slovanskem jugu, ki imamo in uzdržujemo svojo opero.
S preporodom slovenske književnosti pojavila se je tudi izvorna dramatika. Z BIeiweisovimi »Novicami0, ustanovljenimi 
-^g 79 Spleta 1843., pojavili so se prvi dramatični pisatelji naši. „ Novice&quot;
so blagodejno uplivale na občno književno gibanje. 0 Prešernovi
tragediji ne vem žal nič več, nego to, da jo je pesnik bržkone
spisal in da se nam nje rokopis ni — ohranil. Bernard Tomši č spisal je že leta 1845. svoje „Lahkoverneže&quot;, (tiskani
1864 pri Jakiču v Zagrebu), a Fran Malavaši č leta 1848. dve
igri: »Nekda j in zdaj &quot; in „Edinost&quot;.
Še prej je spisal Davorin Trstenja k (Vicko Dragan),
namreč 1 1837., dramo v treh činih: „ Nevest a z otok a
Cypros&quot;, prvi čin slovenski, ostala dva pa po Stanka Vraza
nasvetu ilirski Toda rokopis, poslan v Zagreb, bil je policijski
konfiskovan in uničen. Od Trstenjaka imamo dalje melodramsko
pesem „V o d n i k&quot;, opero „L a d a'1, katero ima v rokah g. dr. Benjamin Ipavec, in komedijo: ,.Kako si j e Vr b o vča n svoj o
svojeglavn o ženk o poboljšal&quot;. (Koledar Matice Slovenske 1867.)
Živahnejše delovanje pričelo je šele po letu 1860. Pojavili
so se pisatelji izvornih iger slovenskih: Bogoslav Roga č ki,
(župnik Miha Lendovšek) spisal je igro v dveh dejanjih: „Kater i
bo?&quot;. J. Bil e je sestavil dramatičen prizor „Slovenij a oživ -
lje n a&quot;, ki je bil priljubljen repertoarski komad čitalnice ljubljanske. Fran Reme c podal nam je igrokaz v treh dejanjih:
„Samo , prv i kral j &quot;slovenski&quot;, in izvorno Burko v treh
dejanjih „Trapasti Juri&quot;. Nadalje so nam podali: Anton
Kos šaloigro v dveh dejanjih: „Stras t in krep o Ljudevit
Tomši č izvorno veseloigro v dveh dejanjih: „ La h ko umn a
Emica&quot;, veseloigro v jednem dejanju „ S peke l se je &quot; in
veseloigro v treh dejanjih s petjem: ,, Šil o 3 a ognjil o ali
dane s men i jutr i tebi&quot;; Anton Klodi č veseloigro v treh
dejanjih: „Novi svet&quot; in „Materin blagosfov&quot;; J. Poki u kar („Muha in krop&quot;); Josip Lavri č (Mikeljnov) igro v
dveh delih: „Pleme'nit a osveta&quot;; I. Lipe ž žaloigro: „Car
Lazarjev a smrt&quot;, Blaž Potočni k (,/Prerokovanje vremena
v prihodnjem letu&quot;); Lujiza Pesjako v a („Na Koprivniku&quot;,
,.Gorenjski slavček&quot;); Fr. Silveste r („Izgubljeni sin&quot;);M. Maja r
(„Jagodice&quot;); Fran Zakrajše k („Marija Antonijeta&quot;); Janez
G1 o b o č n i k („Pravica ne prestane&quot;, igra v treh dejanjih);
J. Kosma č („Kovačeva Minka&quot;, veseloigra v jednem dejanju);
Sreboški-Petrlin („Modrost in pravica&quot;, igra v jednem dejanju);
Fran Potočni k („Dan slave ali krščanskoturška vojska&quot;); 
80 S
J. M ohorči č (,,Obljuba madoni&quot;, izv. drama v dveh dejanjih)-
Fr. Štrukel j (Fr. Jaroslav) (..Slovenski Jurček&quot;, šaloigra v
treh dejanjih); Saverja n („Smrt zedini ljubeča srca&quot;, izv.
žaloigra v treh dejanjih); Ivan Vil h ar („Grof Inkaj&quot;, izv. burka
4 v jednem dejanju); Fran R e b e c („Spokorjena žena&quot;, veseloigra v
jednem dejanju, po Vicko Draganovem načrtu v koledarju „Matice
Slovenske&quot;); Ivan Gabrše k („Zaigrano ime&quot;); Fran Konča n
(„Župan&quot;, igrokaz v štirih dejanjih); Anton Kode r („Pavlina&quot;,
izv. žaloigra v petih dejanjih); Tone Turku š „Vojska in mir&quot;,
melodrama v treh dejanjih); Ivan Vrhove c („Prepir radi sobe&quot;,
izv. veseloigra v jednem dejanju; „Ali si jo zadel?&quot;, izv. šaloigra v
dveh dejanjih); Lipe H a d e r 1 a p (,,Hektor in Andromaha&quot;, dramatičen prizor. 1874; „Hajduci&quot;, libreto); Josip Nolli („Komisionar
Nr. 1.&quot;, soloprizor; „Pred plesom&quot;, soloprizor).
Teh pisateljev prvi dramatični poskusi bili so hvalevredni,
dasi sploh z manjšo srečo izvršeni. Igre teh prvih začetnikov
niso se — vsaj večina njih ne — predstavljale na javnem odru in
večina njih tudi tiskom ni prišla na svetlo.
Tem lepši uspeh je dosegel s svojimi igrami Mirosla v
Vilhar . Njega izvorne igre: »Detelja&quot;, „Župan&quot;, „Pošten a
deklica&quot;, „Slep ni lep&quot;, predstavljale so se v rojstvenem
kraju pesnikovem in po raznih čitalnicah. Snov jim je uzeta iz
pristnega domačega življenja, in ker izhajajo iz narodnega srca,
šle so tudi narodu do srca, kadar so se igrale. V rokopisu se še
nahaja šaloigra: „Kdor prej pride, prej melje&quot;.
Vender ko je nastopil mladi pisatelj Jos. Ogrine c s svojo
veseloigro: „V Ljubljan o j o dajmo&quot;, prekosil je ž njo vse
svoje vrstnike in predhodnike.. Ogrinec je posegel v pravo narodno
življenje in je to pravo sveže življenje z igro presadil na oder.
Naslikal nam je prave narodne značaje, res take, kakeršni so v
istini, in zategadelj se je prikupil na odru in ostane s svojim
delom na slovenskem odru še bodoče čase. Ogrinčeva veseloigra spada navzlic temu, da ni v tehniki dovršena, mej najboljše proizvode naše dramatične književnosti. Od J. Ogrinc a
imamo še glumo v jednem dejanju: ,,K j e j e m e j a ?&quot; (Slov. Talija)
in v rokopisu izvorno dramo v štirih dejanjih: „Hudi Kljukec&quot;.
Leta 1869. zagledala je svetlo Frana Celestin a igra v
treh dejanjih „Roza&quot;. To igro spisal je naš zaslužni pisatelj po
Molierjevem uzgledu v verzih. 
Gledališki pisatelj v pravem pomenu besede nastopil je
Jakob Aleš -ovec . Pisal je neutrudno izvorne igre in neumorno
prelagal iz tujih jezikov. Njegove izvorne igre so se zvečine
igrale na našem odru z dobrim uspehom in so zvečine ostale v
rokopisu. Te igre so: „Kdo je •tat?&quot;, ..Naselniki&quot;^ „Ne vem&quot;,
burka v treh dejanjih, ^upeKarjeiTogleduh^saloigra v jednem dejanju, „Podlaga zakonske&quot;J'šreČe&quot;, izvorna veseloigra v jednem
dejanju, „Frahčozje v Kamniku''j~Izvorna zgodovinska igra, „Dimež&quot;
izvorna igra s petjem TTTvetTcIejanjih in petih podobahrs prečl-&quot;
igro (godba Anton Stockla) in konečno ,, Čarovnica&quot;, izvorna
komična opereta, „Nemški ne znajo&quot;, izv&lt;5rna burka v jednem
dejanju, »Postrešček in komisionar&quot; (kuplet).
Tudi izvrstni romanopisec Josip Jurči č spisal je tragedijo
,.Veronika Deseniška&quot;, kateri je uzeta snov iz domače zgodovine. Tragedija je sama po sebi dobra, vender je preepska in
tudi v tehniki ne ustreza zahtevam moderne drame. Krasen
uspeh je Jurčič dosegel s svojo tragedijo v petih dejanjih:
„Tugomer&quot;, (Slovenska knjižnica, III. zvezek, izdal Jos. Jurčič
v Ljubljani 1876), ki je pravo klasično delo. O sedemdesetletnici
Bleiweisovi, ki se je praznovala dne 19. novembra 1878. leta,
igrala se je slavljencu na čast izvorna veseloigra „Berite Novice!&quot;,
ki sta jo spisala Josip Jurči č in Janko Kersnik.
Mnogo nam je ustvaril na dramatičnem polju na| izborni
pesnik Josi p Stritar . Od njega ima naša književnost celo vrsto
prizornih spisov, pri katerih, kadar jih čitamo, nehote mislimo,
zakaj nam pesnik ni podal kakega večjega dela. Ves IV. zvezek „Zbranih spisov Stritarjevih&quot; obsega prizorne spise, in ti so:
1.)' „Pismo&quot;, 2.) „Kita&quot;, 3.) »Otročji bazar&quot;, 4.) „Pri večerji&quot;, 5.) »Oderuh&quot;, podoba iz kmečkega življenja, G.) „Zapravljivec&quot;, podoba iz
kmečkega življenja, 7.) »Najemnina&quot;, podoba iz mestnega življenja,
8.) »Rejenka&quot;, podoba iz kmečkega življenja, 9.) »Iz Bosne&quot;, 10.) »Očetovo pismo&quot;, 11.) »Očetov god&quot;, 12.) »Kosana&quot;, 13.) »Klara&quot;, podoba
iz življenja velikomestnega, 14.)» Zorko&quot;, podoba iz dijaškega življenja. 15.) »Po velikem požaru&quot;, slika iz življenja dunajskega, 16.) »Nedolžen!&quot;, 17.) »Pravo junaštvo!&quot;, podoba iz kmečkega življenja,
18.) »Klasične podobe&quot;, 19.) »Apostrof&quot;, 20.) »Ljubezen&quot;, 21.) »Živalski pogovori&quot;, 22.) »Zimske podobe&quot;.
Mirko S o 11 a n spisal je izvoren igrokaz v petih dejanjih
„Mo ž beseda&quot;, ki je prišel na svetlo 1. 1876. (Natisnila 
82 |4-
tiskarnica družbe sv. Mohorja v Celovcu, 16°, str. 117. V založbi
Jurija Lercherja v Ljubljani.)
Iz najnovejšega časa imenovati nam je še zelo marljivega
in plodovitega pisatelja, dr. Josip a Vošnjaka . Tudi od njega
imamo celo vrsto iger, katerih nekatere so se že igrale na slovenskem odru, ostale pa je pisatelj izročil v rokopisu Dramatičnemu društvu. Te igre so: 1.) „K Vodnikovi slavnosti&quot;, dramatičen prizor v jednem dejanju, izšla v Ljubljani 1. 1889. pod naslovom: »Svoji k svojim&quot;; 2.) »Pene&quot;, veseloigra v treh dejanjih,
rokopis; 3.) »Ministrovo pismo&quot;, veseloigra v dveh dejanjih,
rokopis; 4.) »Svoji \ svojim&quot;, prizor iz kmečkega življenja v
jednem dejanju, Koledar Družbe Sv. Mohorja 1890; 5.) »Za orehovo senco&quot;, prizor iz kmečkega življenja v jednem dejanju,
Koledar Družbe Sv. Mohorja 1891; 6.) „Ženska zmaga&quot; veseloigra v treh dejanjih, rokopis; 7.) »Doktor Dragan&quot;, drama v petih dejanjih, rokopis; 8.) »Lepa Vida&quot;, drama v petih dejanjih,
rokopis; 9.) »Pred sto leti&quot;, dramatičen prizor v dveh delih.
Dramatično društvo ima že nekaj časa v rokopisu Davorina Hostnik a veseloigro: »Dokto r Grom&quot;. Ignacij Borštnik je spisal »Ni moj ukus&quot;, »Oto k in Struga&quot;, »Star i
Ilija&quot;, narodna igra v treh dejanjih, in je konečno za oder
priredil Jurčičevo »Veroniko Deseniško&quot;.
Nadalje nam je še imenovati nekaj pisateljev. F. Š. (Fran
Škofic, c. kr. okrajni sodnik v Škofji Loki, f 1892) priobčil je
dramatično povest v petih dejanjih: »Gospod s Preseka &quot;
(Ljublj. Zvon 1886); Alfonz Pire c — tudi s književnim imenom
Planinec — spisal je dve igri: »To j e moj a maksima&quot;, vesela igra v jednem dejanju (Ljublj. Zvon 1887) in »Čegav a
bode&quot;, vesela igra v dveh dejanjih (Ljublj. Zvon 1888). Neki
R. Vtorej je priobčil »Sentimentalca,&quot; (Ljublj Zvon 1889).
Leta 1889. izšla je v Gorici šaloigra v jednem dejanju »Loterist&quot;, ki jo je spisal Anton Zavrtanek . Brezniko v podal
nam je dramatski poskus »Na preužitku &quot; (Slovan 1886), Ivan J
F ajd i ga pa se je poskusil s slikama »Oče&quot; in »Stan in
Stana&quot; (oboje „Slovan&quot; 1886.0
') Na dramatičnem polju so se tudi poskusili: Jože Iskrač (Frankolski) (»Andrej Turjaški&quot;, igra v petih dejanjih); J. L. („Lenora&quot;, igra v
treh dejanjih s petjem); Bogomil Trzinski (»Kralj Matijaž&quot;, libreto v jednem
dejanju); Jak. Pfemisl t. j. Bedenek („Slavomil in Jovana&quot;, žaloigra v štirih dejaj njih); Klenič Jože (»Zeta carja Lazarja ali Bitva na Kosovempolju&quot;, žaloigra
v petih dejanjih); Robič Maksimilijan (»Viljem grof Slavata&quot;, igra v treh 
- H 83
Še v začetku tega poglavja, in sicer na tistem mestu, kjer
govorim o prvih dramatičnih pisateljih slovenskih, omeniti mi
je bilo neznanega pisatelja, čegar rokopisna drama je za našo
književnost velike važnosti.
Za Vodnika živel je na Koroškem mož, bil je bržkone duhovnik, ki se je takisto, kakor Vodnik, bavil s pesništvom. Mož,
čegar ime nam je žal neznano, zlagal je pesmi, razmotraval je
jezikoslovna uprašanja in spisal je dramo Bil je goreč rodoljub,
gorečnejši Slovan, nego Vodnik, in tudi glede jezika in oblike
je dovršenejši od Vodnika.
V. A. Globočnik1) poročal je v praški „Politik&quot;, daje dobil
rokopis, ki je zdaj njegova svojina, v hiši krojača Janeza Bizjaka
v Podkloštru blizu Trbiža na Koroškem. Imela ga je gospodinja,
ki ga je dobila od svojega starega očeta. Na naslovnem listu,
384 strani obsegajočega zvezka, v četvorki, zapisano je: „Basne.
Tud sa poskushino&quot;. Spodaj je zapisano: „Wrata 12 Octobrs
1817&quot;. Basne so pisane v Vratih mej Trbižem in Beljakom, kjer
je pisatelj živel; toda pisane so v narečju, ki se govori okrog
Velikovca. Na drugem listu je zapisano „En Wiva t Ilyry&quot;,
kar priča, da je mož bil goreč rodoljub Na tretjem listu začenjajo se pesmi, katerih je 42. V njih opeva pesnik svoja narodna
čustva; naglaša odločneje, da je Slovan, nego Vodnik; toži, da
se Slovenci preveč nemški uče; slavi Trubarja, Zoisa, Dobrovskega in — Napoleona I. Neznani pesnik veruje ..v slovansko
bodočnost ter pravi, da bodo vse one zemlje, ki so bile nekdaj
slovanske in so zdaj ponemčene, spet postale slovanske.
Na strani 171. začenja se drugi del rokopisa. In ta del
nas posebno zanima. V tem delu nahaja se drama, kateri je
naslov: „Ulrich Graf Zellsky . Ena igra v treh aktah&quot;. Drama
je pisana v peterostopnih jambih; snov je uzeta iz narodne
zgodovine naše in je prav za prav dramatizovana narodna pesem,
ki se še danes popeva po Štirskem in Koroškem. Dasi drama
sama na sebi ni sestavljena po pravilih dramske tehnike, česar
glede na ono dobo sploh in glede na našo književnost posebe
ne moremo niti zahtevati, vender zaslužuje, da nje vrednost
više cenimo. Kar se tiče jezika, izpolnjuje pesnik književno
dejanjih); dr. Albin Poznik (»Listonoša ali ljubezen je slepa&quot;, igra v jednem
dejanju); Luka Vranic („Lastavici&quot;, veseloigra v Štirih dejanjih, last
»Narodne Tiskarne&quot;); Štefan Lapajne („Stric iz Amerike&quot;, veseloigra s petjem v treh dejanjih); Grabrijan („Prepir o ženitvi&quot;, opereta, glasbo zložil
Anton Hribar) in dr.
') »Slovenski Narod&quot;, 1888, štev. 48.
6* 
-•S 84 H -
praznino mej Vodnikom in Prešernom, in kar se dostaje dela
samega, je „Ulrich Graf Zellskyu prva slovensk a izvorn a
drama.
Tretji del rokopisa začenja se od strani 314 in razpravlja
o jezikoslovnih stvareh.
Tako smo naveli vsa izvorna dela na polju slovenske
dramatične književnosti. Želeti bi bilo, da bi slovenski pisatelji
bolj gojili dramatično umetnost, zlasti zdaj, ko imamo krasno
deželno gledališče in ko bodemo potrebovali za slovenski repertoar vedno več izvornih iger. Mladi pisatelji naj bodo uverjeni,
da imajo v Dramatičnem društvu v Ljubljani, kateremu je namen
in naloga uzdržavati slovensko gledališče, vernega in zdušnega
pospešnika dramatične umetnosti. Dramatično društvo hoče
skrbeti, da se mladih pisateljev igre spravijo na slovenske deske
in da se uprizorijo dostojno na vse strani.
Vredno se mi zdi omeniti še jedne strani, ki je važna pa
tudi zanimljiva. Važno je, kakšne nagrade so dobivali prvi dramatični pisatelji. V prvem početku svojega delovanja ni moglo
Dramatično društvo dajati velikih nagrad, ker ni imelo samo
sredstev. Josip Ogrinec dobil je od društva za veseloigro „V Ljubljano jo dajmo&quot; 45 goldinarjev, dr. Fran Celestin za igro „Roza&quot;
nagrado 40 goldinarjev in kapelnik Schantl za glasbo Vilharjeve
„ Jamske Ivanke&quot; 50 goldinarjev.

====B. Prevodi====

Za repertoar slovenskega gledališča so marljivo skrbeli prelagatelji. Dramatično društvo potrebovalo je za svoje predstave
mnogo prevodov. Hvalevredno je omeniti, da so se že prvi prelagatelji ozirali na slovansko, osobito na češko književnost ter
so mnogo prelagali iz bratskih nam književnosti. Dramatičnega
društva odbor pa je tudi sam vedno poudarjal, da je slovenskim pisateljem treba iger iskati v lepi dramatični književnosti
češki. Seveda za repertoar tudi to ni zadoščalo. Mnogo se je
prelagalo iz nemščine, potem tudi iz francoščine, in kar je posebno važno, hoditi smo začeli v najnovejšem času k Francozom
po veseloigre. Sploh so na slovenskem repertoarju bila zastopana
imena: Kotzebue, Iffland, Benedix, Nestroy, Moser, Kaiser, Raimund, Mosenthal, Rosen, Birch - Pfeiffer, G. Putlitz, L' Arronge,
Schonthan, Golcloni, Girardin, Labiche, Grandjean, Mellesville, Hennequin, Scribe, G. Lemoine, Premaray, 0. Feuillet, V. Sardou, 
85 KGeorges Ohnet, Šamberk, Sabina, A. Fredro, Klicpera, Kraševski,
Pfleger- Moravsky, Korenovsky, Kaj. Tyl, Jerabek, Jos. Štolba,
J. Vrchlicky, Batucky, Stroupežnicky, Jan Vavra, Karol Pippich,
Gogol, Palm, Kukuljevic, Trifkovič, E. Tomič in dr.
Na slovenskih deskah bili so že Schillerjevi »Razbojniki&quot;
(v prevodu Jos. Nollija), bil je tudi že Ibsen; le prvak vseh dramatičnih pisateljev, Shakespeare, ni še mogel priti na naše deske
v slovenskem prevodu. Profesor dr. Karo l Glase r ima za tisek
pripravljene dve Shakespearjevi'igri: »Rome o in Julija &quot; (tretje
dejanje priobčil »Ljubljanski Zvon&quot; 1. 1889.) in „Kralj Lear&quot;.
Lepa je vrsta prelagateljev, ki so delovali za Dramatično
društvo v Ljubljani, oziroma za slovensko gledališče. Njih imena
in prevode naj navedemo po vrsti.
A. K.:
Zrcalo ali pusti to.1) Šaloigra v jednem dejanju. (Kotzebue.)
Andrej čkov Jože. (Podmilšak 1845—1874):
Damoklejev meč.
Kmet milijonar ali deklica iz čarovne dežele. (Ferd. Raimund.)
Kodrovičeve poslednje ure. Soloprizor s petjem.
Krojač in čevljar ali žegnanje na Dobrovi. Gluma s petjem
in plesom v treh dejanjih. (Jos. Štolba.)
Nepravi, a vender pravi. (Hocke.)
Pred lovsko hišo. Opereta.
Sam ne ve, kaj hoče.
Slepi mladenič. Romant. igrokaz v treh dejanjih. (J. K. Tyl.)
Suknjo dol.
Trdoglava žena. (J. K. Tyl.)
Umetnost in narava.
Alešovec Jakob:
Cannebas. Opereta.
Cigan. Igra iz narodnega življenja v jednem delu z godbo
in petjem.
Čevljar baron. (Rud. Hahn.)
Dokler ni pravega.
Doktor in frizer. Burka s petjem v dveh dejanjih. (Fr. Kaiser.)
Doktor in postrešček.
Eno uro doktor.
») Pri vsaki igri ne navajam imena pisateljevega. Imena pisateljev
imenujem pri poglavju: »Predstave Dramatičnega društva&quot;,.kjer naštevam
igre in njih pisatelje, oziroma prelagatelje. 
n
Krčmarica. Igra v treh delih z godbo in petjem. (Kaiser.)
Ljubica na strehi. Komična opereta v jednem dejanju.
Lumpaci Vagabund ali Zanikerna trojica. Spisal J. Nestroy.
Marjeta. Burka za jedno osobo s petjem in godbo.
Medeni tedni. (Horn.)
Na kmetih. („Landluft geniessen&quot;. Godba Vojteh Valentova.)
Pavliha ali burka čez burko. (J. Nestroy: Eulenspiegel, oder:
Schabernack iiber Schabernack.)
Po plesu pozabljeni.
Postrešček št. 20. Šaloigra s petjem v treh dejanjih.
Pred zverinjakom.
Pri meni bodi!
Prvikrat v gledališču. Burka v jednem dejanju. (Friedr. Kaiser.)
Raztrgani. (Nestroy.)
Strah v kuhinji.
Tambur v Puebli.
Trdoglavec ali gosposko in kmečko.
Univerzalni dedič.
Uzbujeni lev.
Visoki C.
Vojaški fantje, mi smo mi.
Zaroka v kleti.
Živomrtva zakonska.
A. M.:
V čakalnici prvega razreda. Veseloigra v jednem dejanju.
Spisal Hugo Miiller.
Babnik Fran:
Beli lasje — mlado srce. (Henry Murger.)
Izgubljena hči. Igra v petih dejanjih. (Colman.)
Žalost in veselje. Igra v četirih dejanjih. (Iz nemškega.)
Babnik Ivan:
Goljufani starec. Kratkočasna igra v jednem dejanju. (Po
francoskem.)
Zmešnjava čez zmešnjavo. Burka v jednem dejanju. (Kotzebue.)
Bartol G.:
Pota javnega mnenja. Veseloigra v petih dejanjih. (Jefabek.)
Bavdek J. (Ulčarjev, I. B. M.):
Babica. (Grillparzer.)
Eduvard na Škotskem ali begunova noč. Zgodovinska drama
v treh dejanjih.
, JO 
-H 87 h -
Gojilišče. Opereta v dveh dejanjih. (Suppe.)
Indijanci na Angleškem. Veseloigra v treh dejanjih.
Madlena. Opera v jednem dejanju. (Iz francoščine Godba Weidt.)
Mesečnica.
Morja in ljubezni valovi. (Grillparzer.)
Noč pred ženitvijo.
Vino, žene, petje,
Bedenek Jakob :
Gosi in goske.
Revček Andrej ček.
Benkovič Vekoslav:
Adrienne Lecouvreur. Drama v petih dejanjih. (Scribe in
Legouve. Nemški Otto Randolf.)
Dalila. Drama v Jštirih dejanjih. (Oct. Feuillet.)
Diletantje. Veseloigra v štirih dejanjih. (Jul. Rosen.)
Dve tašči.
Moj Mirko. Narodna igra v treh dejanjih. (Adolf L' Arronge:
„Mein Leopold&quot;.)
Pot v srce. (Kotzebue.) Rokopis kamniške čitalnice.
Prodana ljubezen. (Jan Neruda.) Rokopis kamniške čitalnice.
Putifarjeva žena. (M. Schumann.) Rokopis kamniške čitalnice.
Strijc bogatin. (E. Henle.)
Zlati pajek. Šaloigra v četirih dejanjih. (Fr. Schonthan: „Die
goldene Spinne&quot;.)
Bezenšek Anton:
Dva listka. Veseloigra v jednem dejanju.
Bleiweis dr. Janez:
Udova in udovec.
Županova Micika. Kratkočasna igra s petjem v dveh aktih. Po
Linhartovi predelal. V Ljubljani. Natisnil Jož. Blaznik. 1864.
Bleiweis dr. Karol:
Ne kliči vraga!
Bole Davorin:
Nadgozdarjeva družina. Igra v petih dejanjih. (Iffland: „Die
Jager&quot;.)
Najemnik Ženof iz Rovt. Veseloigra v petih dejanjih. (Kotzebue.)
Mutec.
Pot skozi okno.
Uskok.
K1 T 
-+S 88 te*~
Borštnik Ignacij :
Bratranec.
Kastor in Poluks.
Milord Cartouche.
Nervozne ženske.
Njegova gospa se brije. (M. Bohm.)
Ponesrečena glavna skušnja.
Putifarjeva žena.
Zlobna šala.
Cegnar Fran:
Campa. Opera v treh dejanjih. .
Debora.
Marija Stuart. (Celovec, Cvetje 1861.)
Valenštajnov ostrog.
Viljem Tel. (Celovec 1862)
Cimperman Josip:
Čarobne gosli. Opereta Offenbachova.
Deklica elizondska.
Donna Diana.
Edda.
Lepa Španjolka. Spevoigra v jednem dejanju. Godba Low.
Maščevalec.
Materin blagoslov. (Godba A. Stockl, pozneje A. Foerster.)
Mladi kandidat. Komična opereta.
Montjoye. Igrokaz v četirih dejanjih. (Oct. Feuillet.)
Ogenj ni igrača.
Opalek pred sodbo.
Pijerot in Vijoleta. Opereta. Predstavljala se prvič 1. 1870.
Pot po nevesto. Opereta.
Precijoza.
Prenočišče v Granadi. Opera v dveh dejanjih. (C Kreutzer.)
Roža Saint-Flourska.
Skrivnost ljubezni. Opereta Miillerjeva.
Soprog pred durmi. Opereta v jednem dejanju (Offenbach.) '
Šola ljubezni. Opereta.
Tihotapec.
Ujetniki carevne..
Zmešnjava na zmešnjavo.
Žila.
(Popravlja Mandelčev prevod Goethejevega „Fausta&quot;.) 
Damascen-Zupan:
Belin. Opera v jednem dejanju.
Debevec Josip:
Teške ribe.
Dolinar N.:
Žlahte Veseloigra v jednem dejanju.
Drobnič Josip (1812-1861):
Dvoboj:
Drevar ali beli gaber. Značajna podobšina v dveh delih. Po
F. Kaiserovem r Junker und Knecht&quot; za Slovence pripravil I. D. (Venec gledišnih iger. Gradec. Natis A. Leykamovih dedičev. 18.r
i9.)
Juran in Sofija ali Turki pri Sisku. Junaška igra v treh
dejanjih. (Dve igri za slovensko glediše. I. Prestavil iz
ilirskega slovensk rodoljub. V Ljubljani 1850. V založbi
in na prodaj pri Janezu Giontiniju, bukvarju v Ljubljani.)
Pravi Slovenec.
Raztresenca
Starost slabost.
Štepan Šubid ali Bela IV. na Hervaškim&quot;, (pozneje pod
imenom ,,0sveta&quot;.) Igra v dveh dejanjih. (Dve igri za slovensko glediše. II. V Ljubljani. 1850.)
Eržen Viktor, rojen 4. junija 1857, umrl 31. oktobra 1881.
Dragocena ovratnica. Veseloigra v jednem dejanju, po italijanski: „11 vezzo d' opali\
Igralka. Veseloigra v jednem dejanju po Fournieru.
Izbiralka. Veseloigra v treh dejanjih s petjem. Spisal Kosta
Trifkovic.
Jedina hči. Veseloigra v dveh dejanjih, po A. Fredru.
Pol vina, pol vode. Veseloigra v jednem dej. Spisal K. Trifkovic.
Pes in mačka. Veseloigra v jednem dejanju.
Štempihar mlajši. Gluma v. jednem dejanju po Bellyju.
Zapirajte vrata! Šaloigra v jednem dejanju, italijanski spisal
G. P. Cesenate.
Faganelj Josip:
Propast 'roda Premislovskega. Tragedija v štirih dejanjih.
(B. Ferd. Mikovec )
Laska Rafaelova. Igrokaz v treh dejanjih. (Fr. Ad. Šubert.)
F. M.:
Ultra, Veseloigra v jednem dejanju. (F. Šamberk.) 
92 H -
Indijska Talija, zbirka indijskih glediških iger. Zvezek I.
„Urvaši&quot;, indijska drama Kalidasova, str. 105, Trst 1885,
Tiskarnica Dolenčeva. Zvezek II.: „Malavika in Agnomitna&quot;
indijska drama Kalidasova, Trst 1886, 8&quot;, str. 100.
Globočnik Janez:
Lakomnik. Igra v treh dejanjih. Po angleškem.
Pravda. Veseloigra v jednem dejanju. (Benedix: „Der Process&quot;.)
Svojeglavneži.
Zakonske nadloge. Veseloigra v dveh delih. (Benedix.)
Gombarov J. S. (J. Skuhala):
Angel j miru.
Grabrijan:
Dobro jutro! (KI. V. Klicpera)
Preostro se skrha. Iz nemščine.
Grasselli Peter:
Rohovin čtverrohj. (KI. V. Klicpera.)
Grosser Katarina:
Srečkova prisega. Veseloigra v jednem dejanju. (Henrik
Murger.)
Grumov Ivan:
Mlekarica. Šaloigra v jednem dejanju.
Haderlap Filip:
Oj ti možje! (Jul. Rosen: O diese Manner!)
Romeo in Julija.
Hiti Josip:
Ilija Gregorič, kmečki kralj. Spisal Penn. .
Hostnik Davorin (Davoroslav H):
Cvrček.
Dva gospoda pa jeden sluga, (Goldoni.)
Doktor Faustova kapica. (F. Hopp.)
Kozarec vode. (Scribe.)
Krojač Fips.
Laž. Šaloigra. (J Kriiger.)
Lowoodska sirota.
Marijana.
Marie - Jeanne.
Petrograd in Plevna ali ruska vojska. Igrokaz v petih
dejanjih. P. V. Wichmann.
Star samec. 
-HI 93 K -
Tepkarjev zet. Veseloigra v četirih dejanjih. Spisal Emile
Augier in Jules Sardeau.
Ubožnost ni napaka. (Ostrovski.)
Hochtel Barbka (nje oče je bil c. kr. notar v Ljutomeru):
Star vojak in njegova rejenka. Glediška igra v dveh dejanjih.
Izdal Ivan Tomšič: Gledališke igre za slovensko mladino.
I. zvezek. V Ljubljani 1875. (Ponatis iz „ Vrtca&quot;.) Jezik v
tej igri je popravil Fran Levstik.
Hrabroslav V. N. :
Edda.
Illonovič J.:
Kralj Vondra XXVI., ali žalosten konec vesele pojedine, ali
strašna osveta. Velika romantično-heroično-tragična opera
v treh aktih. Češki zložil J. Illner. V Ljubljani. Tisek in
zaloga Rozalije Eger 1869 M. 8°, str. 15.
Iv. A.:
Rad bi pri gledišču pel. Komičen prizor s petjem. Po nemškem.
Ivanovič Davorin:
Julij Tarentski. Žaloigra v petih dejanjih. (A. Leisewitz.)
Janežič dr. K.:
Skopuh, po Molierju.
Japelj Jurij (1744—1807):
Artaxerxes. Spevoigra Metastasijeva.
J A. P.:
Ljubica na strehi.
J. M :
Oproščeni jetnik. Šaloigra v jednem dejanju. Po nemškem.
J. P. (Janko Pajk):
Romeo in Julija Drugi čin, 2. prizor; tretji čin, 2. prizor. Zora 1875.
Jeločnik Anton:
Sredstva ljubezni. Veseloigra v jednem dejanju. Francoski
izvornik. Po Karola Treumanna nemški prestavi.
Jesenko Drag. &amp; Borštnik Ig.:
Mesto in vas. (Charl. Birch-Pfeiffer.)
Kalan Ivan .
Banditje.
Bisernica.
Cigan. Spisal Fr. Kaiser. (Godba Antona Stockla.)
Clavigo. Žaloigra v petih dejanjih. (Goethe.)
Cousin Jaques.
* 
-+S 94
Ena se joče, druga se smeje.
Ena se mora omožiti.
Garibaldi.
Gringoire.
Kdor se poslednji smeje.
Krivoprisežnik. Narodna igra s petjem v treh dejanjih. (L '
Anzengruber: „Der Meineidbauer&quot;.)
A Marija Magdalena. (Hebbel.)
Meščanski general. (Goethe.)
Perzijski šžl.
Pot k sreči. Veseloigra v petih dejanjih. (Schiller: „Der
Parasit&quot;.)
Prestop žene.
Same zapreke.
Satan.
Tri vile.
Zakleti princ. (Plotz.)
Zakotni pisar.
Židovi. Veseloigra v jednem dejanju. (G. E. Lessing.)
Kleeman - Bleiweis:
Tat v mlinu ali Slovenec in Nemec. (J. N. Štepanek.)
Kleeman (J. K.):
Dobro jutro. Veseloigra v jednem dejanju. (Klicpera.)
Kock Ivan N.:
Serežan. Hrvatska opereta. Zložil Ivan N. Kock.
Končan Fran (P. L.):
Čevljarska učenca. (Berla.)
Denar sveta vladar. (Godba Antona Stockla.)
Marcel.
Nezgode starega mladenča.
Oče so rekli, da le.
Pod mikroskopom. Veseloigra v treh dejanjih. (Julij Rosen.)
Slab papir ali bankovčarji na razvalinah. (Kaiser.)
Trije klobuki. Burka v treh dejanjih. (Alfred Hennequin.)
Trnje in lavor.
V čakalnici III. razreda. Burka s petjem v jednem dejanju.
(H. Salingre. Godba R. Bialova.)
Kopitar Valentin:
Fužinar. Igrokaz v četirih dejanjih. (Georges Ohnet.)
* 
- H 95 H -
Koseski:
Devica Orleanska.
Mesinska nevesta.
Kosmač Jurij:
Hvaležni sin. Veseloigra v jednem dejanju.
Kranjec Ivan:
Okamenelo srce. Veseloigra, v treh dejanjih. Spisal Leo d i
Castelnuovo.
Kranjec Leopold Martin:
Mrzi žene. Šaloigra v jednem činu. (Benedix.)
Muka nedolžnega. Šaloigra v dveh dejanjih. Po francoskem.
Pastorka. Igra v dveh dejanjih. (C. A Seidel.)
Križaj Jernej (Severjev 1838—1890):
Frančiška z Rimini. (Zora 1873 )
Tomaž Mor. Žalostna igra v petih dejanjih. Spisal Silvio
Pellico. V Celovcu. Na svitlo dalo uredništvo „Slovenskega
Glasnika&quot;. 1866.
Križman Josip:
Antigona. Žalostna igra v petih dejanjih. Spisal Vittorio
Alfieri. Izšla v Mariboru 1876. (Pajkova tiskarnica.) •
Laharnar Anton.
Bolniška postrežnica. Veseloigra v jednem dejanju (Dupaty.)
v
Lapajne Štefan:
Dve strinji za eno. Veseloigra v dveh dejanjih. Po nemškem
predelal.
Revni pesnik. Igra v jednem dejanju.
Lapajne Vinko:
Vrban Debeluhar ali na Dunaj po nevesto.
Lavrič Josip (L. Mikeljnov):
Philota. (Lessing.)
Leskovec L.:
Romeo in Julija.
Leveč Anton (Bistriški):
Ko varstvo in ljubezen.
Star korporal.
Levstik Fran:
Serežan. Hrvaška opereta v jednem dejanju. (Ivan N. Kock.) 
96 s-fLinhart Anton:
Veseli dan ali Matiček se ženi. Komedija v petih delih.
Blaznik 1840.
Županova Micika. Kratkočasna igra s petjem v dveh aktih
Makarovič J :
Češki godec.
Malavašic Fran (Prostoslav Milko):
Mlinar in njegova hči.
Stiska. Veseloigra v jednem dejanju. (Kotzebue: Die Brandschatzungen.)
Malovrh Miroslav:
Francoskopruska vojska. (Kosta Trifkovič.)
Knjižničar. Burka. (Moser.)
Snubitev. (Evg. Tomič.)
Šolski nadzornik. (Kosta Trifkovič.)
Mandelc Valentin:
Bog Vas sprimi! ali Kdaj pojdete domu?
Do'ktor Robin.
Faust I.
Gospod Zamuda
Išče se odgojnik.
Klobuk.
Lornjon.
Moja zvezda.
Na kosilu bom pri svoji materi.
Pesek v oči. (Labiche in Martin.)
Št!
Ženski jok.
Mam Fran:
Inserat. Veseloigra v treh dejanjih. (Kar. Sabina.)
Nikolaj .Urinski. Žalostna igra v petih dejanjih. (Korner.)
Marn Henrik :
Večerna ura. Drama v jednem dejanju. Po nemškem.
Martinec A.:
Neutolaženci. Veseloigra v treh dejanjih. Francoski: »Les
portraits de la marquise&quot;. Spisal Oct. Feuillet, poleg
nemške predelave.
Osodna baroka. Šaloigra s petjem v treh dejanjih. (A. Cornelius.)
Osodna petica. Veseloigra v jednem dejanju. (Clairville.) 
- M 97 *« -
Miklavec:
Noče nasprotovati. Veseloigra v jednem dejanju. (Iz srbščine.)
M. K.:
Le naravnost. Veseloigra v jednem dejanju. Po nemškem.
M. Lipoljub:
Oče in sin. Veseloigra v jednem dejanju. Po angleškem.
Prej natisnena pod imenom »Filozof&quot;.
Mohorčič Ivan:
Bekarjeva istorija ali na poroke večer. Spevoigra v jednem
dejanju. Jacobson: »Beckers Geschichte&quot;. (Predstavljala
se je tudi z imenom: „Bobnarjeva istorija&quot;.)
Dajte mi surko. (J. Kolar.)
Egmont. (Goethe.)
Gorilla. Burka v treh dejanjih. (Češki J. Wenzig.)
Malomeške klepetulje. Burka v četirih dejanjih. (Karol Sabina.)
Obžetnica.
Ona me ljubi.
Poglavje I., II. in III.
Princ iz Arkadije. Šaloigra v jednem dejanju. (Sedlicki.)
Snubitev brez uspeha. Veseloigra v dveh dejanjih. (F. R. Hocke.)
M. P.:
Kosilce in kosilo. Šala v jednem dejanju. Češki J. Wenzig.
Huda žena. (Spisal Alberto Nota.)
Navratil Ivan:
Kljukecje od smrti ustal. Burka v jednem dejanju. (Kotzebue.)
Nerat Miroslav:
Otva. Spisal H. Ibsen.
Nolli Josip:
Afrikanka. Komičen prizor s petjem in godbo. (L. Giinther.)
Čitalnica pri branjevki. Burka v jednem dejanju. Po Alks.
Bergena igri: „Eine Vorlesung bei der Hausmeisterin&quot;.
Gluh mora biti.
Godčeve pesmi. (Rudolf Kneisel.)
Graščak in oskrbnik.
Po polnoči.
Pri glasoviru. (Po francoskem.)
Razbojniki. (Schiller.)
Strežaj, kakor mora biti. Komičen prizor priredil.
V spanju. 
98 U -
Novomeščan (Pater Kokalj):
Kovač. Igra v jednem dejanju.
Repatnica. Šaloigra v jednem dejanju. (Iffland.)
Oblak F :
Čuden dogodek. Veseloigra v treh dejanjih. (Goldoni.)
Ogrinec Josip:
Hiša slabega glasu.
Kje je meja?
Na kmetih. Spisal Th. Megerle. Godba V. Valenta in A. Stockl.
Na Osojah.
Pojdimo na Dunaj!
Sveti večer na straži.
Zapravljivec. (Ferd. Raimund.)
Zaročevalna napoved na kmetih.
P.
Ali plavaj ali utoni!
Srečno novo leto!
Pajk F.:
Vozel v robcu. Veseloigra v jednem dejanju.
Pecirep Josip:
Rokavica. Romant. igra v jednem dejanju. (Schiller.)
Perušek R :
Nevarnost v odlogu. (T. Gassmann.)
Pesjakova Lujiza:
Pokojni moj.
Strup.
Svitoslav Zajček. (Rudeči lasje.) Veseloigra v jednem dejanju.
(M. A. Grandjean.)
Zabavljica.
Petričič Vaso mL:
Svilnati robec. (Srbski: Božidar Borgjoški.)
Pintar Luka:
Majhna zmotnjava. (L. Angely.)
Nič otrok.
Popolna žena.
Prepozno.
Prijetno iznenadenje.
Tonica.
Podgoriški (L. Gorenjec, a ne Podgorski; Podgorski je L. Svetec):
Zlato ne blaži Dramatična drobtinica. Spisal KI. V. Klicpera. 
99 H -
Podgornik Anton:
Drugo lice. Veseloigra v četirih dejanjih. (Oscar Blumenthal:
„Das zweite Gesicht&quot;.)
Podobnik Fran:
Blaga mati. Igrokaz v treh dejanjih s predigro
Kar se ne stori, se tudi ne zve. Igrokaz v jednem dejanju.
Nesrečni denar. Veseloigra v treh dejanjih. Po povesti izdelal.
Potočnik Fran:
Banova surka. Igra v jednem dejanju. (Kotzebue)
Prelog dr. Matija (1813- 1872):
Črni Peter. (Tiskano v Ljubljani 1866.)
Zakonska sol. (Tiskano v Mariboru 1867.)
Prešern Valentin in Umek A. — Okiški. (Prešern Val. umrl
turški polkovni zdravnik v Šumli okoli 1. 1870 ):
Karolčkova prva ljubezen.
Osem dni pameten. (Pohl.)
Pogumne Gorenjke. Zgodovinski romant. obraz iz časa, ko so
Francozi gospodarili po Iliriji, v treh dejanjih. Lj. Germonik.
Strehar.
Pristavški J. R :
Prodano spanje. Romantično-konična pravljica s petjem in
plesom v treh činih po M. &lt;0fSaphirjevi pesmi jednakega
imena spisal Karol Haffner.
Radovič J.:
Lažnik in njegov sin. Gluma v jednem dejanju.
Rak Ivan.
Razbojniki. (Schiller.)
Rebec Fran:
Jurčkove prikazni. Veseloigra s petjem v petih dej. (J. K. Tyl.)
'Na mostu. Gluma v jednem dejanju. (Klicpera.)
Žurnalisti. Veseloigra v treh dejanjih.
Remec, Fran Josip:
Praznične sanje veljajo do obeda. (A. N. Ostrovski.)
Resman I. A. (Ivan Ameriški):
Odkrila je srce.
Rogački Bogoslav (Miha Lendovšek):
Tičnik.
R. P.:
Gospoda Kodelja pridige izza gardin.
Osodepolna snubitev. (G. Putlitz.) 
-H 100 fr*-
Teodolinda. Glurna v jednem činu. (I. B. v. Schweit.zer.)
Ženska borba.
Ržen M. H.:
Ljubeznjiva soseda. Burka s petjem v jednem dejanju.
(Julij Findeisen.)
Samec Makso:
Belizar. Opera. Donizetti.
Krivnja. Žalostna igra v štirih dejanjih. (Miiller.)
Pijanec. Šaloigra v treh dejanjih. (Kotzebue.)
Trip. Šaloigra v treh dejanjih. Po nemškem.
Savskij F.:
Bukovska goska. Veseloigra v jednem dejanju.
Pastarica. Burka v jednem dejanju. (Nemški: Gartner.)
Schmidt Fran:
Alfons ali velikodušni morski kapitan. (Po francoskem.)
Hišna gospodinja. Veseloigra v dveh dejanjih. (W. Friedrich.)
Namestnik. Veseloigra v jednem dejanju. Po francoskem
izvorniku nemški priredil Louis Julius.
Tri barve. Veseloigra v treh dejanjih. Po Desnoyerju od W.
Friedricha.
Ubožan plemenitaš.
Urice kramljanja. Veseloigra v jednem dejanju. (T. Gassmann.)
Velikodušni morski kapitan.
Zmota za 30.000 forintov.
Smole Andrej:
Varuh. Komedija v dveh dej. Po angleškem. Tiskal Blaznik. 1840.
Sreboški-Petrlin:
Tragična. Veseloigra v jednem dejanju. Iz nemščine.
Zaušnica po vsaki ceni.
S. S.:
Jednajsta zapoved. Veseloigra v treh dejanjih. (F. F.Šamberk.)
Stare Josip:
Blaznica v prvem nadstropju.
Gospod Čapek.
Ljubljanski postopač. (Češki J. K. Tyl.)
Najprej mati.
Požigalčeva hči.
Stara mesto mlade.
Telegram.
Ženin od gladi. 
-&gt;S 101
Stemberg M.:
Gradiček ali Prekanjen. Šaloigra v jednem dej. (Kotzebue.)
Sušnik Anton:
Bankrotar. Igra iz meščanskega življenja v petih dejanjih.
(J. K. Tyl.)
Benefica. (Šamberk.)
Čeljad. Veseloigra v jednem dejanju. (Benedix.)
Sklenica čaja.
Trije faraoni. Veseloigra v jednem dejanju. (Jos. J. Kolar.)
v
Savperl Dragotin:
Hamlet, kraljevič danski. (Zora 1874.)
Tavčar Ivan :
Dva zeta.
Ni ljubosumen.
Tekavčič Fran:
Hiša poleg glavne ceste. (Kotzebue.)
Tomšič Bernard:
Ravni pot najboljši pot.
Tomšič Ljudevit:
Morilci v Kravjej dolini.
Trnovec Bogdan:
William Ratcliff.
Trstenjak Anton:
Čarovnica pri jezeru.
Doktor Blažič.
Svetinova hči.
Valjavec Matija:
Ajant. Žaloigra po Sofoklu.
Ifigenija v Tauriju. (Goethe.)
Sin divjine. Dramatična podoba v petih dejanjih. (Halm.)
Vesel Ivan:
Revizor. (Gogol.)
Vidic Oto.
Zadnji list. (V. Sardou.)
Vilhar Alfons.
Materin rojstni dan. Igra v treh dejanjih.
Vilhar Miroslav:
Filozof (tudi pod imenom „Oče in sin&quot;.)
Igra pike.
Pomota. Veseloigra v jednem dejanju. 
Servus Petelinček. Šaloigra v jednem dejanju.
Striček.
To sem bil jaz. (Spisal Ivan Hutt.)
Vodnik Valentin:
Tinček Petelinček.
Volkar Hrabroslav:
Sprejeto! (Nemški Karol Heigel.)
Vrhovec Ivan:
Dvema gospodoma služim.
Ena suknja pa četiri roke. Šaloigra.
V. V.:
Nevarni sosed. Veseloigra v jednem dejanju. (Natisnena v
»Slovenski Taliji&quot; z naslovom: »Krojač Fips&quot;. (Kotzebue.)
Zabukovec Jakob:
Advokata.
Domači prepir.
Gostilnica na pošti.
Neznani varuh. Veseloigra v jednem dejanju. (Scribe.)
Popotnika.
Selški brivec.
Snubači.
Zakrajšek Fran:
Lažnjivi stric.
Stričnik kot stric. Veseloigra v treh dejanjih. (Schiller.)
Železnikar Ivan:
Danes bomo tiči. Burka s petjem v štirih dejanjih. (J. Nestroy:
»Einen Jux will er sich machen&quot;.)
Zepič B.:
Čudodelni klobuk. (KI. V. Klicpera.)
Pozabljenec. Veseloigra v jednem dejanju. (Kotzebue.)
Žitek dr. Vladimir:
Vse za dame.
Preložene so še naslednje igre:
Bob iz Kranja.
Brati ne zna. (M. A. Grandjean.)
Domoželjnost. Igra v treh dejanjih. (Ric. Castelvecchio.)
Genovefa. Žaloigra v petih dejanjih. Spisal Frid. Hebbel
Krojač in čevljar. Spisal dr. J. Štolba.
Mina Barnhelmska. (Lessing.)
Monsieur et madame Denis. Opereta. (Ernst—Offenbach.) 
Nezgoda na straži. Opereta. Nessl-C-Barbieri.
Ponočnjaki. Opereta v jednem dejanju. Nessl-Zaje.
Sovražnik ženstva. Šaloigra v treh dejanjih. Lessing.
Rojstni list. Iz nemškega.
Štirje temperamenti.
V nedeljo pri gledališki kasi.

====C. Slovenska Talija.====
Dramatično društvo v Ljubljani daje na svetlo »Slovensko
Talijo&quot;, zbirko dramatičnih del in iger. Od leta 1867. pa do
leta 1891. izšle so v tej zbirki naslednje igre:
Ali plava j ali utoni! V italijanščini spisal Leo di Castelnuovo, poslovenil P. Zv. 48., 1880.
Belin. Opereta v jednem dejanju. Zv. 6., 1868.
Berit e »Novice&quot;. Veseloigra v jednem dejanju. Spisala J. K.
in J. J. Zv. 44., 1879.
Blaznic a v prve m nadstropju . Veseloigra v jednem dejanju.
Češki spisal F. F. Šamberk, poslovenil Jos. Stare. Zv. 48., 1880.
Bog Vas spr i mi! Kdajpojdetedomu ? Veseloigra v jednem
dejanju. Poslovenil Val. Mandelc. Zv. 4., 1868.
Brati ne zna. Burka v jednem dejanju. Po M. A. Grandjeanu.
Zv. 25., 1874.
C vrč e k. Slika iz kmetskega življenja v petih dejanjih. Po Charlotte Birch-Pfeifferjevi poslovenil Dav. Hostnik. Zv. 3B., 1877.
Damokleje v meč . Gluma v jednem dejanju. Nemški spisal
Gustav zu Putlitz. Zv. 51., 1881.
Deborah. Narodna igra v štirih dejanjih. Spisal Dr. S. H.
Mosenthal. Poslovenil Fr. Cegnar. Zv. 52., 1883.
Dobr o jutro ! Veseloigra s petjem v dveh dejanjih. Iz češkega.
Zv. 4., 1867.
Dokto r Robin. Igra v jednem dejanju. Po francoski: »Le
docteur Robin&quot;, comedie-vaudeville, en un aete, par Jules
des Premaray, poslovenil Val. Mandelc. Zv. 38., 1877.
Donn a Diana. Veseloigra v treh dejanjih. Španjski spisal Don
Avguštin Moreto. Po C. A. Westovi predelavi poslovenil
Jos. Cimperman. Zv. 28. in 29., 1875.
Dragocen a ovratnica . Veseloigra v jednem dejanju. Po
italijanski: ,.Ilvezzo d' opali&quot;,preložil Vik. Eržen. Zv. 50., 1881.
Dva gospod a pa jede n sluga. Burka s petjem v jednem
dejanju Po Goldoniju poslovenil Dav. Hostnik. Zv. 41., 1878. 
D v a zeta. Veseloigra v jednem dejanju. Poleg nemškega predelal za slovensko gledališče I. T. Zv. 44., 1879.
Edda. Drama v četirih dejanjih. Spisal Jos. Weilen. Preložil
Jos. Cimperman. Zv. 51., 1882.
Ena se joče , drug a se smeje ! Igrokaz v štirih dejanjih
Po francoskem Dumanoira in Keraniona. nemški predelal
H. Laube. Poslovenil Ivan Kalan. Zv. 33., 1876.
Ena se mor a omožiti ! Veseloigra v jednem dejanju. Spisal
H. Uhde. Poslovenil Ivan Kalan. Zv. 43., 1878.
Eno uro doktor . Burka v jednem dejanju. Poslovenil J. Alešovec. Zv. 50., 1881.
Francoskoprusk a vojska . Šaljiva igra v jednem dejanju. Spisal Kosta Trifkovič. Poslovenil Miroslav Malovrh.
Zv. 51., 1882.
Garibaldi . Gluma v jednem dejanju. Spisal Julij Rosen. Poslovenil Ivan Kalan. Zv. 33., 1876.
Glu h mor a biti. Burka v jednem dejanju. Poleg francoskega
„Le deux sourds&quot; od J. Moinauxa, v nemški 0. F. Eirichovi
prestavi „Taub muss er sein&quot; poslovenil Josip Nolli.
Zv. 30., 1875.
Gorenjsk i slavček . Lirična opereta v dveh dejanjih. Spisala
Lujiza Pesjakova. Godbo zložil Anton Foerster. Zv. 19., 1872.
Gospa , ki j e bil a v Parizu . Veseloigra v treh dejanjih
Po G. pl. Moserju poslovenil Josip Gecelj. Zv. 24., 1873.
Gospod a Ko de l j a pridig e izz a gard i n. Veseloigra v
jednem činu. Spisal G.pl. Moser. Poslovenil R. P. Zv. 26., 1874.
Gospo d Čape k ali Ka j me nihč e ne pozna ? Veseloigra
v jednem dejanju. Poljski spisal grof Aleksander Fredro.
Poslovenil Josip Stare. Zv. 6., 1868.
Gospo d regisseur . Šaljiv prizor. Češki spisal J. J. Stankovsk^. Poslovenil J. A, N. (Resman in Nolli.) Zv. 17., 1870.
Gospo d Zamud a ali Kak o hitr o min e čas ! Igra v
jednem dejanju. V francoščini spisal L. B. Picard. Poslovenil
Val. Mandelc. Zv. 46., 1879.
Grašča k in oskrbnik . Igrokaz v štirih dejanjih. Poljski
spisal J. Kraševski. Poslovenil Josip Nolli. Zv. 9., 1869.
G r i n g o i r e. Igrokaz v jednem dejanju. Spisal Th. de Banville.
Poslovenil Ivan Kalan. Zv. 43., 1878.
Igralka . Veseloigra v jednem dejanju. Prosto po Fournierju
poslovenil Viktor Eržen. Zv. 41., 1878. 
-&gt;Š 105
Išč e se od g o j ni k. Igra v dveh dejanjih. Po francoski: „0n
demande un gouverneur&quot;, comedie en deux actes par A.
Decourcele &amp; Jaime fils. Poslovenil Valentin Mandelc.
Zv. 13., 1870.
Izbira l k a. Veseloigra v treh dejanjih s petjem. Spisal Kosta
Trifkovid Preložil Viktor Eržen. Zv. 49., 1881.
Kdo r se poslednj i smeje ! Gluma v jednem dejanju. Spisala
Marija Knaufova. Preložil Ivan Kalan. Zv. 52., 1884.
K j e j e meja ? Izvorna gluma v jednem dejanju. Spisal Josip
Ogrinec. Zv. 46., 1879.
Klobuk . Veseloigra v jednem dejanju. Po francoskem E. de
Girardina poslovenil Valentin Mandelc. Zv. 12., 1869.
Kovarstv o in ljubezen . Žaloigra iz meščanskega življenja
v petih dejanjih. Po Schillerjevi tragediji: »Cabale und Liebe&quot;
poslovenil Anton Leveč, stud. iur. na Dunaju. Zv. 27., 1874.
Kozare c vode . Veseloigra v petih dejanjih. Francoski spisal
Scribe. Poslovenil Davorin Hostnik. Zv. 40., 1878.
Kroja č Fip s ali Nevarn i sosed . Burka v jednem dejanju.
Poslovenil D. Hostnik. Zv. 46., 1879.
KrstpriSavici . Dramatična scena po Fr. Prešernu. Zv. 1.1868.
Lornjon . Igra v jednem dejanju. Po francoski: „Le lorgnon&quot;,
comedie-vaudeville en un acte par E. Scribe. Poslovenil
Valentin Mandelc. Zv. 23., 1873.
Lowoodsk a sirota . Igrokaz v dveh oddelkih in četirih
dejanjih. Po Currer Bellovem romanu nemški spisala Charlotte Birch-Pfeiffer. Poslovenil Dav. Hostnik. Zv. 37., 1877.
Marij a Magdalena . Žaloigra iz meščanskega življenja v
treh dejanjih. Spisal Friderik Hebbel. Poslovenil Janko
Kalan. Zv. 34., 1876.
Marijana . Slika iz ljudskega življenja v petih dejanjih. Francoski spisala Dennery in Mallian. Poslovenil Dav. Hostnik.
Zv. 47., 1879.
Materi n blagoslo v ali Nov a Chonchon . Igra s petjem
v petih dejanjih. Preložil Jos. Cimperman. Zv. 51., 1882.
Mlina r in njegov a hči. Žalostna igra v petih aktih. Po
E. Raupachu poslovenil Fr. Malavašič. Zv. 3., 1867.
Moj a zvezda . Igra v jednem dejanju. Spisal M. E. Scribe.
Poslovenil Val. Mandelc. Zv. 45., 1879.
M u t e c. Veseloigra v jednem dejanju. Poslovenil Davorin BolS,
Zv. 15., 1870. 
106 K -
Na kosil u bo m pri svoj i materi. Igra v jednem dejanju.
Po francoski: „Je dine chez ma mšre&quot;, comedie en un acte
par A. Decourcelle &amp; L. Thiboust. Poslovenil Val. Mandelc.
Zv. 25 , 1873.
Na mostu . Gluma v jednem dejanju. Iz češkega po Klicperi
poslovenil Fr. Rebec. Zv. 2., 1867.
Na 0so j ah. Narodni igrokaz v petih dejanjih. („Der Sonnwendhof.&quot;) Po S. H. Mosenthalu. Poslovenil J. Ogrinec Zv. 51., 1882.
Nemšk i ne znajo . Burka v jednem dejanju. Spisal Jakob
Alešovec. Zv. 45., 1879.
N i č otrok . Veseloigra v jednem dejanju. Spisal Julij Rosen.
Poslovenil * * * Zv. 53., 1886.
Oč e so rekli , da le! Gluma s petjem v jednem dejanju.
Spisala G. pl. Moser in A. L' Arronge. Preložil Fr. Končan.
Godba R. Bialova. Zv. 52., 1884.
Ogenj ni igrača . Veseloigra v treh dejanjih. Spisal Gustav
Putlitz. Poslovenil Josip Cimperman. Zv. 32., 1876.
Ona me ljubi ! Veseloigra v dveh dejanjih. Češki spisal
G Pfleger-Moravsky. Poslovenil J. Mohorčič. Zv. 17., 1870.
Oproščen i jetnik . Šaloigra v jednem dejanju. Po nemškem
poslovenil J. M. Zv. 7., 1868.
Perzijsk i šal. Šaloigra v jednem dejanju. Spisal Aleksander
Dumas. Preložil Ivan Kalan. Zv. 52., 1884.
Pese k v oči. Igra v dveh dejanjih. Po francoski: „La poudre
aux yeux&quot; poslovenil Valentin Mandelc. Zv. 39., 1877.
P e s in mačka . Veseloigra v jednem dejanju. Prosto po francoskem poslovenil Zmagoslav Eržen. Zv. 35., 1876.
Poglavj e I., II. in III. Veseloigra v jednem dejanju. Češki
spisal G. Pfleger-Moravsky. Poslovenil J. Mohorčič. Zv. 15., 1870.
Pokojn i moj ! Šaloigra v jednem dejanju. Po francoski: „Mon
premier!&quot;, comedie en un acte par N. Fournier &amp; G. Bondon
Poslovenila Lujiza Pesjakova. Zv. 23., 1873.
Po l vina , po l vode . Veseloigra v jednem dejanju. Spisal
Kosta Trifkovid, preložil Viktor Eržen. Zv. 50., 1881.
Popoln a žena. Veseloigra v jednem dejanju. Spisal Karol
Gorlitz. Preložil * * * Zv. 54., 1888.
Požigalčev a hči. Resna igra v petih dejanjih. Češki spisal
Jos. K. Tyl. Poslovenil Josip Stare. Zv. 20., 1871.
Prečij o z a. Igrokaz v četirih dejanjih. Nemški spisal Pij Aleksander Wolff. Preložil Josip Cimperman. Zv. 50., 1881. 
107 K -
Prepozno ! Igrokaz v dveh dejanjih, preložen iz nemščine.
Zv. 53., 1886.
Prijetn o iznenadenje . Burka v jednem dejanju. Spisal
Viljem Frerking. Preložil * * * Zv. 53., 1886.
Priročn a knjig a za gledišk e diletante . Zv. 1., 1868.
Prolo g pri odporu (odpretju) gledišča. I. A. Zv. 1., 1868.
Ravn i po t najboljši'pot. Veseloigra v jednem dejanju.
Svobodno poslovenil Brnard Tomšič, bivši učitelj v Vinici
1852. Zv. 5., 1868.
Revče k Andre j ček. Narodna igra s petjem v petih dejanjih.
(Nemški: ,,'s Nullerl&quot;,spisalKarolMorre.)Poslovenil J.Bedenek.
Zv. 57., 1891.
R fiii z o r. Komedija v petih dejanjih. Ruski spisal Nikolaj
Vasiljevič Gogol. Preložil Ivan Vesel. Zv. 52., 1884.
Rodoljubj a zmaga. Dvogovor, opisan po 2. prizoru 3. dejanja
Schillerjevega Viljem Tela. Zv. 1., 1868.
Roza. Igra v treh dejanjih. Spisal dr. Fr. Celestin. Zv. 11., 1869.
Sam e zapreke . Gluma v jednem dejanju. Po W. Friedrichu.
Preložil Ivan Kalan. Zv. 52., 1884.
Sam ne ve, ka j hoče . Dramatična gluma v jednem in */s dejanja. Poslovenil Andrejčkov Jože. Zv. 16-, 1870. (Nemški
spisal B. A. Herrmann)
Serežan. Hrvatska opereta v jednem dejanju. Besede in glasbo
sestavil Ivan N. Kock. Zv. 10., 1869.
Slovenij a oživljena . Dramatična scena. Zložil J. Bile. Osobe:
Vodnik, Zojz, Linhart. Zv. 1., 1868.
Src e j e odkrila. Veseloigra v jednem dejanju. Poslovenil Ivan
Ameriški. (Resman.) Zv. 35., 1876. (Nemški: Sie hat ihr Herz
entdeckt, Wolfg. Miiller v. Konigswinter.)
Srečn o nov o leto ! Šaljiva igra v jednem dejanju. Po srbski
igri Koste Trifkoviča: »Čestitam&quot; poslovenil P. Zv. 50.. 1881.
Star a mest o mlade . Veseloigra v jednem dejanju. Poljski
spisal J. Korzenovski. Poslovenil Josip Stare. Zv. 42., 1878.
Star samec . Podoba iz življenja v dveh dejanjih. Po Octave
Feuilletu poslovenil Davorin Hostnik. Zv. 42., 1878.
Svetinov a hči. Igrokaz v treh činih. Po Adolfa Wilbrandta
igrokazu: „Die Tochter des Herrn Fabricius&quot; poslovenil
Anton Trstenjak. Zv. 56., 1890.
Svojeglavneži . Veseloigra v jednem dejanju. Prosto poslovenil
. Janez Globočnik. Z v. 10., 1869. 
108 Sr&lt;—
Šolski nadzornik . Veseloigra v jednem dejanju s petjem.
Spisal KostaTrifkovic. Poslovenil Mirosl. Malovrh. Zv.51., 1882.
Št! Igra v dveh dejanjih. V francoščini spisal E. Scribe. Poslovenil Val. Mandelc. Zv. 48, 1880.
Štempiha r mlajši. Gluma v jednem dejanju. Spisal G. Belly.
Preložil V. Eržen. Zv. 49., 1881.
Teharsk i plemiči. Spevoigra v treh dejanjih. Spisal Anton
Funtek. Uglasbil dr. Benjamin Ipavec. Zv. 55., 1890.
Telegram. Veseloigra v jednem dejanju. Češki spisal G. PflegerMoravsky. Poslovenil Josip Stare. Zv. 16., 1870.
Tešk e ribe. Veseloigra v treh dejanjih. Spisal Mihael Balucki.
Poslovenil Josip Debevec. Zv. 54., 1888.
Tičnik. Kratkočasna'spevoigra v jednem dejanju. Prosto poslovenil B. Rogački. Glasbo zložil dr. Benjamin Ipavec. Zv. 12.1869.
T oni ca. Drama v treh dejanjih. Spisal Božidar Korner. Poslovenil Svitoslav Pintar, stud. phil. Zv. 48, 1880.
To sem bil jaz ! Šaloigra v jednem dejanju. Po nemški: „Das
war ich!&quot; prenaredil Miroslav Vilhar. Zv. 5., 1868.
Tr i vile. Veseloigra v dveh dejanjih. Po W. Friedrichu poslovenil Ivan Kalan. Zv. 35., 1876. (Drei Feen, oder: Die Jagd
nach dem Gliick, nach Bayard.)
Trnj e in lavo r ali Neznan i umotvor . Drama v dveh
dejanjih. Po Lefontu poslovenil F. Končan. Zv. 38., 1877.
Udov a in udovec . Veseloigra v jednem dejanju. Svobodno
poslovenil dr. Janez Blehveis. Zv. 18., 1870. (Die Wittwe
und der Wittwer, oder: Treue — bis — in den Tod Frei
nach Gellert, v. Holbein.)
Ujetnik carevne . Veseloigra v dveh dejanjih. Po Bayardu
preložil Jos. Cimperman. Zv. 50., 1881.
Ultra! Veseloigra v jednem dejanju. Češki spisal F. Šamberk.
Poslovenil F. M. Zv. 2., 1867.
Umetnos t in narava. Veseloigra v štirih dejanjih. Po A. Albiniju poslovenil Andrejčkov Jože. Zv. 21., 1871.
Uskok. Šaloigra v jednem dejanju. Poslovenil Dav. Bole. Zv. 18., 1870.
Veronik a Deseniška. Tragedija v petih dejanjih. Spisal Josip
Jurčič. Zv. 53., 1886.
Visok i C. Veseloigra v jednem dejanju. Po M. A. Grandjeanu,
poslovenil Jakob Alešovec. Zv. 19., 1872.
V Ljubljan o j o dajmo ! Izvorna veseloigra v treh dejanjih.
Spisal Josip Ogrinec. Zv. 8., 1869. 
-*3 109 H -
V spanju. Veseloigra v jednem dejanju. Spisal Julij Rosen.
Poslovenil Josip Nolli. Zv. 26., 1874.
Willia m Ratcliff. Tragedija v jednem dejanju. Spisal Heinrich
Heine. Prevel Bogdan Trnovec. Zv. 30., 1875.
Zabavljica . Veseloigra v jednem dejanju. Nemški spisal M. A.
Grandjean. Prosto poslovenila Lujiza Pesjakova. Zv. 14., 1870.
Zakonsk e nadloge . Veseloigra v jednem dejanju. Po Benediksu poslovenil Janez Globočnik. Zv. 14., 1870.
Zapirajt e vrata ! Šaloigra v jednem dejanju. Italijanski spisal
G. P. Cesenate. Preložil V. E. Zv. 51., 1881.
Zapravljivec . Čarobni igrokaz v treh dejanjih. Po Ferd. Raimundu poslovenil J. Ogrinec. Zv. 22., 1871.
Zmešnjav a če z zmešnjavo . Burka v petih dejanjih. Spisal
A. Kotzebue. Preložil Jos. Cimperman. Zv. 49., 1880.
Ženi n od gladi. Veseloigra v jednem dejanju. Češki spisal
Jan Neruda. Poslovenil Josip Stare. Zv. 7., 1868.
Žensk a borba. Veseloigra v treh dejanjih. Po Olfersovi nemški
prestavi E. Scribovega dela poslovenil R. P. Zv. 31., 1875.
Žensk i jok. Igra v jednem dejanju. Po francoski: „Les femmes
qui pleurent&quot;, par Siraudin &amp; Thiboust poslovenil Val. Mandelc. Zv. 45., 1879.
Žila. Veseloigra v dveh dejanjih. Spisal Josip Marij Babo. Preložil Josip Cimperman. Zv. 50., 1881.

===Predstave Dramatičnega društva od 24. oktobra leta 1867. do 24. aprila 1892.===

a bi se videlo, kakšne igre je prirejalo in koliko jih je do
zdaj priredilo Dramatično društvo, podajem pregled vseh
gledaliških predstav po kronologiškem redu.
Mnogo iger slovenskega repertoarja izdalo se je v »Slovensk i Talij i&quot;, zbirki dramatičnih del in iger, katero daje na
svetlo Dramatično društvo in katero dobivajo društveni člani
brezplačno. »Slovenske Talije&quot; izšlo je do zdaj 57 zvezkov. Ta
zbirka je posebno dobro došla čitalnicam, ki prirejajo gledališke
predstave. Poleg te zbirke ima še Dramatično društvo do 400
rokopisov svojega repertoarja s prepisanimi ulogami za igralno 
- n 110 S*-
osobje. Nadalje ima knjižnico raznovrstnih dramatičnih del iz vseh
književnosti in precejšnje število opernega in operetnega notnega
gradiva. Za gledališče je to neprecenljive vrednosti, kakor tudi
garderoba, s katero se je preskrbelo društvo še precej dobro.
Koj v začetku svojega delovanja stopilo je Dramatično
društvo v tesno zvezo z deželnim gledališčem v Zagrebu. Posredovanjem prof. Fr. Erjavca in Fr. Gerbica dobivalo je naše
društvo od intendancije deželnega gledališča v Zagrebu na posodo
potrebno garderobo. V najnovejšem času pa smo sklenili zelo
važno zvezo z „Narodnim divadlom&quot; v Pragi. Ta zveza je za
naše društvo neprecenljive važnosti Iz Prage dobivamo drago:
cene kostume na posodo, s Prago spaja nas iskrena duševna
zveza. Gospod Fr. A. Šubert, ravnatelj kralj, češkega deželnega
in Narodnega divadla v Pragi, je najboljši prijatelj našemu gledališču, ki toplo podpira namen Dramatičnega društva. Naši igralci
zahajajo o počitnicah v Prago in nahajajo v ravnatelju in režiserjih najboljše učitelje in svetovalce. Vse to blagodejno upliva
na napredek slovenskih igralcev; in zlasti sedaj, ko si je Narodno
divadlo letos ustanovilo dramatično šolo, pozdravljamo to šolo
tudi mi Slovenci od srca, ker smo uverjeni, da bode tudi nam
prinašala obilo sadu.
Od onega časa, ko se je otvorilo Narodno divadlo in ko so
Slovenci jeli prirejati posebne vlake v Prago, uplivalo je občevanje s Čehi najblagodejneje na naše razmere. Čehi so nam naše
obiske vračali in nam jih še vračajo; tudi mi zahajamo pogostoma v Prago, in tako smo se seznanili s češkimi rodoljubi in
sklenili ž njimi pravo češkoslovensko uzajemnost. Naši pisatelji
seznanili so se s češkimi, in to je važno. Marljivi naš prelagatelj
g. Fran Gestrin stopil je v zvezo z zdanjimi dramatičnimi pisatelji češkimi in je mnogo čeških iger preložil na slovenski jezik
S prevodi čeških iger obogatili smo si slovenski repertoar v
velikem številu. Še drugo važno stran ima naša zveza. Kakor
znano, zahtevajo pisatelji od gledaliških podjetnikov prevodilne
nagrade in tantijeme za uprizoritev svojih iger. To je čisto pravilno in ne more biti drugače. Češki pisatelji pa so v tem oziru
posebna izjema. Da bi nam pokazali, kako jim je do napredka
slovenske dramatike in da nam hočejo le koristiti, niso zahtevali
in ne zahtevajo danes nagrad svojim delom. Dovoljujo, da se
prelagajo njih dela in da se igrajo na javnem odru — in vse to
brezplačno. 
111 8*-
====A. Predstave.====
I. leto. 1867.
1 24. okt. Na mostu. Povodom občnega zbora Čitalnica
c. kr. kmetijske družbe kranjske.
2 24. nov. Repatnica. Šaloigra v jednem dejanju.
Iffland. Poslovenil Novomeščan.
3 8. dec. Filozof. Veseloigra v jednem dejanju. „
Po angleškem poslovenil M, Vilhar.
1868.
4 15. marc. Inserat ali išče se nevesta. n
5 29. „ Na kosilu bom pri svoji materi. n
6 3 maja Moja zvezda. Scribe-Mandelc. (Gerbičev Deželno 3 maja
koncert.) gledališče
7 16. „ Bog Vas sprimi! Kdaj poj dete domu? n
Poslovenil V. Mandelc. (Gerbičev
koncert.)
II. leto. 1868.
8 14. avg. Filozof. Čitalnica
Ultra.
9 14. sept. Igra pike. n
Ravni pot najboljši pot.
10 4. okt. Črni Peter. (Heidrichov koncert.) v
11 8. nov. Domači prepir. n
12 22. nov. Zakonske nadloge. n
13 6. dec. Krst pri Savici. n
14 22. „ Gospod regisseur. n
Ženin od gladi.
Advokata.
1869.
15 14. marc. Dobro jutro! v
16 2. maja Bob iz Kranja. (Koncert gospe Odijeve.) »
(Čitalnica je pridno prirejala gledališke predstave, ki so bile n. pr. dne 31. decembra
1868: „ Kralj VondraXXVL&quot;, 28. februvarja
1869: „Novci za diplomo&quot;, priredili dijaki
na slavo Vodniku in Prešernu, 14. marca
1869: „Dobro jutro&quot;.) 
-*S 112 H -
III. leto 1869.
17 10. okt. Prolog. (Dohodek predstave 256 gld.) Deželno
gledališče Inserat ali išče se nevesta. Veseloigra v
Deželno
gledališče
treh dejanjih. Češki K. Sabina, poslovenil Fr. Mam.
18 21. nov. Zupanova Micika.
Serešan. Opereta. Zložil Ivan N. Kock.
19 5. dec. Servus Petelincek. Čitalnica
20 19. . Gospocl Gapek. Aleksander Fredro-Jos.
Stare.
Ticnik, (Opereta.)
1870.
Deželno
gledališče
21 23. jan. Tat v mlinu ali Slovenec in Nemec. n
22 20. febr. Kralj Vondra XXVI. Prvič v čitalnici
31. decembra 1868. Šaljiva opera
od Jos. Illnerja. Instr. Foerster.
»
23 20. marc. V Ljubljano jo dajmo! Veseloigra v treh
dejanjih. Jos. Ogrinec.
Serešan.
n
24 10. apr. Strijcek. Veseloigra v treh dejanjih.
Benedix - Mir. Vilhar.
n
25 18. „ Pri glasoviru. Po francoskem poslovenil
J. Nolli.
Ultra! Veseloigra v jednem dejanju.
Češki F. Šamberk.
Pijerot in Vijoleta. Komična opereta,
poslovenil J. Cimperman.
n
26 1. maja Domači prepir. Veseloigra v jednem
dejanju.
Pot skozi okno. Po francoskem poslovenil
D. Bole, Veseloigra v jednem dejanju.
Pijerot in Vijoleta. Komična opereta v
jednem dejanju. Poslovenil J. Cimperman. Godba Adam.
n
27 2. febr. Vodnik v Olimpu. Alegorija Davorina
Trstenjaka.
Čitalnica 
113 l&lt;-
28 2. okt.
29
30
15.
23.
31
32
1. nov.
20
33 1. dec.
GloPel
IV. leto. 1870.
Prolog. J. Cimperman. (Prv a redn a
predstav a v deželne m gle -
dališču.)
Klobuk.
Žalost, besede in napev M Vilharja.
Iz opere: Čarobna piščalka, arija.
Duet iz „La traviata&quot;. Pela NeugeV
bauerjeva in Meden.
Na mostu. Burka v jednem dejanju.
Klicpera. Poslovenil Fr. Rebec.
Graščak in oskrbnik.
Svojeglavneži. Poslovenil Janez
bočnik. (Prva resna igra.)
nAlzira&quot;, recitativ in arija.
Strune. Napev K. Maškov.
nLa traviatarecitativ in arija.
Ivan Meden.
nPerivoji&quot;, duet Pela Neugebauerjeva
in V. Val en ta.
Dobro jutro!
Mlinar hi njegova hči.
(Prva tragedija na slovenskem odru. Dohodek 244 gld. 05 kr. Nemške predstave
isti dan prej dohodek 60 gld. 47 kr.)
Pot skozi okno.
Zivomrtva zakonska.
Skrivnost ljubezni. Opereta v jednem
dejanju. Poslovenil J. Cimperman.
Godba A. Miiller.
Prolog.
Poprej mati.
Kam? Pesem. Napev K. Maškov.
Mornar. Prešern - Fleišman.
„ Ločitev&quot;. Duet. Po Prešernovih pesmih
»Zapuščena&quot; in „Ukaziu, za sopran
in tenor zložil K. Mašek.
Banova surka.
Deželno
gledališče 
34 10. dec.
35
36
18.
37 3. jan.
38 14.
39
40
41
22.
5. febr.
16.
Pesek v oči. Veseloigra v jednem dejanju. Labiche in Martin. Poslovenil
V. Mandelc.
Romanca iz opere: Vesele žene vindsorske.
Pijerot in Vijoleta.
Matiček se zrni.
Medeni tedni. Veseloigra v jednem dejanju. Poslovenil J. Alešovec.
Sveti večer na straži. Igra s petjem v
jednem dejanju. Poslovenil J. Ogrinec.
Čarobne gosli. Opereta v jednem dejanju. Poslovenil J. Cimperman.
Godba J. Offenbach.
1871.
Skrivnost ljubezni. Opereta.
Faust in Margareta. Komičen prizor.
Predstavljal Jos. Nolli. Instrum.
J. Schantl.
Strah v kuhinji. Burka s petjem v jednem dejanju. Poslovenil J. Alešovec.
Boža. Igra v treh dejanjih. Spisal dr. Fr.
Celestin.
Ljubica na strehi. Komična opereta v
jednem dejanju Poslovenil J. A. P.
Godba Conradi.
Čevljar baron. Burka s petjem v treh
dejanjih. Rudolf Hahn. Poslovenil
J. Alešovec. Godba T. Hauptner.
Lumpaci Vagabund. Burka s petjem v
treh dejanjih. Nestroy. Poslovenil
v J. Alešovec. Godba Adolf Miiller.
Čarobne gosli.
Eno uro doktor. Burka v jednem dejanju. Poslovenil J. Alešovec.
Zaročevalna napoved na kmetih. Spevoigra
v jednem dejanju. Po Artur Mtillerju,
poslovenil J. Ogrinec. Godba Conradi. 
42 26. febr. Filozof. Veseloigra v jednem dejanju
Poslovenil M. Vilhar.
Čarobni strelec. Arija, pel Ivan Meden.
Čevljar baron.
Deželno
gledališCe
43 5. marc. Telegram. Veseloigra v jednem dejanju.
Češki Pfleger-Moravskj. Poslovenil
Jos. Stare.
Po plesu pozabljeni. Šaloigra v jednem
dejanju. Poslovenil J. Alešovec.
Pred lovsko hišo. Eleg. opereta v jednem dejanju. Češki J. Hausmann.
Poslovenil Andrejčkov Jože.
44 19. „ Ona me ljubi. Veseloigra v dveh dejanjih. Pfleger-Moravsky. Poslovenil
I. Mohorčič.
Mladi kandidat. Komična opereta v
dveh dejanjih. Poslovenil J. Cimperman. Godba A. Conradi.
n
45 30 „ Jamska Ivanka. Spevoigra v treh dejanjih. Mir. Vilhar. Godba M. Vilhar
in J. Schantl.
i,
46 10. apr. Jamska Ivanka. a
47 16. „ Pismo. Dramatičen prizor. Boris Miran.
Damoklejev meč. Burka v jednem dejanju. Poslovenil Andrejčkov Jože.
Mladi kandidat. Komična opereta v
dveh dejanjih.
a
48 22. „ „ Trovatore&quot;. Prizor iz 4. dejanja opere.
V Ljubljano jo dajmo!
a
49 27. „ Odkrila je srce. Veseloigra v jednem
dejanju. * Poslovenil J. A. Resman.
Bel Otelo. Veseloigra v jednem dejanju. Poslovenil I. Gabršek.
Živomrtva zakonska. Burka v jednem
dejanju. Poslovenil J. Alešovec.
a
50 30. „ Dijamant. Veseloigra v jednem dejanju. Poslovenil I. Gabršek.
a
8* 
116 K -
Lucia di Lammermoor. Arija in prizor
iz zadnjega dejanja. Donizetti. Pela
Iv. Meden in A. Heidrich.
Suknjo dol. Burka v jednem dejanju.
Poslovenil Andrej čko v Jože.
V. leto. 1871.
51 26. sept. Ni ljubosumen. Veseloigra v jednem
dejanju. Poslovenil Iv. Tavčar.
Princ iz Arkadije. Burka s petjem v jednem dejanju. Po češkem I. Mohorčič.
Deželno
gledališče
52 1. okt. Doktor in postrešcek. Burka s petjem v
treh dejanjih. Poslovenil J. Alešovec.
n
53 7- „ Zabavljica. Veseloigra v jednem dejanju. Grandjean, poslovenila Lujiza
Pesjakova.
Eno uro doktor. Burka v jednem dejanju. Poslovenil J. Alešovec.
n
54 15. „ Sam ne ve, kaj hoče. Šaloigra v jednem
dejanju. Poslovenil Andrejčkov Jože.
Tat v mlinu ali Slovenec in Nemec.
»j
55 24. „ Išče se odgojnik. Igra s petjem v dveh
dejanjih. Po francoskem Valentin
Mandelc.
Pred zverinjakom. Gluma s petjem v
jednem dejanju. Poslovenil J. Alešovec.
»
56 1. nov. Mlinar in njegova hci.
»
57 9. „ Štirje temperamenti. Prizor s petjem.
Predstavljal Julij Šušteršič.
Lažnjivi strijc. Veseloigra v treh dejanjih. Picard: „Encore des menechmes&quot;. Poslovenil Fr. Zakrajšek.
D
56 19. „ Jurckove prikazni. Čarobna igra s petjem. Češki J. K. Tyl. Poslovenil Fr.
Rebec.
n
59 28. „ Eudeci lasje. (Glej: Svitoslav Zajček.)
Poslovenila Lujiza Pesjakova. 
Poglavje Z, II. in III. Veseloigra v jednem dejanju. Po češkem I. Mohorčič.
Vlino, žene 'petje. Komična opereta v
jednem dejanju. Poslovenil J. Bavdek Godba Low.
60 3. dec. Krst pri Savici. Dramatičen prizor.
Deželno
gledališče
Štepan Subic. Igrokaz v treh dejanjih.
Deželno
gledališče
Spisal Iv. Kukuljevid.
61 14. „ Zaroka v kleti. Komična opereta v dveh
dejanjih. Poslovenil J. Alešovec.
Godba H. Weidt.
Črni Peter. Veseloigra v jednem dejanju. Poslovenil dr. Matija Prelog.
d
62 21. „ Umetnost in narava. Veseloigra v štirih
dejanjih. A. Albini. Poslovenil Andrejčkov Jože.
63 26. „ Noe pred ženitvijo. Opereta v jednem
dejanju. Poslovenil J. Bavdek. Godba
W. C. Low.
Uskok. Burka v jednem dejanju. Poslovenil Dav. Bole.
Sveti večer na straži. Igra s petjem v
jednem dejanju. Poslovenil J. Ogrinec.
1872.
«
64 6. jan. Ob žetvi. Veseloigra s petjem v dveh
dejanjih. Poljski Korzenowsky. Poslovenil I. Mohorčič.
Ticnik.
65 13. „ Krojač in čevljar. Burka s petjem v
treh dejanjih. Spisal Jos. Štolba.
it
66 21. „ Lumpaci Vagabund. ii
67 27. „ Karolckova prva ljubezen. Veseloigra v
jednem dejanju. Poslovenil Val.
Prešern.
Pot po nevesto. Opereta v jednem dejanju. Poslovenil Jos. Cimperman.
Godba A. E. Titi.
ii 
68 2. febr. Sveti večer na straži.
Zaroka v kleti.
Deželno
gledališče
69 8. „ Raztrgani. Burka s petjem v treh dejanjih. Nestroy: „Der Zerrissene&quot;.
Poslovenil J. Alešovec.
ii
70 18. „ Prvikrat v gledišču. Burka v jednem dejanju. F. Kaiser. Poslovenil J. Alešovec.
Pot po nevesto.
71 24. „ Zapravljivec. Čarovna igra s petjem v
treh dejanjih. Ferd. Raimund. Poslovenil J. Ogrinec. Godba I. Miiller.
»i
72 2. marc. Edvard na Škotskem. Zgodovinska drama
v treh dejanjih. Poslovenil J.
Bavdek.
Zarocevalna napoved na kmetih.
i,
73 10. „ Soprog pred durmi. Komična opereta v
jednem dejanju. Po francoskem.
Godba J. Offenbach.
Vdova in udovec. Veseloigra v jednem
dejanju. Poslovenil dr. J. Bleiweis.
Vino, ženske, petje.
»
74 25. „ Podlaga zakonske sreče. Veseloigra v
jednem dejanju. Spisal J. Alešovec.
Selški brivec. Komična opera v dveh
dejanjih. Poslovenil J. Zabukovec.
Godba Jan. Schenk.
H
75 1. apr. Zapravljivec. ii
76 14. „ Strijček. ii
; 77 20. „ Turki pri Sisku. Junaška igra s petjem
v treh dejanjih. I. Kukuljevič. Napevi V. Valenta.
ii
78 25. „ Inserat ali Išče se nevesta. ii
79 27. „ Prolog. Spisala L. Pesjakova. Govorila
C. Podkrajškova.
Gorenjski slavcek. Lirična opereta v
dveh dejanjih. Spisala L. Pesjakova
Godba A. Foerster.
ii 
119 K -
80 28. apr. Gorenjski slavček. (Drugič.) Deželno
Udova in udovec. gledališCe
81 2. maja Zupanova Micika. n
V nedeljo pri gledališki kasi.
Medeni tedni.
82 5 „ Turki pri Sisku ali Juran i Sofija. n
VI. leto. 1872.
83 25. sept. Ženski jok. Veseloigra v jednem dejanju. ii
Po francoskem V. Mandelc.
Zupanova Micika.
84 6 okt. Norišnica v I. nadstropju. Veseloigra v ii
jednem dejanju. F. Šamberk. Poslovenil Jos. Stare.
Faust in Marjetica.
To sem bil jaz! Šaloigra v jednem dejanju. IvanHutt. Poslovenil M. Vilhar.
85 12. „ St! Igra v dveh dejanjih. E. Scribe: ii
„Chut&quot;. Poslovenil Val. Mandelc.
Bel Otelo.
86 20. „ Čevljar baron. ii
Sprejeto! Šaloigra v jednem dejanju.
K. Heigel. Poslovenil H. Volkar.
87 26. „ Ljubljanski postopač. Slika iz meščan- ii
skega življenja. Spisal J. Kajetan Tyl.
88 1. nov. Mlinar in njegova hči. ii
89 6. „ Dajte mi surko! Šaloigra v treh de- ii
janjih. Češki J. Kolčir. Poslovenil I.
Mohorčič.
Na poroke večer. Spevoigra v jednem
dejanju. Po „Beckers Geschichte&quot;,
poslovenil Ivan Mohorčič. Godba
Conradi.
90 18. „ Jurckove prikazni. ii
91 24. „ Nepravi, a vender pravi! Burka v dveh ii
dejanjih. J. R. Hocke. Poslovenil
Andrej čkov Jože. 
92
93
94
95
97
98
99
100
101
102
2. dec.
10. „
15.
26.
96 6. jan.
13. „
20. „
26. „
4. febr.
9. „
17. „
Skrivnost ljubezni. Opereta v jednem
dejanju. Ferd. Gumbert.
Jamska Ivanka.
Pogumne Gorenjke. Zgodovinska igra v
treh dejanjih. L. Germonik: „Die
Weiber von Veldes&quot;. Poslovenil
Okiški-Prešern. Godba A. Khom.
Umetnost in narava.
Na Osojah. Igrokaz v petih dejanjih. S.
H. Mosenthal: „Der Sonnvvendhof&quot;.
Poslovenil Jos. Ogrinec.
1873.
Pri meni bodi! Komična spevoigra v
jednem dejanju. C A. Paul. Poslovenil
J. Alešovec. Godba A. Conradi.
Ravni pot najboljši pot. Veseloigra v
jednem dejanju. Poslovenil B. Tomšič.
Vino, ženske, petje.
Zapravljivec.
Univerzalni dedič. Veseloigra s petjem v
dveh dejanjih. Poslovenil J. Alešovec.
Ob pol sedmih. A. Hopf.
Pri meni bodi!
Danes bomo tiči. Burka s petjem v štirih dejanjih. Nestroy: „Einen Jux
will er sich machen&quot;. Poslovenil
Iv. Železnikar.
Gospod Zamuda. Igrokaz v jednem dejanju. L. B. Picard: „ Monsieur Musard&quot;. V. Mandelc.
Uzbujeni lev. Komična opereta v jednem dejanju. Poslovenil J. Alešovec.
Godba Ivan Brandl.
Lumpaci Vagabund.
Doktor in frizer. Burka s petjem v
dveh dejanjih. Fr. Kaiser. Poslovenil
J. Alešovec. 
121 i
Dokler ni pravega! Opereta v jednem
dejanju. Poslovenil Jakob Alešovec.
Godba Ferd. Gumbert.
103 23. febr. Čitalnica pri branjevki. Burka v jednem
dejanju. Poslovenil J. N.
Kralj Vondra XXVI.
Deželno
gledališče
104 3. marc. Obljuba madoni. Drama v dveh dejanjih. Spisal I. Mohorčič.
TJzbujeni lev.
105 10. „ Marie Jeanne. Drama v petih dejanjih.
Dennery in Mallian. Poslovenil Davorin Hostnik. •
»i
106 16. „ Tambor v Pnebli. Slika s petjem v treh
dejanjih. Po nemškem J. Alešovec.
n
107 25. „ Edda. Žaloigra v štirih dejanjih. Jos.
Weilen. Poslovenil V. N. Hrabroslav.
M
108 1. apr. Jamska Ivanka. n
109 14. „ Pesek v oči.
TJzbujeni lev.
D
110 17. „ Marie • Jeanne. i,
111 24. „ Požigalčeva Mi. Igra s petjem v petih
dejanjih. Jos. K. Tyl. Poslovenil Jos
Stare.
112 27. „ Na Osojah. i»
113 3. maja Štepan Subic.
Pijerot in Vijoleta.
tj
114 4. „ Telegram.
Komisijonar Nro. I. Prizor s petjem.
Sestavil in predstavljal Jos. Nolli.
Krojač Fips. Burka s petjem v jednem
dejanju. Poslovenil H. Davoroslav.
ti
115 11. „ Dimež, strah kranjske dežele. Igra s petjem v dveh dejanjih in petih podobah. Spisal J. Alešovec.
»i
116 11. jun. Na kmetih. Igrokaz s petjem v treh dedejanjih. Th. Megerle. Poslovenil
Jos. Ogrinec.
)) 
VII. leto 1873.
117 5. okt. Trdoglavec. Igra s petjem v treh dejanjih. Poslovenil J. Alešovec.
Deželno
gledališCe
118 13. „ Graščak in oskrbnik. »
119 20. „ Gospa, ki je bila v Parizu. Veseloigra
v treh dejanjih. G. pl. Moser. Poslovenil Jos. Gecelj.
ii
120 26. „ Star korporal. Igra v petih dejanjih.
Po nemškem predelal A. L. Bistriški.
ii
121 1. nov. Mlinar in njegova hči. ii
122
|
8. „
•
Nevarnost v odlogu. Veseloigra v dveh
dejanjih. Po francoskem poslovenil
R. Perušek.
Tihotapec. Opereta v jednem dejanju.
J. Offenbach: „Der Schmuggler&quot;. Poslovenil J. Cimperman.
ii
123 15. „ Visoki C. Veseloigra v jednem dejanju.
M- A. Grandjean. Poslovenil J. Alešovec.
Na kosilu bom• pri svoji materi. Igrokaz
v jednem dejanju. „Je dine chez ma
mere&quot;. Poslovenil V. Mandelc.
Večer pred ženitvijo. Komična opereta
v jednem dejanju od W. C. Lowa.
Poslovenil J. Bavdek.
ii
124 23. „ Danes bomo tiči. ii
125 1. dec. Zapravljivec. ii
126 6. „ Krojač Fips.
Znamenja ljubezni. Veseloigra v jednem
dejanju. G. Putlitz. Poslovenil Jos.
Gecelj.
Maščevalec. Komična opereta v jednem
dejanju. Poslovenil Jos. Cimperman.
Godba M. J. Legouix.
n
127 14. „ Doktor in komisijonar. Burka s petjem
v treh dejanjih. Poslovenil Jakob
Alešovec.
ii 
123 K -
128 21. dec. Hiša slabega glasu. Igrokaz s petjem v
treh dejanjih. F. Kaiser: „Ein verrufenes Haus&quot;. Poslovenil J. Ogrinec.
Deželno
gledališče
129 25. „ PožigaUeva hči. Igrokaz s petjem v treh
dejanjih. Jos. K. Tyl. Poslovenil
Josip Stare.
1874.
ti
130 6. jan. Trdoglava žena. Čarovna igra s petjem
v 3 dejanjih. Jos. K. Tyl. Poslovenil Andrejčkov Jože.
H
131 12. „ Ti si angelj. Veseloigra v treh dejanjih.
J. Rosen. Poslovenil Jos. Gecelj.
Pri meni bodi! Komična spevoigra.
Godba A. Conradi.
n
132 17. „ Zblaznela je. Igrokaz v dveh dejanjih.
Melesville: „EUe est folle&quot;. Predelal
Lembert. Poslovenil Jos. Gecelj
Bekarjeva istorija. Spevoigra v jednem
dejanju. E. Jacobson. Poslovenil I.
Mohorčič. Godba A. Conradi.
II
133 25. „ Pogumne Gorenjke. it
134 5. febr. Doktor Robin. Veseloigra v jednem dejanju. Jules de Premaray. Poslovenil V. Mandelc.
Uzbujeni lev.
D
135 10. „ Slab papir ali bankovčarji na razvalinah.
Narodna igra s petjem v treh dejanjih. Fr. Kaiser. Poslovenil Fr. Končan. Godba Karol Kleiber.
ti
136 15. „ Lumpaci Vagabund. n
137 22. „ Brati ne zna. Burka v jednem dejanju.
Grandjean.
Selški brivec.
JI
138 1. marc. Edda. ii
139 7- „ Osem dni pameten. Veseloigra v jednem
dejanju. E. Pohl. Poslovenil V. Prešern.
n 
124 S*-
Marcel. Drama v jednem dejanju. Sardeau
in Docourcelle. Poslovenil Fr. Končan.
Na deželi. Burka s petjem v jednem
dejanju. Poslovenil J. Alešovec.
140 18. marc. Maščevalec. Deželno
Teodolinda. Veseloigra v jednem dejagledališče
nju. I. B. pl. Schweitzer. Poslovenil R. P.
Skrivnost ljubezni.
141 25. „ Nezgode starega mladenča. Burka s pet- n
jem v 3 dejanjih. Nestroy. Poslovenil Fr. Končan.
142 6. apr. Godčeve pesmi. Narodna igra s petjem
v petih dejanjih. R. Kneisel. Poslovenil J. Nolli. Godba Ferd. Gumbert.
143 9. „ Sovraštvo med brati in sprava. Igrokaz ii
v dveh dejanjih. Spisal Jos. Gecelj.
Visoki C.
144 12. „ Afrikanka. Prizor s petjem od L. Giin- ii
• therja. Predstavljal Josip Nolli.
Strah v kuhinji. Burka s petjem v jednem dejanju. Poslovenil J. Alešovec.
145 19. „ Debora. Narodna igra v štirih dejanjih. d
Mosenthal. Poslovenil Fr. Cegnar.
146 26. „ V čakalnici 1. razreda. Veseloigra v iijednem dejanju. Hugo Miiller. Poslovenil A. M.
Čevljar baron.
147 3. maja Nasledki skrivnostne prisege. Igrokaz v ii
štirih dejanjih. Birch - Pfeiffer : „Der
/ Goldbauer&quot;. Poslovenil J. Gecelj.
VIII. leto 1874.
148 25. okt. Trije klobuki. Burka v treh dejanjih. »i
A.Hennequin. Poslovenil Fr. Končan.
149 1. nov. Mlinar in njegova hči. »
150 7- « Igralka. Veseloigra v jednem dejanju. n
Poslovenil V. Eržen. 
14. „
22. „
2. dec.
12. „
20
26.
jan.
11.
18.
24. „
7. feb.
Vojaški fantje, mi smo mi! Soloprizor
s petjem. Poslovenil J. Alešovec.
Eno uro doktor. Burka v jednem dejanju. Adolf Reich. Poslovenil J. Alešovec.
Pes in mačka. Veseloigra v jednem dejanju. Poslovenil iz francoščine V.
Eržen.
Lažnik in njegov sin. Veseloigra v jednem dejanju. Poslovenil I. Radovič.
Skrivnost ljubezni.
Marie-Jeanne.
Trnje in lavor. Drama v dveh dejanjih.
Lefont. Poslovenil Fr. Končan.
Deklica elizondska. Komična opereta v
jednem dejanju. J. Offenbach. Poslovenil J. Cimperman
Jedina hči. Veseloigra v dveh dejanjih
Alek. Fredro. Poslovenil V. Eržen.
Roza Saint Flourska. Komična opereta
v jednem dejanju. Offenbach. Poslovenil J. Cimperman.
Zakotni pisar. Veseloigra v štirih dejanjih. A. Winterfeld. Poslovenil I.
Kalan.
Zakleti princ. Burka v treh dejanjih.
J. Plotz. Poslovenil I. Kalan.
1875.
Godčeve pesmi.
Cousin Jaques. Veseloigra v treh dejanjih. L. Leroy. Poslovenil I. Kalan.
Garibaldi. Burka v jednem dejanju. J.
Rosen. Poslovenil I. Kalan.
Obžetnica. Veseloigra s petjem v dveh
dejanjih. Korzenowsky. I. Mohorčič.
Star korporal.
Lumpaci Vagabund. 
126 K -
162 15. febr. Kdor se poslednji smeje! Veseloigra v
jednem dejanju. Spisala Marija Knauf.
Poslovenil I. Kalan.
Gospoda Kodelja pridige izza gardin.
Veseloigra v jednem dejanju. 6. pl.
Moser. Poslovenil R. P.
Krojač Fips.
Deželno
gledališče
163 22. ,, Debora. II
164 28. „ Denar, sreta vladar. Burka s petjem
v treh dejanjih. F. Kaiser. Poslovenil
I. Končan.
&gt;t
165 6. marc. Perzijski Ml. Šaloigra v jednem dejanju. A. Dumas Poslovenil Ivan
Kalan.
Sklenica čaja. Veseloigra v jednem dejanju. Thiboust. Poslovenil Anton
Sušnik.
Mesečnica. Komična opereta v jednem
dejanju Poslovenil I. Ulčarjev. Godba
Ivan pl. Zajec.
ii
166 14. „ Čevljar baron. u
167 18. „ Zapravljivec. ii
168 29. „ Bisernica. Igrokaz s petjem v dveh
dejanjih. C. pl. Holtei. Poslovenil
Iv. Kalan.
II
169 4. apr. Nezgode starega mladenča. Burka s petjem v treh dejanjih.
ii
170 U. ,. Razbojniki. Igrokaz v petih dejanjih.
Friedr. Schiller. Poslovenil J. Nolli
n
171 18. „ Tambor v Puebli. u
172 22. „ Nasledki skrivnostne prisege n
173 25. „ Gluh mora biti. Burka v jednem dejanju. „Le deux sourds&quot;. Poslovenil
Jos. Nolli.
Zblaznela je.
II
174 29. „ Benefica. Burka v jednem dejanju. F.
Šamberk. Poslovenil Anton Sušnik.
Pes in mačka.
ii 
-&gt;i 127 S*-
175
176
177
182
183
184
185
186
2. maja
6.
178
179
180
181
30. okt.
1. nov.
9. „
15.
21. „
2. dec.
8. „
18.
28. „
Vino, ženske, petje.
Francozi v Kamniku. Zgodovinska igra
v treh dejanjih in osmih podobah.
Spisal J. Alešovec.
Ena se joče, druga se smeje. Igrokaz v
štirih dejanjih. Poleg francoskega
po Laubejevi predelavi poslovenil
I. Kalan.
Čevljarska učenca. Burka s petjem v
treh dejanjih. Aloj. Berla: „Unsere
Lehrbuben&quot;. Predelal Fr. Končan.
Godba F. Stenzel.
IX. leto. 1875.
Pokojni moj. Šaloigra v jednem dejanju.
„Mon premier&quot;. Poslovenila L. Pesjakova.
Mlinar in njegova hči.
Ženska borba. Veseloigra v treh dejanjih. Poslovenil R. P.
Strehar. Veseloigra s petjem v petih
podobah. Louis Angely: „Der Dachdecker&quot;. Poslovenil Val. Prešern.
Godba J. Alešovec. Instrum. Ant.
Stockl.
Na Osojah.
Edda.
Tri vile. Veseloigra v dveh dejanjih.
Po Bayardu W. Friedrich: „Drei
Feen&quot;. Poslovenil I. Kalan.
Hisina. Burka s petjem v jednem dejanju. E. Jacobson. Poslovenil J.
Gecelj. Instrum. A. Stockl.
Ogenj ni igrača. Veseloigra v treh dejanjih. Gust. Putlitz. Poslovenil Jos.
Cimperman.
Gospa, ki je bila v Parizu.
Dokler ni pvavega.
Deželno
gledališče 
-+S 128 f*-
1876.
187 6. jan. Čevljarska licenca. Deželno
188 10. „ Zaroka v kleti.
Kdor se poslednji smeje!
gledališče
189 16. „ Danes bomo tiči. n
190 23. „ Lumpaci Vagabund. &gt;1
191 6. febr. Satan Gluma v treh dejanjih. Jul.
Rosen. Poslovenil I. Kalan.
Hišina.
»1
192 14. „ Pes in mačka.
Kje je meja ? Gluma s petjem v jednem dejanju. Spisal Pribislav Ogrinec. Napev A. Stockl
Same zapreke. Burka v jednem dejanju. W. Friedrich. Poslovenil I.
Kalan.
j»
193 22 „ Cvrček. Slika v petih dejanjih. BirchPfeiffer. Poslovenil Dav. Hostnik.
11
194 27. „ Pogumne Gorenjke. 11
195 7 marc. Ena se joče, druga se smeje. Igrokaz v
štirih dejanjih. Dumanoir in Keranion.
Po Laubeju poslovenil I Kalan.
11
196 14. „ Srečen oče. Veseloigra v treh dejanjih
Gorner. Poslovenil J. Gecelj.
11
197 19. „ Pozigalčeva hči. !&gt;
198 26. „ Materin blagoslov. Igra v petih dejanjih.
G. Lemoine. Poslovenil Jos. Cimperman.
i&gt;
199 2. apr. Čarovnica. Izvorna komična opereta.
Spisal J. Alešovec. Godba A. Stockl.
Krojač Fips. A Kotzebue. Poslovenil
D. Hostnik.
11
200 17. „ Cerkvenodolski župnik. Narodna igra s
petjem v štirih dejanjih. L. Gruber.
J. Gecelj. Godba A. Stockl.
11
201 23. „ Zmota za 30.000 gld. Veseloigra v treh
dejanjih. J. Rosen: „Kanonenfutter&quot;.
Poslovenil Fr. Schmidt.
11 
~&gt;4 129 h -
202 30. apr. Pariški potepuh. Veseloigra v štirih de- Deželno
janjih. Ba,yard in Vanderburch. Pregledališče
delal Teod. Dunkel : ,.Der Pariser
Taugenichts&quot;. Poslovenil Jos. Gecelj.
203 3. mnja Dva gospoda pa jeden sluga. Vaudeville
v jednem dejanju. Goldoni. Poslovenil Dav. Hostnik. Godba A. Stockl.
Čarobne gosli. Opereta v jednem dejanju. Besede Karol Treumann. Godba
J. Offenbach.
204 7. „ Doktor Faustova kapica. Burka s petjem „
v treh dejanjih F. Hopp. Poslovenil
Dav. Hostnik. Godba M. Hebenstreit.
205 14. „ Cvrček. v
X leto 1876
206 1. nov. Mlinar in njegova hči. „
207 10. „ Cigan. Igra s petjem v dveh dejanjih n
in petih podobah. Frid. Kaiser. Po- 1
slovenil Janko Kalan. Godba A.
Stockl.
208 19. „ Loumdska sirota. Igrokaz v štirih dej. n
Birch-Pfeiffer. Poslovenil D. Hostnik.
209 27. „ Ena se mora omoziti. Veseloigra v jed- n
nem dejanju. Poslovenil Iv. Kalan.
Išče si imena. Šaloigra v jednem dejanju. M. A. Grandjean. Poslovenil
J. Gecelj.
Doktor Bobin. Veseloigra v jednem dejanju. Jules de Premaray. Poslovenil
V. Mandelc.
210 3. dec. Materin blagoslov. Igra s petjem v „
petih dejanjih. G. Lemoine. Pošlo
venil Jos Cimperman.
2L1 9 „ Antiksantipa ali borbo zenstvu. Veselo- N
igra v petih dejanjih. R. Kneisel.
Poslovenil Jos Gecelj. •
212 17. „ Doktor Faustova kapica. H 
213 22 dec. Zblaznela je. Igrokaz v dveh dejanjih. Deželno
Melesville. Predelal Lembert. Preložil gledališče
Jos. Gecelj.
1877.
214 2. jan. Ujetniki carevne. Veseloigra v dveh de
janjih. Bayard. Preložil Jos. Cimperman.
Opalek pred sodbo. Prizor s petjem v
jednem dejanju. H. Salingre. Poslovenil Jos. Cimperman.
215 7. „ Danes bomo tiči. ii
216 21. „ Pavliha. Šaloigra s petjem v štirih ii
dejanjih. I. Nestroy. Preložil J.
Alešovec. Godba A. Stockl.
217 30. „ Kovarstvo in ljubezen. Zaloigra v petih de- 13
janjih. Schiller. Poslovenil A. Leveč.
218 6. febr. Debora. 11
219 11. „ Čevljar baron. 11
220 18. „ V Ljubljano jo dajmo ! 11
Krojač Fips.
221 27. „ Banditje. Veseloigra v štirih dejanjih. ' 11
Roderih Benedix. Poslovenil Janko
Kalan.
222 5. marc. Marie Jeanne. 11
223 11. „ Hišina. (Ob 4. uri popoludne.) 11
224 11. „ Srce je odkrila. (Ob 7. uri zvečer.) Ve- 11
seloigra v jednem dejanju. Poslovenil
Ivan Ameriški.
Kdor se poslednji smeje !
225 18. „ Kovarstvo in ljubezen. »1
226 2. apr. Zapravljivec. »
227 8. „ Velikodušni morski kapitan. Igrokaz v JI
treh dejanjih. Po francoskem Fr.
Schmidt
228 15. „ Na kosilu bom pri svoji materi. 7)
Trnje in lavor.
229 22. „ Dimež, strah kranjske dežele. 11
230 29 „ Lumpaci Vugabund. 11 
- H 131
231
232
233
234
1. nov.
10. „
18.
27 .,
235
236
237
4. dec.
10.
17.
238 23. „
239
240
241
242
6. jan.
15. „
20. „
27. „
XI. leto. 1877.
Mlinar in njegova lici.
Kolikor glav, toliko zelja. Veseloigra v
treh dejanjih. J. Rosen: „Fromme
Wiinsche&quot;. Poslovenil Jos. Gecelj.
Krcmarica ali Gospodsko ali kmetsko.
Igra s petjem v treh dejanjih. Fr.
Kaiser. Poslovenil J. Alešovec.
Prestop žene. Igrokaz v treh dejanjih.
Girardin. Poslovenil I. Kalan iz nemščine: „Die Schuld einer Frau&quot;.
Gluh mora biti. Burka v jednem dejanju. I. Moinax: „Le deux sourds&quot;.
Poslovenil iz nemščine Jos. Nolli.
Čarovnica. Komična opereta v dveh
dejanjih. Spisal J. Alešovec. Godba
A. Stockl.
Lowoodska sirota.
Umetnost in narava. Veseloigra v štirih
dejanjih. A. Albini. Poslovenil Andrejčkov Jože.
Na kmetih. Igrokaz s petjem v treh dejanjih. Th. Megerle. Poslovenil Jos
Ogrinec. Godba Vojteh Valenta.
1878
Nasledki skrivnostne prisege.
Ubožan plemenitaš. (Romžtn mladega
moža.) Igrokaz v petih dejanjih. Oct.
Feuillet. Poslovenil iz nemščine po
Juinu in P. J. Reinhardu Fr. Schmidt.
Robert in Bertram. (Vesela vagabunda.)
Burka s petjem v štirih oddelkih.
Gust. Raeder. Poslovenil Jos. Gecelj.
Doktor in frizer. Šaloigra s petjem v
dveh dejanjih. Frid. Kaiser. Poslovenil J. Alešovec. Godba Barbierjeva. 
132 KPes in mačka. Deželno i
243 5. febr. Srečen oče. gledališče
244 1 12. „ Alfons. (Velikodušni morski kapitan)
Igrokaz v treh dejanjih. Poslovenil
iz francoščine Fr. Schmidt.
24B 19. „ Ob žetvi. Veseloigra s petjem v dveh 11
dejanjih. Korzenowski. Poslovenil I.
Mohorčič. Godba J. Mayer.
Beli lasje — mlado srce. Veseloigra v
jednem dejanju. Henry Murger. Poslovenil Fr. Babnik.
246 24 „ Robert in Bertram.
247 3. marc. Pavliha ali burka čez burko. 11
248 10. „ Petrograd in Plevna ali ruska vojska. 11
Igra v petih dejanjih. P. V. Wichmann. Poslovenil D. H.
249 19. „ Požigalčeva hči. 11
250 27. „ Nepravi, a vender pravi. Burka v dveh 11
dejanjih. F. R. Hocke. Poslovenil
Andrejčkov Jože.
Pri meni bodi! Komična opereta v jednem dejanju. C. A. Paul. Poslovenil
J. Alešovec Godba A. Conradi.
251 7. apr. Dan slave ali krščanskoturška vojska. 11
Izv žaloigra v štirih dejanjih. Spisal
Fr. Potočnik.
252 22. „. Turki pri Sisku. Junaška igra s petjem 11
v treh dejanjih. Spisal I. Kukuljevic.
!
 253 28. „ Marija ali hči polkovna. Opereta v dveh „
dejanjih. Saint-Georges in Bayard. •
Po nemškem: „Die Tochter des
Regiments&quot;. Poslovenil Jos. Gecelj.
Godba Donizetti in A. Muller.
XII. leto. 1878.
1879.
1
XIII. leto. 1879 
-s-i 133 §-&lt;—
1880.
254 11. jan. Ogenj ni igrača. Veseloigra v treh de- Čitalnica
janjih. Gustav Putlitz. Poslovenil
Jos. Cimperman.
255 7. marc. Igralka. Veseloigra v jednem dejanju. Deželno
Fournier. Poslovenil V. Eržen.
gledališče
256 4. apr. Strijček. Veseloigra v treh dejanjih.
Benedix. Poslovenil Mir. Vilhar.
XIV. leto. 1880.
257 21. nov. Banditje.
258 19. dec. Umetnost in narava.
1881.
259 23. jan. Oče so rekli, da le! Gluma s petjem v
jednem dejanju. Po nemškem Fr.
Končan.
XV. leto. 1881.
260 6. nov.
Zmešnjava na zmešnjavo. Burka v petih
dejanjih. A Kotzebue Preložil Jos.
Cimperman.
261 21. „ Zapirajte vrata! Šaloigra v jednem de- u
janju. G. P. Cesenate. Preložil V. E.
Eno uro doktor.
Krojač Fips. Burka v jednem dejanju.
Kotzebue. Poslovenil D. Hostnik.
262 8. dec. Karolčkova prva ljubezen. Veseloigra v 11
jednem dejanju. Poslovenil Val.
Prešern.
V Ljubljano jo dajmo!
263 19. „ Dijamant. 1»
Ena se mora omožiti.
Brati ne zna. Burka v jednem dejanju.
Po Grandjeanu.
Garibaldi.
1882.
264 6. jan. Na Osojah. J?
265 23. „ Strijček. 
266 2. febr. Debora. Deželno
267 5. marc. Damoklejev meč. gledališče
Zupanova Micika.
268 3. apr. Snubitev. Veseloigra v treh dejanjih. »
Spisal E. Tomic. Preložil Miroslav
Malovrh.
269 23. „ Edda. ii
XVI. leto. 1882.
'270 10. dec. Šolski nadzornik. Veseloigra v jednem Čitalnica
dejanju. Kosta Trifkovič. Poslovenil
Miroslav Malovrh.
Oče so rekli, da le!
Svojeglamezi. Veseloigra v jednem dejanju. Poslovenil Janez Globočnik.
1883
271 6. jan Nasledki skrivnostne prisege Birch-Pfeif- Deželno
. jan
fer: „Der Goldbauer&quot;.
gledališče
272 2. febr. Požigalčeva hči. ii
273 5. marc. Marcel. Drama v jednem dejanju. Po ii
francoskem Fr. Končan.
Jedina hči. Veseloigra v dveh dejanjih.
Aleks. Fredro. Poslovenil V. Eržen.
274 19. „ Cvrček. ii
27B 26. „ Stempihar mlajši. Gluma v jednem deii
janju. Poslovenil V. Eržen.
XVII. leto. 1883.
i
276 1. nov. Mlinar in njegova hči. ii
277 19. „ Alfons. ii
278 8. dec. Bisernica. ii
279 22. „ Trnje in lavor. ii
Zakonska sol.
1884.
280 6. jan. Marijana. Igrokaz v petih dejanjih. Den- ,,
nery in Mallian. Preložil D. Hostnik.
281 19. „ V Ljubljano jo dajmo! 11
282 3. feb. Zapravljivec. 11 
283
284
285
286
287
288
289
290
i 291
292
! 293
294
295
296
297
298
| 299
300
301
302
303
-+S 135
Danes bomo tiči.
Zapravljivec.
Zupanova Micika.
Pri meni bodi!
Baron Trenk. Igrokaz s petjem in plesom
v štirih dejanjih. Spisal J. E. Tomic
Poslovenil J. Gecelj. Godba Iv. pl.
Zajec.
Baron Trenk.
Bisernica.
XVIII. leto 1884.
Cvrček.
Jamska Ivanka. Izv. spevoigra v treh
delih. Spisal M.Vilhar. Godba Schantl.
Jamska Ivanka.
Mlinar in njegova hči.
Dva gospoda pa jedrn sluga. Burka s
petjem v jednem dejanju. Goldoni.
Preložil D. Hostnik.
Doktor Bobin. Igra v jednem dejanju.
Jules de Premaray. Poslovenil V.
Mandelc.
Na Osojah.
Zrinji. Žaloigra v petih dejanjih. Teod.
Korner. Poslovenil Jos. Gecelj.
1885.
Danes bomo tiči.
Srečen oče.
Zapravljivec.
Zmešnjava na zmešnjavo.
Banditje.
Telegram.
XIX leto. 1885.
Ženski jok. Igrokaz v jednem dejanju. Siraudin in Thiboust: „Les femmes qui
pleurent&quot;. Poslovenil V. Mandelc.
Mlinar in njegova hči. 
-HI 136 H -
304 18. nov. Moja zvezda. Veseloigra v jednem de- Deželno
janju. M. E. Scribe. Poslovenil V. gledališče
Mandelc.
V spanju. Veseloigra v jednem dejanju
Jul. Rosen. Poslovenil Jos. Nolli.
305 6. dec. Star korporal. Igrokaz v petih dejanjih. »
Karol Juinin P J. Reinhard, nekoliko
po Dumanoirju, preložil A. L. Bistriški.
Melodram Iv. pl. Zajec. Petje A. Stockl.
306 19. „ Srce je odkrila. M
Nemški ne znajo. Burka v jednem dejanju. Spisal Jak. Alešovec.
Damoklejev meč. Gluma v jednem dejanju. Gust. Putlitz. Poslovenil I. I.
1886
307 5. jan. Trnje in lavor. 11
Kdor se poslednji smeje!
308 24. „ Pozigalčeva hči. n
309 13. febr. Cousin Jaques. Veseloigra v treh de- „
janjih. Po L. Leroyu poslovenil I.
Kalan.
310 21. „ Tambor v Puebli. n
311 14. marc. Robert in Bertram. »
: 312 27. „ Robert in Bertram. n
313 4. apr. Ukročena trmoglavost. Igrokaz v štirih n
dejanjih. Charlotte Birch- Pfeiffer:
„Der Goldbauer&quot;. Poslovenil Jos.
Gecelj.
XX leto. 1886.
314 31. julija Debora. (Režijo predstav preuzel Ig. n
Borštnik.)
315 26. sept. Francoskopruska vojska. Burka v jednem n
dejanju. Kosta Trifkovic. Poslovenil
&quot;M&quot; M
316 17. okt.
IVI. iVi.
Nezgode starega mladenča. Burka s petjem n
v treh dejanjih. Nestroy. Poslovenil
Fr. Končan.
- Ž- « ' 
-s-i 137 I&quot;*—
317 1. nov. Mlinar in njegova hči. Deželno
318 18. „ Teške ribe. Veseloigra v treh dejanjih.
Mihael Balucki. Poslovenil J. Debevec
gledališče
319 8. dec. Ponesrečena glavna sknšnja. Komična
slika. Priredil Ig. Borštnik.
Gluh mora biti.
»
320 22. „ Kovarstvo in ljubezen. Žaloigra v petih
dejanjih. Schiller. Poslovenil Ant.
Leveč.
1887.
u
321 9. jan. Revizor. Komedija v petih delih. N.
Vasil. Gogol. Preložil Iv. Vesel.
n
322 25. „ Mesečnica. (K a p e 1 n i k G e r b i &amp;) Komična
opereta v jednem dejanju. Poslovenil
Bavdek Ulčarjev. Godba Zajec.
Išče se odgojnik. Igrokaz v dveh delih.
Po „On demande un gouverneuer&quot;.
Poslovenil V. Mandelc.
n
323 6. febr. Danes bomo tiči.
(Opomnja. Dne 17. februvarja 1887.1. pogorelo
je deželno gledališče v Ljubljani.)
n
321 27. „ Francoskopruska vojska.
Prijetno iznenadenje. Burka v jednem
dejanju. V. Frerking.
Gringoire. Igrokaz v jednem dejanju.
Th. de Banville. Poslovenil I. Kalan.
Čitalnica
325 6. marc. Mesečnica. (Praznovanje dvajsetletnice.)
Gringoire,
n
326 20. „ Zblaznela je.
Pes in mačka.
327 27. „ Zmešnjava na zmešnjavo. »»
328 3. apr. Kdor se poslednji smeje!
Zblaznela je.
i)
329 24. „ Pijerot in Vijoleta. Komična opereta v
jednem dejanju. Spisal Ant Adam.
Preložil Jos. Cimperman.
Žila. Veseloigra v dveh dejanjih. Jos.
Marij Babo. Preložil Jos. Cimperman.
t) 
-H! 138 *&lt;-
330 30. apr.
!
Pijerot in Vijoleta. Čitalnica
Popolna žena. Veseloigra v jednem dejanju. Karol Gorlitz. Preložil L.
Pintar.
XXI. leto. 1887.
331 1. nov. Mlinar in njegova hči. ti
332 2 » Mlinar in njegova hci. ii
333 6. » Ženska borba. Veseloigra v treh deii
janjih. Poslovenil R. P.
| 334 13. it Banditje. n
335 20 ti Mesečnica. it
Oče so rekli, da le!
336 4. dec. Revček Andrejček. Narodna igra s petit
jem v petih dejanjih. Karol Morre :
„'s Nullerl&quot;. Poslovenil J. Bedenek.
337 8 n Revček Andrejček. „
! 338 11. it Njegova gospa se brije. Veseloigra v n
jednem dejanju. Preložil Ig. Borštnik.
Ena se mora omožiti.
Popolna žena.
339 18. u Kovarstvo in ljubezen. n
340 26. it TeŠke ribe. ii
1888.
34' 6. jan. Deklica elizondska.
Prvi beli las. Igrokaz v jednem dejanju.
Gassmann. Preložil J. Gecelj.
Svojeglavneži.
342 8. u Lowoodska sirota.
343 22. ii Strijček. it
344 26. 11 Mutec.
Egmont. (5. dejanje, 2. prizor.)
Zapravljivec. (2. dejanje, 5., 6. in 7.
prizor.)
Na Osojah. (5. dejanje, 4., 5. in 6.
prizor.)
345 29. 'i Deklica elizondska. n
1
Stempihar mlajši. 
I 316 19. febr. Otok in Struga. Igrokaz v štirih de- Čitalnica
janjih. Po dr. Iv. Tavčarja noveleti
aramatizoval Ig. Borštnik.
l 347 26.' „ : Uzbujeni lev. i«
Gringoire.
348 4. marc. Revček Andrejček. n
349 10. „ Gospa, ki je bila v Parizu. n
Sam ne ve, kaj hoče.
350 18. „ Uzbujeni lev. ii
Prvikrat v gledališču.
• 351 19. „ Prestop žene. n
Ženski jok.
352 2. apr. Ženska borba. n
353 15. „ Gosi in goske. Burka v petih dejanjih n
Mih. Balucki. Iz poljščine preložil
na češki Arnošt Schwab-Polabsky;
iz češčine Jak. Bedenek.
354 22. „ Tilnik. 1}
Prvikrat v gledališču.
355 12. maja Cvrček. J?
356 13. „ Debora. u
XXII. leto. 1888.
357 9. sept. Revček Andrejček.
358 23. „ Svetinova hči. Igrokaz v treh dejanjih.
Adolf Wilbrandt: „Die Tochter des
Herrn Fabricius&quot;. Poslovenil Anton
Trstenjak.
359 7. okt. Revizor. &gt;1
360 14. „ Ena se joče, druga se smeje. »1
361 21. „ Nezgode starega samca.
362 1. nov. Mlinar in njegova hči. »1
363 4. „ Jednajsta zapoved. Burka v treh deja- n
njih. Fran Šamberk. Poslovenil S. S.
364 11. „ Pot po nevesto. 1»
Kdor se poslednji smeje!
365 18. „ Mesto in vas. Igrokaz v petih dejanjih. j?
1
Birch-Pfeiffer. 
140 S*-
366 25. nov. Gosi in goske. Čitalnica
£67 2. dec. Svetinova hči. n
368 8. „ Nezgode starega samca. »
369 9. „ Uzbujeni lev. (Opereta.) »t
Ne kliči vraga!
370 16. „ Marijana. 51
371 26. „ Pot po nevesto. 11
V spanju.
372 30. „ Revček Andrejček. 11
1889.
373 6. jan. Otok in Struga. 11
374 12. „ Srečen oče. 11 '
375 20. „ Mesečnica. (Opereta.) 11
Moja zvezda.
376 27. „ Čarovnica pri jezeru. Narodna drama v 11
4 dejanjih. Fr. Nissl: „Die Zauberin
am Stein&quot;. Poslovenil Anton Trstenjak.
377 10. febr. Srečen oče. 11
378 17. „ Lowoodska sirota. JJ
379 24. „ Uzbujeni lev. JJ
Na kosilu bom pri svoji materi.
380 10. marc. Pene. Izvorna veseloigra v treh deja- JJ
njih. Spisal J. Skalec (dr. J. Vošnjak).
381 17. „ Vrban Debeluhar ali Na Dunaj po ne- JJ
vesto. Burka v petih dejanjih. Poslovenil Vinko Lapajne.
382 19. „ Mesto in vas. 11
383 25. „ V vodnjaku. Opera v jednem dejanju !
in dveh oddelkih. Spisal R. S. Poslovenil Fr. Gerbic. Glasba Viljem
Blodek.
384 31. „ V vodnjaku. JJ
XXIII. leto. 1889.
385 29. junija Mesečnica. JJ
Svoji k svojim! Veseloigra v jednem
dejanju. Spisal dr. Jos. Vošnjak.
• j 
-&gt;-Š 141 §-&lt;-
386 6. okt. Vodno društvo. Veseloigra v treh dejanjih. Dr. J. Štolba. Preložil Fr. Gestrin
Čitalnica
387 13. „ Kastor in Poluks Veseloigra v treh dejanjih. K. pl. Kohlenegg. Poslovenil
Ig. Borštnik.
Išče se odgojnik.
M
388 20. „ Ministrovo pismo. Veseloigra v treh dejanjih. Spisal dr. Jos. Vošnjak.
Ne kliči vraga!
11
1
389 1. nov. Mlinar in njegova hči. ii j
390 3. „ Milord Cartouche. Veseloigra v jednem
dejanju. Kohlenegg. Preložil Ignacij
Borštnik.
Pot po nevesto.
ii
391 10. „ Čarovnica pri jezeru. ii
392 17. „ Strijc bogatin. Veseloigra v petih dejanjih. Spisala E. Henle. Preložil Vekoslav Benkovič.
&quot;
393 24. „ Služabnik svojega gospoda. Drama v petih dejanjih. Dr. Fr. V. Jerabek. Poslovenil Fran Gestrin.
n •
394 8. dec. Dve tašči. Veseloigra v jednem dejanju
Poslovenil Vekoslav Benkovič.
Cannebas. Komična opereta v jednem
dejanju. Glasba Fr. pl. Suppe. Preložil J. Alešovec.
n
395 15. „ Eevčelc Andrejček. n
396 22. „ Doktor Blažič. Veseloigra v petih dejanjih. Adolf L' Arronge: »Doktor
Klaus&quot;; poslovenil Anton Trstenjak.
ii
397 26. „ Ali right! Veseloigra v jednem dejanju.
Dr. Jos. Štolba. Prestavil Ivan Gornik (Fr. Gestrin).
Cannebas.
1890.
n&quot;
398 1. jan. Jednajsta zapoved. 11
399 5. „ Na 0 soj ah. 11
4 0 0 6. „ Strijc bogatin. 11 
142 K -
401 12. jan. Pot po nevesto. Čitalnica
Nič otrok. Veseloigra v jednem dejanju.
Jul. Rosen. Poslovenil * * *
402 19. „ Prepozno. Igrokaz v dveh dejanjih.
Šolski nadzornik. Veseloigra v jednem
dejanju. K. Trifkovič. Poslovenil
M M.
403 26. „ Ogenj ni igrača. 55
404 2. febr. Danes bomo tiči. 55
405 9. „ Pojdimo na Dunaj! Burka v štirih de- 55
janjih. Poleg francoskega „La Cagnotte&quot; priredil J. Ogrinec.
406 23. „ Ali right! &quot;5
Cannebas.
407 1. marc. Zlobna šala. Igrokaz v petih dejanjih. 55
Teod. Wehl: „Ein Bubenstreich&quot;.
Poslovenil Ig. Borštnik.
408 9. „ V vodnjaku. 55
409 16. „ Gospod Grobski. Značajna slika v treh 55
dejanjih. Lad. Stroupežnicky. Preložil Fr. Gestrin
410 19. „ Pojdimo na Dunaj! 5J
411 23. „ Vodno društvo.
412 25. „ Damoklejev meč. 55
Stempihar mlajši.
413 30. „ Alfons. 55
414 30. apr. Miklavž. Opera v dveh dejanjih. Spisal 51
Sabina. Preložil Fr. Gestrin. Glasba
J. R. Rozkošny.
415 4. maja Miklavž 55
XXIV. leto 1890.
416 1. nov. Mlinar in njegova hči. »?
417 9. „ Umetnost in narava. 55
418 16. „ Stari Ilija. Narodni igrokaz v treh de- 55
janjih. Spisal Ig. Borštnik. Glasba
And Vavken.
419 23. „ Marija Magdalena. Žaloigra v treh de- 55
janjih. Frid. Hebbel. Poslovenil I. K. 
-&gt;Š 143
420 30. nov. Slovenec in Nemec ali Tat v mlinu. Čitalnica
421 7. dec. Zlati pajek. Veseloigra v štirih dejanjih. n
Fr. pl. Schonthan. Preložil Vekoslav
Benkovič.
422 8. „ Revček Andrejček. i i
423 17. „ Šolski nadzornik. i i '
Gluh mora biti.
424 21. „ Zlati pajek. i i
425 26. „ Gospod Grobski. i i
1891.
426 4. jan. Naš prijatelj Njeklužev. Drama v petih n
dejanjih. Al. J. Palm. Preložil Fran
Gestrin.
; 427 6. „ Mesečnica. i i
Nad prepadom. Drama v jednem dejanju. Jaroslav Vrchlicky. Preložil
Ivan Gornik.
428 11. „ Zakotni pisar. i i
429 18. Čevljar baron. n
430 25. „ Trnje in lavor. i i
Ni mej ukus. Dramatična šaloigra. Spisal Ig. Borštnik.
431 2. febr. Čevljar baron. n - j
432 8. „ Slovenec in Nemec ali Tat v mlinu. i i
433 15. „ Debora. i i
434 22. „ Svilnati robec. Šaloigra v treh dejanjih. »
Božid. Borgjoški. Poslovenil Vaso
Petričic ml.
435 1. marc. Zarota v kleti. 1 ?
Vse za dame. Veseloigra v jednem dejanju. Po francoskem poslovenil dr.
VI. Žitek.
436 19. „ Nasledki skrivnostne prisege. J I
437 22. „ Materin blagoslov ali Nova Chonchon. ' J
•438 5. apr. Gospa, ki je bila v Parizu. 1 »
439 12- „ Bisernica. J 1
440 19. „ Zapravljivec. &quot; i 
-&gt;•1 144 fr*-
XXV. leto 1891
441 4. okt. Zadnji list. Veseloigra v treh dejanjih. Čitalnica
Francoski Vikt. Sardou. Poslovenil
Fran Gestrin.
442 11. „ V Ljubljano jo dajmo!
443 18. „ Uzbujeni lev. Komična opereta. i&gt;
Bratranec. Burka v jednem dejanju
Češki dr. Jos. Štolba. Poslovenil Ig.
Borštnik.
444 25. „ Trije klobuki.
445 . 1. nov. Mlinar in njegova hči,
440 8. „ Loivoodska sirota. JJ
Evgen Onjcgin. Opera Čajkovskega.
Arija Lenskega, Pel Fr. Bučar.
447 15. „ Ženski boj. &quot;1
448 22. V vodnjaku. Opera. jj
449 29. „ Dalila. Drama v štirih dejanjih. Octave i\
Feuillet. Poslovenil V. Benkovič.
450 6. dec. Konkurzi gospoda notarja. Veseloigra v jj
treh dejanjih. Jan Vavra. Poslovenil
Ivan Gornik.
4&quot;)1 8. „ Pot po nevesto. Komična opereta v
Dve tašči.
452 13. Revček Andrejček. jj
453 20. „ Ubožan plemič. &lt;&gt;
454 26. „ Cannebas. Komična opereta. »
Prvikrat v gledališču.
455 27. „ V vodnjaku ji
1892
456 1. jan. Strijc bogatin. u
457 3. „ Pojdimo na Dunaj! ji
458 6. „ Mesečnica. Komična opereta. jj
Popolna žena.
459 10. „ Slovenec in Nemec ali Tat v mlinu. n
460 17. „ Strijček. jj
461 24. „ Vragovi zapiski. L. Schneider. Poslove- jj
nil Fr. Gestrin.
462 31. „ Uzbujeni lev. jj 
145 H -
febr.
14.
21.
28.
6. marc.
13.
19.
20.
25.
27.
3.
' 10.
18.
24.
apr.
Medved snubač. Veseloigra v jednem dejanju. Ruski Viktor Krylov (Aleksandrov) Preložil A P.
Cvrček.
Mornarji na krov! Komična opereta v
jednem dejanju. Spisal I. L Harrisch.
Uglasbil I pl. Zajec. Poslovenil
Gerbid.
Ali right!
Revček Andrejček.
Materin blagoslov ali Nova Chonchon.
Vrban Debeluhar. s
Trubadur. Opera v štirih dejanjih. J.
Verdi. II dejanje: prizor Manrica in
Azucene. IV. dejanje: prvi, tretji in
poslednji prizor. (V hrvaškem jeziku.)
Mornarji na krov!
Fužinar. Igrokaz v štirih dejanjih. Georges Ohnet. Poslovenil Val. Kopitar.
Trubadur.
Puščavnikov zvonček. (Les dragons de
Villars.) Opera v treh dejanjih. Aime
Maillart. Drugo dejanje, prvi in drugi
prizor. Pelo se je v češkem jeziku.
Diletantje. Veseloigra v štirih dejanjih.
Jul. Rosen. Poslovenil V. Benkovič.
Codrillo. Opera v jednem dejanju. Zložil Rud. Wurmb. Poslovenil Fr. Gerbic
Putifarjeva šena. Burka v jednem dejanju.
A. Gorner. Poslovenil Ig. Borštnik.
Nora. Igrokaz v treh dejanjih. Henrik
Ibsen. Poslovenil Fr. Svoboda
Čevljar baron.
Nervozne ženske. Veseloigra v treh dejanjih. Blum in Raoul Toche. Poslovenil Ig. Borštnik.
Lumpaci Vagabundus.
Čevljarska učenca. 
Ste v. 1. Dr. pr. 17.
Deželno gledališč e v Ljubljani.
V nedeljo 10. oktobra 1869
naprav i
V7
svojo prvo letošnjo predstavo:
SLAVNOSTNI PROLOG.
Potem:
Išče se
UEVESTA .
Veseloigra v 3 dejanjih, po češkem izvirniku K. Sabine, poslovenil Fr. Marn.
Osobe :
Vasilij, veliki posestnik.
Julija, njegova hči.
Helena, njena tetka.
Vid, zdravnik.
Karol, kupčijsk agent.
Dejanje v Ljubljani. Čas sedanji
Jaroslav, kandidat filozofije.
Marija, hišna pri Heleni.
Matej, voznik Vasilijev.
Vaclav, hišnik.
Vstopnina :
Parter in lože 35 kr. Fauteuil v parterji 65 kr. Sedež v parterji
55 kr. Sedež na galerii 35 kr. Galerija 15 kr.
V 4 T Abonirani sedeži ne veljajo pri tej predstavi.
Kasa se odpre ob pol 6 uri. Začetek ob 7. uri zvečer.
Sedeži se dobivajo pri gledališki kasi od 10.—12. ure zjutraj,
in zvečer od pol 6. ure naprej.
Tisk Egerjev v Ljubljani.
Facsimil e prv e društvene predstav e v deželnem gledališč a
dne 10. oktobr a 1869. 
147 $4-
V dobi petindvajsetih let priredilo je torej Dramatično
društvo 477 gledaliških predstav. Na vsako leto prihaja le 19
predstav. Ker gledališka doba traje vsako leto le šest mesecev,
računimo tri predstave v vsakem mesecu. Te številke jasno
kažejo, da se je premalo igralo in da to število predstav gotovo
ni zadoščalo dejanjskim potrebam ljubljanskega občinstva.
Na našem odru vlada jezik slovenski. Vender mi je omeniti,
da se je na našem odru pelo tudi v hrvaškem in češkem jeziku.
To je bilo zadnje leto, ko smo spravili na oder Verdijevega
»Trubadurja&quot;. Te opere notno gradivo za soliste in zbor dobili
smo od deželnega gledališča zagrebškega. Vsi operni solisti:
gospa Milka Gerbiceva, gospodičina Lujiza Daneševa in gospod
Fran Bučar, zmožni so hrvaškega jezika in ni jim delalo nobene
preglavice peti »Trubadurja&quot; v Šenoininem prevodu. V češkem
jeziku peli so se odlomki iz „Puščavnikovega zvončka&quot;.
Kar se tiče moje razpredelnice gledaliških predstav, omeniti
mi je naslednje. Dramatično društvo nima gledaliških listov od
prvih predstav, ker so se porazgubili. Sestavil sem imenik predstav po društvenih zapiskih in po podatkih, ki se nahajajo po
slovenskih časnikih Najprvo zabeležena je tekoča številka predstave, potem dan predstave, naslov igre, ime pisatelja, oziroma
pisatelja in prelagatelja, in konečno kraj, kjer se je vršila predstava, v čitalnici ljubljanski ali v deželnem gledališču. Tudi se
tu pa tam kaka predstava ni vršila tistega dne, kakor je tiskano
na gledališkem listu. Dotična predstava se je n. pr. odpovedala
vsled kake ovire, in ker je gledališki list bil tiskan, priklopil se
je zbirki gledaliških listov. Konečno mi je še omeniti, da so na
gledaliških listih večkrat napačno pisana imena pisateljev. Vse
to sem uvaževal in popravil.
Na prvih gledaliških listih niso se tiskala imena igralnega
osobja. Do 18. aprila 1. 1870. ne nahajamo imen igralcev in
igralk tiskanih na gledališkem listu. Le malokateri gledališki list
pred letom 1870. je naznanjal občinstvu imena igralcev in igralk.
Tako se je ohranil gledališki list od 15. marca 1868., ko se je
igrala igra: „Inserat\ s popolnimi imeni igralnega osobja. Od
18. aprila 1. 1870. počenši tiskali so se gledališki listi s popolnimi
imeni igralnega osobja. Da se vidi, kakšni so bili prvi gledališki
listi, priobčujem facsimile gledališkega lista z dne 10. oktobra 1869. 
-&gt;•§ 148 &lt;H
====B. Sodelujoči člani Dramatičnega društva v Ljubljani 1867–1892.====
A lt Ivan. Igralec 1868—1878. (Bil je po obrtu rokovičar.)
Androin a Anton. Igralec 1872—1873.
Ar k o. 1870.
Baje c Viktor. Igralec in pevec 1886—1891.
Balsov a Albina. Igralka 1868—1870. Prvič nastopila 1. maja
1870 („Pot skozi okno&quot;).
Bar na so v a Amalija. Igralka in pevka (solo) 1870—1875. Priredila koncert v gledišču dn6 29. marca 1869.
Baš Lovro. 1872—1875.
Bele. 1871.
Bezeg. 1872—1877.
Bezgovec . 1873—1876.
Bled ko. 1875—1876.
Bona č A. Igralec 1876—1885.
Bonačev a Antonija. Zborska pevka 1872 — 1875.
Bonačev a Franja. 1872.
Bonačev a Terezija. Igralka in zborska pevka 1869 — 1876.
Borštni k Ignacij (Gorazd). Režiser, igralec in učitelj dramatične šole.
Brak (Pajsar Josip). Pevec 1883—1884. Učil se je na dunajskem
konservatoriju. Ne dovršivši študij, umrl je v Ljubljani dne
22. oktobra 1891. v 26. letu svoje dobe.
Brank e Ivan. Pevec 1875.
Brlogarjev a Antonija. Igralka 1876—1877.
Bro s Ivan 1870. (Bil je trgovski-pomočnik.)
Brusov a Albina. (Valenta Brusova.) Igralka 1869—1873.
Buča r Fran (Pavel). Operni pevec. Bil je angažovan za dobo
1891 — 1892. Pel je pa že pred to dobo v našem gledališču.
Učil se je na praškem konservatoriju.
Castald o Aleksander (Dolhar). 1870.
Colorett o Viktor. Pevec 1868. Mnogo deloval pri čitalnici ljubljanski.
Daneševa Lujiza. Operna pevka. Sodeluje kot.pevka pri Dramatičnem društvu od leta 1887. Učenka g. Frana Gerbica
na lvovskem konservatoriju leta 1882/85.
Danil o (Cerar Anton). Igralec od leta 1877.
Danilov a (Gostič-Cerar). Igralka.
Dobravčin . 1876—1877. 
-&gt;-i 149 S+-
Dolene o Fran. Igralec in pevec, zdaj trgovec v Mariboru.
1869—1873.
Dolharjev a Lucija. Zborska pevka. 1868.
Dominik. Igralec 1868.
Drahsle r Pavel. Igralec 1867—1873.
Dreni k Fran. Igralec. 1867—1871.
Dubski. Igralec 1874-1875.
Dzimskova . 1871 — 1872.
Engelhartov a A. 1869—1875.
Engelhartov a N. 1873 — 1874.
Engelnova Loti. 1868—1870.
Eržen Gregor. Igralec in pevec. 1868—1868. (Po obrtu čevljar.)
Filapi č Štefan. Igralec in pevec 1868—1872. Prvič kot Eldorado v šaljivi igri „Kralj Vondra&quot; dne 31. decembra 1868 pri
čitalnični besedi, potem v „Tičniku&quot;. Bil je deželni uradnik.
Finkov a Franja. Igralka in zborska pevka 1868—1872.
Finkov a Marija. Zborska pevka 1868—1870.
Foerste r Anton. Prva leta Dramatičnega društva učitelj zborovega petja. Skladal je mnogo za društvo. Njegovih skladeb
in instrumentacij omenjam v tej knjigi.
Frohlichov a Evgenija. Igrala na gosli Vieutempsove arije 1868.
Gabršek Ivan. Igralec 1869—1873.- Bil je zasobni uradnik.
Umrl kot občinski tajnik na Vranskem.
Gajetov a I. Zborska pevka 1871 — 1872.
Gecelj Josip (Kocelj). Igralec in režiser 1869—1889.
Gerbi c Fran. Kapelnik Dramatičnega društva od 1. 1887. Fran
Gerbic je mnogo deloval v tujini, največ pri Slovanih. Njegovo delovanje kot opernega pevca opišem naj v kratkih
črticah. Praški konservatorij dal je s svojimi opernimi gojenci za izpit Mozartovo opero „Titus&quot; v laškem jeziku, v
kateri je pel naslovno ulogo. Po prvem dejanju čestital mu
je slavni glasbeni zgodovinar in estetik dr. Ambros rekoč:
„Jako me veseli, da Vam moreni v imenu odbora konservatorijskega čestitati na izrednem uspehu. Vse ste nas iznenadili. V svoji karijeri delali bodete čast praškemu konservatoriju.&quot; Pel je prve tenorjeve uloge v naslednjih operah: Hugenoti, Robert vrag, Afričanka, Židovka, Lohengrin,
Aida, Trovator, Ernani, Rigoletto, Maškarni ples od Verdija
in od Aubera, Nema iz Portici, Lucrezia Borgia, Favorita,
Belizar, Norma, Seviljski brivec, Ruy Blas, Začarani strelec, 
Don Juan, Začarana postranka (Zauberflote), Titus, Fidelio,
Faust, Vesele žene vindzorske, Marta, Alessandro Stradella
(obe tenorjevi ulogi), Ciganka, Undina, Lejla, Zrinjski, Boisijska
čarobnica, Mislav, Sej slav ljuti, Ban Leget i. dr., ne broječ
mnogih operet, v katerih je v začetku nastopal, ker
takrat niso še v Zagrebu imeli opere. Imel je poleg teh še
mnogo opernih ulog v svojem repertoarju, katerih pa na odru
ni pel, ker se one opere niso pele na glediščih, kjer je bil
angažovan, nekaj pa jih je pel tudi lirični tenor. Uloge učil
se je ponajveč brez kakega inštrumenta na tiho, da si je
glas čuval vedoč, da skušnje s polnim glasom utrudijo
organ. Učiti se je mogel na vsakem kraju. Tako se je naučil n. pr., ko je popotoval v Augsburg, med potjo sem in
tja v vagonu tenorjevo ulogo iz opere Lucija di 'Lammermoor. Največ truda prizadejalo mu je s početka, ko je,
nevešč poljščini, moral preučiti repertoar v poljskem jeziku
v Lvovu. Poljski jezik je Nepoljaku jako težaven. Skoro
pa je premagal tudi to teškočo, tako da se je naučil ulogo
Eleazarja iz opere »Židovka&quot;, katera se prišteva med najtežje in največje, v il dneh, za kar navadno pevec rabi
nad mesec dni. Izmed ulog, v katere je segal njegov repertoar,
pel je največkrat Fausta od Gounoda, katero ulogo je jedino
v Zagrebu pel nad 60krat. Kako je pel in predstavljal to
ulogo, je v živem spominu še sedaj zagrebškemu občinstvu.
Iz Zagreba odšel je v svoj rojstni kraj, kjer je prestal teško
bolezen, katera ga je odtegnila dve leti gledišču. Po bolezni
pel je v dvorni operi na Dunaju. Tedanji intendant baron
Hoffmann čestital mu je po skušnji: „Vi imate jako lep glas
z izvrstno italijansko šolo&quot;. Ker ni imel takrat praznega
mesta za prvega tenorja, ponudil mu je mesto za druge
tenorjeve uloge z jako lepo gažo. Svetoval mu je pa sam,
naj rajši tega mesta ne sprejme, češ da je potem teško
popeti se na istem zavodu do prvih ulog. Svetoval mu je
iti na kako manjše nemško gledišče, da si tam napravi
nemški repertoar in da se potem oglasi. Tako je tudi storil.
Sprejel je angažma v Ulmu na Virtemberškem. Nastopil
je tam v operi Hugenoti v ulogi Raoula. Občinstvo ga je
odlikovalo z burnim ploskom, kritika pa je pisala, da že
gotovo 30 let niso imeli jednakega tenorista. Hitro se je
tam udomačil. Občinstvo bilo mu je jako ljubeznjivo, dasi-
lBl inravno je vedelo, da je Slovan. Došlo mu je tam mnogo
ponudeb na velika in tudi dvorna gledišča, sprejel pa je ponudbo za gledišče v Lvovu, želeč delati zopet na slovanskem
odru in se tako priučiti tudi poljskemu jeziku. Ponudbo za
rusko opero v Kijevu, katero je imel in je bil takorekoč
še tam angažovan pred svojim odhodom v Zagreb, odklonil
je. V Lvovu nastopil je tudi v operi Hugenoti ter si
koj občinstvo in kritiko s tem nastopom osvojil. Tu je
tudi svojo operno karijero končal. Izgubil je tam svojega
sinčka. Da je -moral dete, katero mu je ravnokar v rokah
za večno zaspalo, iz rok položiti in ravnopotjo iti v gledišče,
kjer je pel v operi Hugenoti težavno tenorjevo ulogo, tega ni
mogel pozabiti. Tožil je radi usode svojega stanu, katera
ga neobčutno sili prepevati tedaj, ko mu je srce krvavelo
in plakalo. Sklenil je, ako se mu ponudi prilika, zapustiti
gledališko karijero Taka prilika se mu je tudi koj ponudila.
Za nesrečne rodbine, katere so pri strašnem požaru komične opere v Beču izgubile toliko dragih svojih, prirejali so
se po vsi državi dobrodelni koncerti. Tudi v Lvovu se je
priredil v to svrho koncert, v katerem je sodeloval Gerbič.
Imel je v tem koncertu tako izreden uspeh, da mu je sloveči klavirni virtuoz vitez Mikuli, kateri je bil tedaj ravnatelj na lvovskem konservatoriju, ponudil mesto profesorja
za solopetje ter pevovodje društvenega zbora. To ponudbo
je sprejel. Sodeloval je na tem zavodu in nastopal tudi v
mnogih koncertih kot solopevec. Razven tega pa je imel
toliko privatnih lekcij, da ni imel celi dan proste ure. Kakor
v Zagrebu, prišel je tudi v Lvovu z naj odličnejšimi krogi v
dotiko ter je poučeval v teh krogih solovo petje, t. n. pr.
v Zagrebu banove hčere, v Lvovu pa hčere c. kr gališkega
namestnika, sedanjega ministra viteza Zaleskega i. dr. V
palači kneza Sapiehe bile so večkrat soareje, h katerim je bil
povabljen s svojo soprogo. Še predno je nastopil službo na
konservatoriju, naučil je na prošnjo ravnateljevo društven
konservatorijski zbor svojo kompozicijo »Slovanski brod&quot;,
katero so peli v društvenem koncertu konservatorijskem.
Uspeh pri odličnem občinstvu, katero zahaja v te koncerte,
bil je povoljen, kakor si je le mogel želeti. Od tistega časa
pele so se mnoge druge njegove skladbe v slovenskem jeziku
v različnih koncertih ter so imele jednaki uspeh in še sedaj 
se prepevajo tam v pevskih društvih njegovi zbori. Ko je
bil štiri leta na konservatoriju, dobil je vabilo od Glasbene
Matice v Ljubljani, naj bi preuzel vodstvo društvene glasbene šole. Ni ga mamila plača, združena s to ponudbo, v
Ljubljano. Le ljubezen do domovine in želja, po svoji moči
pripomoči k razvitku domače glasbene umetnosti, bil je
nagib, da je zapustil častno umetniško mesto v Lvovu in
se napotil v Ljubljano navzlic temu, da mu je ponudilo
ravnateljstvo konservatorijsko, ako ne opusti konservatorija, plačo povišati za 600 gld. in razven tega mu še dati
5O°/0 od vse učnine njegovih gojencev, kar bi bilo skupaj samo
že več iznašalo, nego cela plača, katera mu je ustanovljena
v Ljubljani. Toda dal je besedo; obljubi svoji ostal je veren
in šel v Ljubljano. Od njegovih gojencev solopetja, katere
je izuril, zauzema mnogo njih odlična mesta na gledališčih.
Naj tukaj imenujem le nekatere. Tako je njegov gojenec
gosp. Florjanskv, junaški tenor na češkem narodnem gledališču v Pragi; gosp. Alma bil je angažovan kot liričen tenor
na dvorni operi v Beču, gospodičina Weiner je altistka opere
v Hamburgu, gospa Bočkaj operetna pevka v Karltheatru
v Beču i. t. d. Gospod Fedyczkowski, basbariton, kateri je
angažovan za naše narodno gledišče v Ljubljani, je tudi
njegov gojenec iz lvovskega konservatorija. Pred svojim
odhodom v konservatorij v Prago deloval je na to, da se
je v Ilirski Bistrici osnovala narodna čitalnica. Še pred
tem pa je osnoval tam društvo diletantov. To društvo je
predstavljalo že 1863. leta glediške igre, v katerih je sam
nastopil in katere so občinstvu jako ugajale ter je unemale za narodno stvar V Cerknici, v svojem rojstnem kraju,
kjer je od početka osnovanja čitalnice njen predsednik,
izimši jedno leto, prirejal je za društvenike mnogo koncertov in glediških predstav, katere je vodil ter tudi
sam s svojo soprogo in svakinjo gospodičino Daneševo v
njih sodeloval. V domovini koncertoval je v Ljubljani, v
Trstu, v Gorici, v Kranju, v Novem Mestu, v Ilirski Bistrici,
v Postojini, v Cerknici, na Bledu i. t. d. V Trstu pel je dvakrat v oratoriju »Štirje letni časi&quot; od Haydna in jedenkrat v
oratoriju „E!ijas&quot; od Mendelssohna. Občinstvo in kritika v
vseh listih odlikovala sta ga, kakor s? umetnik le more želeti.
Leta 1880. je s svojo soprogo nastopil tudi v operi „Frei-
153 S+-
schutz&quot; od Webra v ljubljanskem gledališču. Tedanji ravnatelj nemškega gledišča brzojavil mu je potem še nekolikokrat, da bi nastopil še v kaki operi; on pa je ponudbo
odklonil. Bilo mu je le do tega, da je vsaj jedenkrat, ako
ne na slovenskih, a to na ljubljanskih deskah nastopil v
operi pred svojimi rojaki. Takrat ni bilo slovensko gledišče
tako razvito, da bi bil mogel pri nas v operi nastopiti. —
Fran Gerbic je častni član deželnega gledališča v Zagrebu.
Razven častnega članstva zagrebškega gledališča ima tudi
diplomo, s katero gaje imenoval „Zemaljski glasbeni zavod&quot;
v Zagrebu za njegovo delovanje na glasbenem polju svojim
častnim članom; dalje je častni član cerkniške čitalnice.
Gerbicev a Milka. Operna pevka. Pri Dramatičnem društvu od
1. 1887.
Gorjupov a Ivana. Igralka, prvič 29. marca 1868 (Vodnik v
Olimpu). Delovala tudi 1. 1870.
Gornikov a Marija. 1873—1875.
Gostičev a Gustika (Danilova). Igralka in pevka. Nastopila
prvič 24. januvarja 1886 v »Požigalčevi hčeri&quot;.
Grassell i Peter. Prva leta Dramatičnega društva sam igral in
s svojim izbornim igranjem mnogo pripomogel k lepemu
uspehu slovenskih gledaliških predstav.
Gril Fran. Zborski pevec 1875 — 1878. (Bil je črkostavec.)
Gril Anton. Igralec 1867 — 1877. (Trgovski pomočnik.)
Gutnik Anton. Igralec in pevec 1880.
Gutnikov a (Mancetova). Igralka 1877—1882.
Hajnriha r Marija. Igralka 1869.
Heidric h Anton. Pevec in učitelj zborskega petja. 1868—1871.
Hočeva r Anton. Zborski pevec 1873—1874.
Hofmanov a Julija. Igralka 1867 — 1869.
H oh nov a Melanija. Igralka. Igrala tudi večkrat na klavirju.
1867-1875.
Hohnov a Olga. Igralka 1868—1869.
Hora k Eduvard. Igralec 1868-1869. Prvič 26. decembra 1868.
v igri »Ženin od gladi&quot;.
Horakov a Marija, zdaj soproga ces. svetnika Ivana Murnika.
Nastopila prvič 22. novembra 1868, potem 26. decembra v
igri: »Ženin od gladi&quot;, potem v igri: »Zakonske nadloge&quot;.
Hrcvat. Igralec 1871. (Bil je trgovski pomočnik.)
Ihanov a Avgusta. Pevka 1868—1873. 
-»•i 154 K—
Ihanov a Eliza. Igralka in pevka 1863—1876. Zdaj je pevka
v stolni cerkvi v Ljubljani.
Jagričeva . Igralka. Prvič nastopila 14. septembra 1868.
Jak Avgust. Zborski pevec 1868—1872. (Trgovec.)
Jakov a Matilda. Igralka 1868.
Jamnikov a Ivanka (Tomanova). Igralka 1867 — 1874.
Jekove c Andrej. Igralec 1871 — 1876. (Bil je zasobni uradnik.
Zdaj učitelj v Kamni Gorici.)
Jeločni k Anton (Slobodin, Antončič). Igralec, nastopil prvič v
igri: „Dobro jutro&quot; L 1869. Bil tudi režiser in deloval do
leta 1886.
Jelovše k Jerta pl. Fichtenau . Pevka 1868.
Jenčič . Igralec 1868.
Jeni č Vekoslav. Nastopil kot gost 1890—1891.
Jereb Ivan. 1869—1870. (Zavarovalni agent.)
Ješe. 1878.
Juvanči č Ivan. Igralec 1869 — 1877.
Kaj zel Peregrin. Prvi slovenski komik. Deloval prva leta društvenega delovanja. Odličen trgovec in občinski svetovalec,
umrl 22. februvarja 1892.
Kam Ivan. Igralec in pevec 1868—1870. (Čitalnični gostilničar.)
Klerov a Amalija. Igralka 1868—1870.
Kobilc a Jakob. Igralec 1868. Zdaj trgovec v Celju.
Kobla r Avgust. Dober komik 1867—1869. Zdaj uradnik pri
državni železnici v Ljubljani.
Koma r Fran Zborski pevec 1872 — 1875.
Korick i Josip. Zborski pevec in igralec 1872—1873.
Kozak. Igralec 1887-1889.
Kraje c Ivan. 1870—1871. (Črkostavec.)
Kramari č Ivan. Igralec 1869—1875. (Trgovski pomočnik. Zdaj
stotnik pri deželnih brambovcih.)
Kremžarjev a Josipina. Igralka 1868—1870.
Križa j Janko. Igralec 1869 — 1872. (Železniški uradnik.)
K ur al t Fran. Pevec 1868.
Kuraltov a Marija. 1868—1869.
Lamove c Ivan. 1872—1874.
Ledarjev a Emilija. Igralka 1874—1876.
Lega t Fran. 1872.
Lega t Vekoslav. Igralec 1869—1874. (Zdaj vodja tiskarnice
Družbe Sv. Mohorja v Celovcu.) 
155 H -
Logičel c Fran (Hajek). 1809.
Lovši n Fran. Igralec od 1. 1887.
Luznarjev a Alojzija. 1872—1873.
Magoli č Ljudevik. Igralec 1876 — 1878.
Marolt Avgust. Igralec 1876.
Maškov a E. Pevka 1868.
Meden Ivan. Operni pevec 1869—188G.
Megla č (Pianecki). Pevec. Nastopil 25. marca 1889 kot Jurij v
operi: „V vodnjaku•'.
Miheljač . 1873.
Mulače k Fran. Zborski pevec 1869 - 1874.
Mulače k Ivan. Igralec 1870—1875. (Trgovski pomočnik.)
Nagelnov a A. Igralka 1869—1875.
Nagelnov a J. 1870.
Namretov a Pavla. Igralka in pevka 1S72—1880.
Naumanov a A. Igralka 1870—1871.
Neugebauerjev a bar. Antonija. Pevka in igralka 1868—1875.
Nastopila prvič v gledišču 19. decembra 1869 kot Ljuboslava v „Tičniku&quot;.
Nigrinov a Avgusta. Igralka. Nastopila prvič v igri: „Lowoodska
sirota&quot; 1. 1876 v čitalnici. Leta 1812 odšla je v Beli Grad
in deluje od te dobe pri srbskem gledališču v Belem Gradu.
Nigrinov a Matilda Igralka in pevka 1877.
Nigrinov a Marija. Igralka. Nastopila je prvič v igri: Srce je
odkrila&quot; I. 1875.
Nigrinov a Gizela. Igralka in pevka 1877.
Nollijev a (Vrelčeva) Franja. Igralka 1872—1875.
Nolli Josip. Operni pevec pri Dramatičnem društvu od leta
1867—1875.
Noll i Srečko. Pevec 1868—1873.
Oblak Josip. 1868 — 1869. (Notarski solicitator.)
Obreza Marija. 1868—1869.
Odijev a Dragojila. Operna pevka, igralka in učiteljica na dramatični šoli 1868—1878.
O meje č Ferko. 1868 — 1869. (Deželni uradnik.)
Orel Viktor. 1868 -1869.
Pajk Janko. Igralec 1874—1883.
Pajsa r Josip (Brak). Pevec 1883 — 1884.
Pardubsk a Franja. Igralka 1871—1874.
Paternoste r Antonija Zborska pevka 1872—1875. 
156 S*~
Paternoste r Josip (Gorenjec). Pevec in igralec 1869—1878.
Paternoste r Simon. Igralec in pevec 1869—1875.
Pavlin o va Avrelija. Zborska pevka 1871 — 1872.
Pavli nov a Marija. 1869.
Pavše k Anton. 1874-1875.
Pavškov a Amalija. 1871 — 1876.
Pavše k Josip. Pevec od 1. 1876.
Pelan Anton. Igralec 1877 - 1878.
Perda n Ivan. Igralec in pevec od I. 1884.
Pesja k Ana. Pela v trospevu iz opere „Lucrezia Borgia&quot; 1. 1868.
Petri č Ernest Igralec 1883 — 1885.
Petrinsk a (Klečeva). Igralka 1882—1884.
Piskarjev a Ana. Pevka 1872 - 1875.
Podčereno v Šimen. 1868—1873.
Podkrajškov a Cecilija. Igralka. Nastopila prvič dne 10. decembra 1870. leta v igri: „Pesek v oči&quot;. Umrla dne
28. marca 1879.
Podobni k Fran. Igralec in šepetalec 1869 — 1873.
Podmilšak . 1871.
Podmirsk a 1888 1889.
Poga č ar Ivan. Igralec in pevec 1870—1871.
Polansk a (Engelhart). Igralka 1882.
Poličarje v Anton (Razinger) 1870.
Potočnikov a Marija. Igralka 1871 — 1873.
Prelesni k Anton. Igralec 1868 — 1869. (Zdaj deželni oficijal.)
Prelihov a Marija. Igralka 1867—1868.
Prosen Josip. Igralec 1872—1874.
Pnciha r Avgust. Pevec in igralec 1868—1875.
Rahnetov a Amalija. Igralka in zborska pevka 1868—1875.
Rahnetov a Nežika. Zborska pevka 1872—1875.
Ravni h ar Fran. Igralec 1868. (Deželni blagajnik.)
Rbežnikov a Zdenka Igralka in pevka 1870—1872.
Rebol j Rudolf. Igralec 1873—1875.
Re s man Ivan. 1868 — 1871. (Železniški uradnik.)
Ros a Antonija, soproga računskega svetnika g. Antona Svetka,
nastopila prvič dne 1. oktobra 1871. 1. kot Lenka v „ Doktor
in postrešček&quot;. 1871-1874.
Rudolf. 1880.
R us Jakob. Igralec in pevec 1869 — 1887.
Schantl I, c. kr. kapelnik, vodja orkestra in petja. 1868—1872. 
-H 157
Schuber t (Šuberfc) Adolf. Igralec 1872—1874.
Schmid t Fran. Igralec 1869-1878. (Zasobni učitelj.)
Semi č Ljudevit. 1871.
Skabern e E 1880.
Slavčev a Marica (Nachtigall). Igralka. Prvič nastopila 11. novembra 1888. 1. kot hišina v igri: „Kdor se poslednji smeje!&quot;
Slavk o (Ravnikar Fran). Igralec in pevec 1884 — 1890.
Smola. 1872.
Sos s Miroslav. Igralec. 1872—1875.
Souvanov a Roza. Pevka. (Romanca iz „Tičnika&quot;). 18G8.
Stock l Anton. Kapelnik in pevovodja 1869 - 1877.
Sušnik. 1871.
Svetkov a Ivana. Igralka in zborska pevka 1868 — 1873.
Svetkov a Franja. Igralka in zborska pevka 1868—1873.
Šega. 1888—1889.
Šmidt. Učiteljica šole.
Šolmaje r Kornelija. Deklamovalka 1868.
Šrapkova . Eliza. Pevka 1869.
Š tam c ar Avgust. Pevec od 1. 1884.
Štembergov a Gabrijela. Pevka 1872.
Štrk. 1877- 1878.
Št up ar Fran. 1872—1873. (Zdaj železniški uradnik v Lescah).
Štupa r Srečko. 1873- 1875.
Štur m Fr. st. 1869—1881.
Šturm ml. Od 1. 1881.
Šturm Ivan ml. 1874—1881.
Šturmova .
Šuklj e Fran. Igralec 1868—1869.
Šušterši č Julij (Sršen) Igralec 1868 do danes; prvič 10. oktobra
1869 („Išče se nevesta&quot;).
Š vaj g ar Josip. Igralec 1870—1871. (Steklar. Odšel v Ameriko).
Šventnerjeva . Igralka. Prvič nastopila dne 24. oktobra 1867
kot „Alenčica&quot; v igri: „Na Mostu&quot;, potem v „Filozofu&quot;,
„Bog vas sprimi&quot;.
Tekalčev a Vekoslava. 1872 1878. (Zdaj živi v Ljubljani.)
Tekavči č Marija. 1883.
Tisen Ivan. Igralec in pevec 1867—1871. (Trgovski pomočnik.)
Tomanov a Ema. 1868—1869.
Trdin a Jakob. Zborski pevec 1868—1875. (Zdaj hranilnični
kontrolor v Ptuju). 
-Mš 158 S*-
Trdina Ivan. Zborski pevec 1872 — 1875.
Trdina Fran. Zborski pevec 1872.
Trdinova. 1876—1878.
Trnovec . 1872—1873.
Trtnik Fran. 1868-^1869. (Deželni uradnik).
Tumov a Felicitas. Zborska pevka. 1868— 1871. (Zdaj omožena
Kokalj.)
Tumov a Matilda. Igralka in pevka. 1868 — 1873. (Soproga g.
učitelja Razingerja).
Unčan Josip (Mestek). 1870 — 1878.
Urbanec . 1877—1878.
Urbanči č Zdravko. Igralec in pevec.
Valent a Vojteh. Pevec, igralec in pevovodja 1. 1868—1869. Pel
1868. 1. z Gerbičem in A. Pesjakovo trospev iz Donizzetove
opere: „Lucrezia Borgia&quot;. Pel pri besedah čitalničnih, kot
igralec nastopil prvič v »Filozofu&quot; dne 4. decembra 1867.
Umrl dne 19. decembra 1891.
Velikajn e And. Igralec 1871 -1873. (Čitalnični kavarnar).
Veger Peter. Operni pevec. 1871.
Vernikova . 1885.
Verovše k st. 1883-1888.
Verovše k Anton od 1. 1887.
Vidi c Fran. 1868/09—1870. (Trgovec.)
Vizja k Vincenc (Trnovec). Igralec. 1872—1877.
Volt a Valenta. Igralec 1868—1875. (Čevljar.)
Vrbančeva . 1884—1885.
Vrelčev a Franja. (Nolli-Vrelčeva). Igralka 1871—1875.
Vrtnarjeva . 1887—1888.
Vrtnikov a Ivana. 1868—1886.
Zanoška r Josip. Zborski pevec 1872—1873. (Deželni oficijal.)
Zoretičeva . Igralka 1871—1878.
Z v o nar j ev a Zofija (Borštnik-Zvonarjeva). Igralka. Nastopila
prvič dne 10. decembra 1882.1. kot Jelica v igri: »Šolski
nadzornik&quot;.
Zupanec . 1873.
Zupančev a M. iz Vipave. Igralka. Prvič nastopila 20. novembra 1870. 1. kot markiza („Pot skozi okno&quot;.)
Žaga r Dragotin. Igralec 1867—1870. Nastopil prvič dne 4. decembra 1867. 1. v „Filozofu&quot;. 
-*8 159

====C. Sodelujoči člani »Dramatičnega društva« v Ljubljani 1892–1893.====

I. Drama .
Angažovan o osobje.4 5
Režiser: Ig. Borštnik.
^Borštnik Ignacij,
^Borštnik - Zvonarjeva,
^Danilo (Cerar Anton), &lt;
^Danilova (Cerar Gustika),
Lovšin Fran,
Nigrinova Gizela
Perdan Fran,
Polakova Marija,
Slavčeva Marica,
Sršen (Šušteršič Julij),
Urbančič Zdravko,
jVerovšek Anton mL,
Sturm ml.
Neangažovan o osobje .
Andlovčeva Marija, Kozjakova Terezija,
Andlovec Ivan,
Bajec Ivan,
Bednarkova Ida,
Bergant Borivoj,
Boland Miroslav,
Čepon Ignacij,
Gecelj Dragotin,
Gostinčar Josip,
Jerom Henrik,
Karlič Fran,
Korenčan Ivan,
Korene Fran,
Kopitar Valentin.
Kuhel Makso,
Lindtner Henrik,
Malnarjeva Vekoslava,
Modic Janko,
Oblak Josip,
Orožen Ivan,
Pavškova Antonija,
Skarjevčeva Rozalija,
Slana Ivan,
Verovšek Josip st.,
Vidmar Anton,
Zor Miroslav.
Šturm Iv. ml.
Inspicijent.
Garderobije .
II . Opera .
Kapelnik: Fran Gerbič.
Solisti.^ .
Daneševa Lujiza,
Fedyczkowski Marcel,
Gerbiceva Milka,
Nigrinova Gizela,
Nolli Josip,
Pavšek Josip,
Perdan Fran. 
-~M? 160 -
Zbo r .$ t
Gospoda. Dame.
Črne Viljem,
Dražil Ivan,
Kotar Ivan,
Kramarič Karol,
Kunaver Andrej,
Mlakar Karol,
Oblak Matija,
Orožen Ivan,
Rus Fran,
Šprahman Ivan,
Urbančič Zdravko
Zirkelbach Ivan.
Bednarkova Ida,
Bitenčeva Vekoslava,
Flakova Gabrijela,
Globelnikova Josipina,
Jakševa Pavlina,
Majeski Ljudevita,
Mali Marija,
Malnarjeva Vekoslava,
Pavškova Antonija,
Pirčeva Ana,
Polakova Marija,
Rusova Pavla,
Simončičeva Ana.
Orkester .
Vojaški orkester domačega pešpolka baron Kuhn štev. 17.

===Dramatična šola.===

Ko se je osnovalo Dramatično društvo v Ljubljani, zbral je
§ j m njega odbor okrog sebe lepo število mladih rodoljubkinj in
rodoljubov ter jih naprosil, naj sodelujo pri slovenskih gledaliških predstavah. Nekaj igralnih moči, ki so se že poskusile na
čitalničnih deskah, prestopilo je k Dramatičnemu društvu. Pomagali
pa so tudi igrati sami odborniki. Mlade moči treba je bilo uvesti
na slovenske deske, treba jih je bilo vaditi v predstavljanju in
deklamaciji; treba jih je bilo sploh učiti vsemu, česar je bilo treba
vedeti neizkušenemu igralcu. Dramatično društvo potrebovalo je
izurjenih igralcev. Ker pa teh ni imelo in ker jih sploh ni moglo
angažovati od drugod, moralo si jih je samo izobraževati ter si
je v ta namen osnovalo dramatičn o šolo. Društven odbor
poudarjal je vedno, da more le vsled tega, ako ima društvo
dobro šolo in ako igralne moči angažuje s stalno plačo, napredovati slovensko gledališče. Uvidel pa je tudi, da je predstavljanje umetnost, kateri se je igralcu vsemu posvetiti in le njej
živeti, ako mu je uspešno delovati. Žal, da se Dramatično druDramatična šola. 
161 Hštvo vsled pretesnih sredstev ni moglo toliko uspeti, da bi se
njegovim igralcem z malo izjemo poleg predstavljanja ne bilo
treba baviti še s kakim obrtom.
Prva dramatična šola za gospice otvorila se je koncem
1. 1869. pod vodstvom gospe Dragojile Odijeve, ki je učila deklamacijo in predstavljanje. Pouka se je udeleževalo 11 gospic Za
pouk v petju bil je ustanovljen poseben oddelek, v katerem je
učil 12 gospodov gospod Anton Foerster. Tudi za učenje slovenskega jezika bil je napravljen poseben tečaj. Pevce je tudi vadil
v petju Vojteh Valenta. Ti tečaji nadaljevali so se vsako leto z
manjšimi, pozneje z daljšimi presledki. Leta 1870. učili so v
dramatični šoli deklamacijo in predstavljanje: v ženskem oddelku
gospa Odijeva, v moškem pa režiser g. Josip Nolli. Za petje je
spet bil poseben tečaj, v katerem so učili kapelnik J. Schantl,
potem Anton Heidrich in Anton Stockl Uspeh dramatične šole
pokazal se je jasno pri javnih društvenih predstavah, in moram
omeniti, da so predstave bile dobre dotlej, dokler je društvo
moglo uzdržavati dramatično šolo. Društven odbor bil je o tem
preverjen; nabiral je več let radodarne prispevke, s katerimi je
uzdržaval dramatično šolo. Leta 1870. osnovala se je deklamatorična in dramatična šola, katero je vodila znana mojsterica v
deklamovanju, gospa K. Šo 1 maj er j e v a, in je ta rodoljubka
dalje časa brezplačno poučevala gospodičine. S 15. julijem
1. 1871. začela se je spet dramatična šola, katero je vodil društven tajnik Josip Nolli.
Še na drug način skrbel je odbor za pouk. Brž ko se je
osnovalo društvo, sestavili so odborniki Peter Grasselli, Josip
Nolli in Josip Stare: „Priročn o knjig o za gledišk e diletante&quot;, katera je prišla na svetlo I. 1868. Ta knjiga bila je
mladim ljudem navodilo v predstavljanju ter ji je bil namen
uvesti začetnika igralca v vso tajnosti, s katerimi se je seznaniti
igralcu za vsak korak svojega umetniškega življenja.
Uzdržavanje dramatične šole stane denarja, a društvo žal
ni imelo toliko sredstev na razpolago, da bi moglo plačevati
učitelje, in deželna podpora bila je tudi premajhna. To je napotilo odbornike, da so ustanovili podporn i odbor , kateremu
je bila naloga, podpirati sposobne moči slovenskega gledišča v
poletnem času in izuriti kolikor mogoče novih moči. Ta podporni
odbor je nabiral radodarne prispevke do leta 1878. ter je ž njimi
uzdržaval dramatično šolo. S tem je omogočil, da se je drama-
-M 162 !•&lt;-
tična šola otvorila spet 1. 1874 (dne 15. junija) Ta šola je
obsegala tri razdelke; ž njo je naredilo društvo važen korak;
usposabljalo si je nove moči ter je tako skrbelo za namestnike
onih igralcev, ki so zapuščali slovenski oder. L 1875/76 delovali
so v dramatični šoli trije učitelji, boljše igralne moči; 1. 1876/77
dva učitelja in jedna učiteljica s stalno plačo. Uspeh te šole je
bil ugoden, posebno glede učenk, katere so nastopale pri javnih
predstavah z dobrim uspehom. Kakor danes, tako je bilo tudi
tedaj, da je taka šola privabila novih moči, kajti le na tak
način se je skrbelo za potrebni narastaj. V tem tiru razvijala
se je dramatična šola do leta 1879., to je do onega časa, ko je
deželni odbor odtegnil Dramatičnemu društvu deželno podporo
za uzdržavanje dramatične šole. Društvo je vsled tega odpustilo
vse igralce in igralke, malone dve leti ni priredilo nobene predstave, a da je bila tudi dramatična šola pokopana za več let,
umeje se samo ob sebi. Deželni odbor zahteval je od Dramatičnega društva vse drugo, nego ono, kar bi pospeševalo slovensko
gledališče Dajal je podporo, vender pa le „v literarn e namene&quot;, ne pa za dramatično šolo, saj je dosti karakteristično,
ako je zahteval, da naj Dramatično društvo izdaje poučne in
zabavne knjige in da naj izda zbirko slovenskih narodnih pesmi!
Brez dramatične šole bilo je društvo do 1. 1886. Dramatično
društvo je videlo, da brez učitelja ni uspeha, zato je 1. 1885.
poslalo na svoje troške na dunajski konservatorij igralca Ignacija
Borštnika, ki je bil na Dunaju leto dni. G. Ig. Borštnik vrnil se
je proti jeseni 1 1886. v Ljubljano. Poverila se mu je dramatična
šola, v kateri poučuje do danes z jako dobrim uspehom. Boljše
moči uporabljajo se za večje uloge in za epizodiste; iz večine
učencev dramatične šole pa se sestavlja komparzerija.
Leta 1886. povabila so narodna društva: Glasbena Matica,
narodna čitalnica ljubljanska in Dramatično društvo g. Frana
Gerbica. takrat profesorja na lvovskem konservatoriju, naj pride
v Ljubljano. G. Fran Gerbic je prišel in je preuzel pri Glasbeni
Matici mesto ravnatelja in učitelja, pri čitalnici mesto pevovodje
in pri Dramatičnem društvu mesto kapelnika. Mnogo so pridobila
naša društva s prihodom profesorja Fr. Gerbica v Ljubljani tudi
radi tega, ker je pri vedel s seboj dve izborni operni pevki, gospo
Milko Gerbicevo in nje sestro Lujizo Daneševo, po rodu Čehinji. 
-^-Ž 163
===Dobrotniki Dramatičnega društva v Ljubljani.===

^g^lovensko gledališče v Ljubljani je zavod, kateremu je prvi in
zadnji namen slovenska dramatična umetnost. Osnovali so
si ta zavod Slovenci sami v dobi, ko se je sploh oživelo društveno življenje pri nas; v dobi. ko so rodoljubi uvideli, da je
slovensko gledališče najvažnejši pripomoček k društvenemu in
kulturnemu razvoju naroda našega.
Uzdržavanje takega zavoda spojeno je z velikimi gmotnimi
žrtvami, ker gledališče sploh ni kako narodnogospodarsko podjetje, katero bi prinašalo gmotne koristi. Narod, kateri hoče
imeti vsaj nekoliko dostojno gledališče, mora žrtvovati v ta
namen precejšnje svote. V nas Slovencih žal niso prvi časi bili
ugodni slovenski dramatiki V teške spone bila je ukovana mlada
slovenska Talija; ni imela niti gledališkega poslopja na razpolago,
in ni imela krepke denarne podpore. Ni torej čudo, da tudi
slovensko občinstvo, ki je pridno polnilo gledališki dom, ni moglo
toliko pomagati, kolikor je društvo potrebovalo. Danes je hvala
Bogu, kakor v pisateljskih, tako tudi v merodavnih krogih,
zavladalo v tem pogledu boljše mnenje. Vsakdor je uverjen, da
je gledališče zavod, kateri se ne more razvijati brez znatne in
izdatne denarne podpore. Visoki deželni zbor kranjski zasvedočil
je to najjasneje s tem, da povečuje vsako leto podporo. Zdaj
daje dežela kranjska Dramatičnemu društvu redno letno podporo
8000 goldinarjev. Dežela kranjska je naš stalni podpornik. Njej
se je v novejšem času pridružil še drug stalni dobrotnik, to je
stolno mesto ljubljansko, katero nam daje redno podporo 1000 goldinarjev in katero nam je za otvoritev novega deželnega gledališča poklonilo še izredni prispevek 500 goldinarjev. Le s temi
podporami more Dramatično društvo prirejati javne gledališke
predstave.
Iskreni rodoljubi spominjajo se radi Dramatičnega društva
z darili in volili. Dr. Lovr o T o man volil je društvu 1000 goldinarjev v dolžnih pismih, dr. Ivan Cvaje r pa 500 goldinarjev
in Henri k Germe k 100 goldinarjev. Kot ustanovnik pristopilo
je Slavjansko blagotvoriteljno občestvo v Petrogradu s prispevkom
200 goldinarjev. Beneficijat Valenti n Ravnika r zapustil je
društvu 180 goldinarjev, Henri k Ničma n 50 goldinarjev, Fran
n» 
- H 164
Kotni k ml. 1000 goldinarjev; nadalje so darovali: Neime -
novan i 100 goldinarjev, Fran Ravnika r 100 goldinarjev,
dr. Valenti n Zarni k 384 goldinarjev. Preuzvišeni vladika
Josi p Juraj Strossmaye r spada tudi v vrsto naših dobrotnikov. Gospod Ivan Hriba r zavaroval se je 1. 1871. pri
,. Slavij i&quot; za 1000 goldinarjev in je zahteval, da se je izrecno pristavila pri dotični polici opomnja, da dobodo po njegovi smrti dediči
polovico, t. j. 500 goldinarjev, in Dramatično društvo v Ljubljani
drugo polovico.
Nemali dobrotniki društvu so ustanovniki, katerih je danes 33.
Z denarjem, ki se steka iz ustanovnine, kupilo je društvo obligacije ter si je tako osnovalo glavnico v znesku 1700 gld.
Ta glavnica je nedotična in smejo se rabiti le obresti za tekoče
potrebščine. Drugega zaklada nima do zdaj Dramatično društvo.
Po zdanjih pravilih sme društvo osnovati poseben zaklad za
onemogle igralce slovenskega gledališča. Tak zaklad je prepotreben. Temelj mu je položil prvi pisatelj teh vrstic z majhno
svotico, ki je naložena pri mestni hranilnici ljubljanski. 
-+S 16B R
===Imenik predsednikov, tajnikov in blagajnikov Dramatičnega društva 1807–1893.===

{| class=&quot;wikitable&quot;
! Leto !! Predsednik !! Tajnik !! Blagajnik
|-
| I. 1888/68 || Luka Svetec || Josip Nolli || Dragotin Žagar 
|-
| II. 1869 || Fran Levstik || Jurij Kozina || Dragotin Žagar 
|-
| III. 1870 || Peter Grasselli || Josip Nolli || Dragotin Žagar 
|-
| IV. 1871 || Peter Grasselli || Josip Nolli || Dragotin Žagar 
|-
| V. 1872 || Peter Grasselli || Josip Nolli || Dragotin Žagar 
|-
| VI. 1873 || Peter Grasselli || Josip Nolli || Dragotin Žagar 
|-
| VII. 1874 || Peter Grasselli || Josip Nolli || Dragotin Žagar 
|-
| VIII. 1875 || Ivan Murnik || Josip Nolli || Dragotin Žagar 
|-
| IX. 1876 || Ivan Murnik || Janko Kersnik || Dragotin Žagar 
|-
| X. 1877 || Ivan Murnik || Janko Kersnik || Dragotin Žagar 
|-
| XI. 1878 || Ivan Murnik || Janko Kersnik || Dr. Josip Stare 
|-
| XII. 1879 || Fran Potočnik || Janko Kersnik || Dr. Josip Stare 
|-
| XIII. 1880 ||Josip Jurčič || Matej Vodušek || Dr. Josip Stare 
|-
| XIV. 1881 || Ivan Murnik || Dr. Ivan Tavčar || Dr. Josip Stare 
|-
| XV. 1882 || Ivan Murnik || Ivan Trtnik || Dr. Josip Stare 
|-
| XVI. 1883 || Ivan Murnik || Ivan Trtnik || Dr. Josip Stare 
|-
| XVII. 1884 || Ivan Murnik || Ivan Trtnik || Dr. Josip Stare 
|-
| XVIII. 1885 || Dr. Josip Stare || Anton Trstenjak || Luka Robič 
|-
| XIX. 1886 || Dr. Josip Stare || Anton Trstenjak || Luka Robič 
|-
| XX. 1887 || Dr. Ivan Tavčar || Luka Pintar || Dr. Josip Stare 
|-
| XXI. 1888 || Dr. Ivan Tavčar || Luka Pintar || Dr. Josip Stare 
|-
| XXII. 1889 ||Dr. Ivan Tavčar || Anton Trstenjak || Dr. Josip Stare 
|-
| XXIII. 1890 || Dr. Ivan Tavčar || Anton Trstenjak || Dr. Josip Vošnjak 
|-
| XXIV. 1891 || Dr. Ivan Tavčar || Anton Trstenjak || Dr. Josip Vošnjak 
|-
| XXV. 1892 || Dr. Ivan Tavčar || Anton Trstenjak ||Dr. Josip Vošnjak 
|-
| XXVI. 1893 || Dr. Ivan Tavčar || Anton Trstenjak || A. Trstenjak (začasno) 
|}
{{prelom strani}}

==Del III.==
{{prelom strani}}
===Novo deželno gledališče v Ljubljani.===
7. leta pogorelo stanovsko gle5gradi gledališko poslopje, nego
bilo mu je tudi do tega, da se dožene zasobnopravno uprašanje
posestnikov lož. Zato je ukrenil dne 22. oktobra 1888. leta, da je
ob deželnih troških sezidati novo gledališče, v katerem prestani
zasobnopravno razmerje, odbil pa je ponudbo nemškega gledališkega društva, da bi le-to zgradilo gledališče za 200.000 gld.,
ako plača dežela polovico, ako mu prepusti odločevalno uplivati
na grajenje in upravo novega gledališča, ako zagotovi prejšnjim
posestnikom lož za 20 let neomejeno pravico do njih ložne svojine,
in konečno, ako se odločijo slovenskim predstavam največ po
štirje dnevi na mesec. Zajedno je deželni zbor naročil deželnemu
odboru, da izplača posestnikom lož zavarovalne zneske po 300 gld.
in da se dogovori s strokovnjaki, ki bi izdelali načrte in proračune v največjem znesku 190.000 gld.
To naročilo so izvršili arhitekt Vladimi r Walte r iz Celja
in skupno deželni inženir J. V. H r a s k y in arhitekt A. J. H r u b f,
ki so meseca julija 1889. leta predložili svoje operate. Izkušena
veščaka v gledaliških zgradbah, arhitekta Fellner in Hellmer na
Dunaju, izjavila sta se izrecno za načrt Hrasky-Hruby . Odmerjen je bil za tisoč osob, gledališče bi imelo štiri nadstropja
in šestdeset lož; toda ker bi bilo treba za rečeni načrt okolo
240.000 gld., sklenilo se je, da napravita projektanta nov načrt,
o katerem se je konečno izrekla posebna komisija, da je pripraven
deželnemu zboru kranjskemu 
in da ne bode stal nad dovoljenih 190.000 gld Za stavbišče je
bil odločen cesarja Josipa trg, kateri je občina ljubljanska brezplačno prepustila za gledališče; toda pri krajevnem ogledu
dne 3. maja 1890. leta so se mnogi mejaši in drugi udeleženci
iz zdravstvenih in nravnoredarstvenih ozirov izrekli zoper gledališče na rečenem trgu, dasi ni bilo stavbinskotehniških zadržkov ; mimo tega si je zastopnik c. kr. finančnega ravnateljstva
pridržal pismen ugovor. Vender še predno je bil uložen, ponudilo
se je deželnemu odboru ugodno stavbišče, in sicer Mayerjev
dvorec na Tržaški cesti. Ker pa deželni odbor ni razpolagal s
potrebnim kreditom (35.000 gld ), obrnil se je do občinskega zastopa ljubljanskega, naj izpremeni svoj ukrep z dne 27. junija
1888. leta tako, da mestna občina v gotovini izplača svoj donesek, ker se ni uporabilo ustopljeno, 15.000 gld. cenjeno stavbišče na cesarja Josipa trgu. Mestni zastop je le nekoliko
ustregel tej prošnji in z oskromno večino dovolil 7500 gld. češ,
da novo stavbišče itak pripada katastralni občini spodnješišenski.
Ko je pa kranjska hranilnica dovolila 20.000 gld., bilo je vender
možno kupiti ponujeni prostor, le da so se morali še v marsičem
znižati stavbinski troški. Pod vodstvom vladnega svetovalca
J. Mahkot a se je potem dne 16. junija 1890. I. izvršil krajevni
ogled, in zvedenci so izrekli, da je novi prostor sosebno primeren
za gledališče. Deželni odbor je tedaj razpisal poglavitna dela in
jih oddal: 1 tvrdki G. Tonnies v Ljubljani zidarska dela za
67.000 gld. s pogojem, da do 1. novembra 1890 zgradbo pod
streho spravi ali pa da za vsak dan zamude 50 gld. globe plača;
2. družbi ljubljanskih kamnosekov (F. Toman, V. Čamernik, Al.
Vodnik) kamnoseška dela za 12.000 gld.; 3. tvrdki G. Tonnies v
Ljubljani tesarska dela za 5000 gld.; 4. Srečku Nolliju in J. Stadlerju v Ljubljani kleparska dela za 5500 gld-; 5. E. Hamerschmidtu v Ljubljani železne nosilce za 4600 gld.; 6. G. Gridlu
na Dunaju železne konstrukcije pri strehi in etažah za 20.000 gld.;
7. tvrdki Viljem Bruckner na Dunaju zračno kurjavo in ventilacijo za 5000 gld. Dne 23. julija 1890. leta je prejšnji posestnik
prodano stavbišče ustopil stavbinskemu vodstvu, dne 9. avgusta
istega leta se je pričelo izkopavanje, dne 13. avgusta podzidavanje, in dne 19. oktobra 1890. leta se je vpričo deželnega glavarja dr. Poklukarja in deželnih odbornikov položil temeljni
kamen, v katerega dvostenskem zakrovu od pločevine je shranjena
ustanovna listina s stavbinskimi načrti, času primernimi spisi in 
Glavna skupina nad portikom.
Genij, glasba in drama.
Kipar Vekoslav Gangl. • &lt;]] ;jj 
- H 172 I
novci. Temeljni kamen je uzidan v portalnem stebru na desni
strani v podnožni višini
Dasi je bilo vreme trajno ugodno, vender podjetnik Tonnies
ni mogel do izgovorjenega časa (do dne 1. novembra 1890. leta)
spraviti stavbe pod streho, potem pa je moralo zaradi poznega
letnega časa zidanje prestati. Istočasno zborujoči deželni zbor je
dne 11. novembra 1890. leta dovolil nov kredit za spopolnitve,
kakor jih je nasvetovalo stavbinsko vodstvo, uzprejel pa ni predloga poslanca Ivan a Hribarja , da bi se uvedla elektriška
razsvetljava. Kar se torej tega tiče, novi hram odičen s tolikimi
umetniškimi in stavbinskotehniškimi vrlinami, žal, zaostaje za
podobnimi zgradbami nove dobe. Na podlagi novega kredita —
tudi kranjska hranilnica je zopet darovala 6000 gld. za dobavo
dekoracij — razpisala so se ostala dela in so ta dela dobili:
1. Mizarska dela ljubljanska mizarska dražba Binder, Krimer,
Petrin, Tavčar, Dogan za 9000 gld. 2. Ključavničarska dela ključavničarska mojstra A. Ahčin in F Pil ko za 2500 gld. 3. Sobno
slikarstvo slikar K. Lipovšek v Ljubljani za 30;J gld. 4 Steklarska
dela tvrdka Fr. Kollmann v Ljubljani za 1200 gld. 5. Pleskarska
dela brata Eberl v Ljubljani za i600 gld. 6. Pečarska dela
A. Drelse v Ljubljani za 400 gld. 7. Konstruktivna ključavničarska
dela Avg. Žabkar v Ljubljani za 14.500 gld. 8. Gledališki podij
K. Binder v Ljubljani za 1200 gld. 9. Elektriške signale Antosiewicz v Ljubljani za 800 gld. 10. Dovod vodovoda G. Tonnies
v Ljubljani za 5000 gld 11. Uvedbo plinove razsvetljave plinarnica v Ljubljani za 7000 gld. 12. Glavni lestenec in lestenec
v fojeju tvrdka Rud. Kissling na Dunaju za 1200 gld. 13. Kandelabre i. dr. Leopold Tratnik v Ljubljani za 3300 gld. 14. Kiparska
in stukaturska dela, in sicer figuralno skupino na slemenu, 4
risalite, spomeniško ploščo v fojeju, ornamentna kleparska dela in
dr. tvrdka Fischer, Hasensteiner &amp; Bock na Dunaju za 6000 gld.
15. Glavno skupino na portiku in 2 podobi kipar Al. Gangl na
Dunaju za 5000 gld. 16. Ornamentalno in figuralno umetno slikarstvo poleg pozlačevanja v avditoriju in na fasadi tvrdka
Winter &amp; Richter na Dunaju za 8000 gld. 17. Glavno zaveso
akademični slikar A. Liebscher v Pragi za 1500 gld. 18. Dekoracije tvrdka J Kautskv &amp; Rottonara na Dunaju za 6000 gld.
19. Uzorce za oderske stroje izdelal je gledališki nadzornik c. kr.
dvornega gledališča na Dunaju B. Brettschneider za 800 gld.
20. Asfaltovanje Newchatel Asphalte Company za 1200 gld. 21. Po-
m hhištvo v avditoriju I. Mathian, c. kr. dvorni založnik v Ljubljani
za 6000 gld. 22. Draperije, preproge, odersko pohištvo i. t. d. Fr.
Doberlet v Ljubljani za 8000 gld. in dr
Gledališče se nam kaže od zunaj kot skupljena zgradba v
strogo italijanskem renesančnem zlogu, katere sleharni del je
uveljavljen po svojem pomenu in namenu. Tako je oddelek nad
pozoriščem z daleč razvedenimi slemeni, katera dičijo lire, višji
od krožne strehe nad gledalskim prostorom, ki se zopet uzpenja
nad strehe in atike stranskih prostorov; pred njim je zgrajen
veličastni veliki portik in takisto oba napiišča s svojima atikama kot označilom velikih uhodov. Veliki portik je podprt s
petorico mogočnih steberskih monolitov od brušenega svetojeronimskega kamena; nad njim počiva naglavni venec z ornamentnim friznim nakitom na zlatem dnu in bogato figuralno sleme.
Skupina na slemenu — kakor že rečeno, delo našega kiparja
Gangla — kaže krilatega genija, izklesanega od merlerskega
kamenja, katero se uspešno upira sleharnemu vremenu. Genij
drži v desnici plamenico visoko nadse, v levici pa ima lovor, s katerim venča alegoriji drame in glasbe. Figuralni timpanonski nakit
poočituje posveto novega poslopja, in sicer v tem zmislu, da je
dežela kranjska, ki je požrtvovalno zgradila Modricam dično svetišče, uprizorjena kot spešiteljica umetnosti; ta motiv izražajo
alegoriški puti in ženske podobe. Vse to delo, polno življenja,
izvršila je znana dunajska tvrdka Fischer, Haselsteiner &amp; Bock.
Iz istega umetniškega zavoda prihajajo tudi amorete, ki
sklepajo steberne razpostave na napuščih; vse štiri predstavljajo
igrokaz, petje, burko in dramo. Takisto je rečeni zavod izvršil
ves figuralni in ornamentni nakit na pročelju, izmed katerega
imenujemo zlasti razsohe nad svodi in štiri medaljone na zlatem
dnu — epos, tragedijo, opero in opereto.
V obe sedaj še prazni dolbini na glavnem pročelju se postavita dva figuralna umotvora kiparja Gangla, ozirajoča se na
pesništvo. Oba umotvora, posneta po načrtih, prinašamo, jeden
predstavlja tragedijo, a drugi veseloigro. Višje partije gledališkega
poslopja, n pr. napuščne atike, tambur in uzvišanost nad pozoriščem imajo ličen sgrafitni nakit, ki jako lepo razstavlja velike
zicline; zamislil in izvršil ga je slikar Richter.
Skozi tri velikouhodna vrata prideš v glavno pridvorje.
Kakor notranji prostori sploh, izvršeno je tudi to v plemenitih
renesančnih oblikah. Steberski monoliti od brušenega verone-
Veseloigra. 
Žaloigra. 
-H 176 laškega in kararskega marmorja, takisto lezene in stene od umetniško imitovanih kamenov nosijo arhitravni strop, v katerega poljih
se živobarveno ornamentno slikanje izborno ujema z bogatim
barvenim nakitom pristnega in imitovanega marmorja na stebrih
in stenah. Iz glavnega pridvorja drže na desni in levi strani
jednokrake stopnice do prvega reda. Ustopivši ugledaš baš pred
seboj uhode do hodnika v parter, med njimi pa je nameščena večerna blagajnica kot bogato razčlankan napušč v lesni arhitekturi.
Iz glavnega pridvorja prideš v širji parterni kuloar, kjer so na desni
in levi strani somerno razvrščeni uhodi do parternih sedežev in
stojišč, prostori za odlaganje oblek in mnogoštevilni izhodi za silo.
Pri vseh teh napravah se je kar najskrbneje gledalo na udobnost
in lepoto, zajedno pa na varnost gledališkega občinstva. Isto
uredbo vidiš povsod, bodisi da greš po omenjenih velikih stopnicah v prvi ali drugi red, bodisi da se napotiš po stranskih
stopnicah iz stranskih pridvorij v galerije — nikjer ni temnih
hodnikov ali kotov, povsod dovolj svetlobe, prostora in varnosti
Razvedrilu gledališkega občinstva je odločen foje v prvem
redu, katerega tri bogato okrašena balkonska vrata vidiš že na
glavnem pročelju. Ta foje je nekakšen ,.bijou&quot; svoje vrste in
vsekakor vreden, da si ga ogledaš. Marmorne stene nosijo zračen
strop z lunetami, v katerega srednjem polju kakor tudi v zaklinkih
sta slikarja Winter in Richter ustvarila izredno ukusne in zanimIjive groteske. 0 notranji opravi fojejevi bodi zlasti omenjen kamin
od kararskega marmorja z arhitektonsko bogato izvršeno spomeniško ploščo, na kateri navaja nastopni slovenski in nemški napis
ob kratkem zgodovino, zakaj in kako se je sezidalo novo gledališče:
„Ko je bilo od leta 1765. na Kongresnem trgu stoječe staro
deželno gledališče 1.1887. pogorelo, sklenil je deželni zbor vojvodine
Kranjske 1 1888. postaviti novo. Stavba se je začela za vlade
Njegovega Veličanstva cesarja Franc a Jožef a I. 1. 1890. in se
ob troških dežele kranjske ter s prispevki mestne občine ljubljanske
in kranjske hranilnice dogradila 1. 1892. Tega leta so bili Oton
Detel a deželni glavar, Iv Murni k, dr. Fr. Papež , dr. Ad. Schaffer , dr. Jos. Vo š nj a k deželni odborniki. Stavba seje zidala po načrtih deželnega inženirja J. V. Hraskega in arhitekta A. J. Hrubega.&quot;
Avditorij je v načrtu osnovan podkovasto; njega premer
iznaša v svetlobi 16 ni, dolžina osi do železne zavese 162 in.
Za prostorno razvitost sta značilni obe nadstropji in samostojno
izvedeni proscenij, katerega se dotikajo ostali prostori s krožnim 
stropom. Parter je sestavljen od uglobljenega orkestra v proscenijskem prostoru, normalno stopnjevito razdeljenem za 32 mož,
od 11 zdržema postavljenih foteljskih vrst s stranskimi ulicami
in od 176 poblazinjenih zaklopnih sedežev na vzmeteh, katerih
se dotikajo v ozadju parterna stojišča za 120 ljudi, katera pa
so s podprsjem popolnoma ločena od parternih sedežev. Poleg
tega vidimo v parterju na obeh straneh po šest zaprtih lož. Prvi
red ima zgolj lože, in sicer vseh skupaj 21; pri vseh je tretjina
odprta in ločena po ležečih konzolah-; samo proscenijske lože,
uveljavljene kot znamenit in sosebno značilen del arhitekture,
zaprte so popolnoma. Drugi red se kaže tribunasto; sredi njega
je takozvani balkon s 65 fotelji, ob straneh pa ima po 5 odprtih
in po 2 zaprti proscenijski loži. — Galerija je prav za prav
tribunasto nadaljevan balkon in se deli na dva dela: spodaj so
galerijski sedeži (105 furnovanih zaklopnih stolov), nad sedeži
pa so galerijska stojišča za 60 ljudi.
Strop nad avditorijem predstavlja šatorno streho, katera
se s šestimi bogato okrašenimi plastiškimi polstebri razpenja
med dvema obročema. Zunanji obroč tvori z glavnim vencem
vez, predrto s krožnimi svetlobnimi ploščami. Med polstebri so
razvrščena polja kakor razpeto šatorno platno, katero zračno
pritrjeno z vezmi, poočituje prosti razgled v sinji zrak. Na polja
sama je akademiški slikar Čech z umetniško roko nadihnil šest
alegorij drame, veseloigre, lirike, glasbe, plesa in slave. Srednji
krog oklepa za umetniško izvršenim nakitnim omrežjem ventilacijsko odprtino; prekrasen pozlačen bronast lestenec visi iž nje
in razširja rahlo svetlobo iz 36 plamenov.
Proscenij, sam na sebi arhitektonska celota, ima na stropu
frizno sliko, predstavljajočo glasbeno idilo; izvršil jo je isti slikar,
ki je naslikal podobe na stropu. V lunetah so školjkaste dolbine,
odločene za kipe; oživljata jih dve amoreti, in odičene so z
vencem in nadpisno ploščo. Na ložnih podprsjih drugega reda se
zdržema vije plastiški cvetičast nakit, lože prvega reda pa so
okrašene s konzolastimi prednicami, z markami in lirami v
ukladkih. Posamična nadstropja počivajo na harmoniških stebernih razpostavah, nasadke reprezentaeijskih lož pa nosijo bahantke in fauni. Ker sta obe reprezentacijski loži odločeni
državnim in deželnim dostojanstvenikom, dobila je vsaka svoje
primerno znamenje, in sicer loža na desni strani državni grb, ona
na levi strani pa deželnega. 
178 t^r
Avditorij je proti odru obmejen z bogato razčlankanim proscenijskim okvirom in s plastiškim, stukaturno izdelanim harlekinom. Barva in pozlačenje vsega avditorija, oboje je jako nežno
in ukusno; rahlo kremasta podprsja se kar najlepše ločijo od
živordečih tapet in draperij (delo F. Doberleta). Prekrasni utisek
še povišujejo pozlačene svetilke od brona (delo F. Tratnika), in
tako res vidiš pred seboj harmoniško celoto, ki je najlepši dokaz
o tvorni sili in umetniškem čustvu nje stvaritelja, arhitekta
Hrubega. In kakor se veščak in neveščak ne more načuditi zunanji arhitektoniki, tako zanimljiv, morda celo jedin svoje vrste
je nje notranji železni in betonski oder z obilimi drugimi konstrukcijami vred, kakeršne bi se bile teško dovršile, da ni vodila
njih izdelovanja preskušena roka in jeklena odločnost deželnega
inženirja Hraskega.
Oder je urejen popolnoma moderno in ustreza sleharnim zakonitim propisom o varnosti proti ognju. Svetloba proscenijske odprtine iznaša 9'5m, odrova globina 10 hi, z ozadjem 15w, odrova širina
pa 18 m. Odrov podij sam je razdeljen v 5 kulisnih ulic, ki so prirejene kot pogrezi in opravljene s kasetnimi zaklopnicami. oziroma
kasetami, tako da je moči ves podij ali dvigniti ali pogrezniti.
Njega strmina iznaša 30 cm. Gorenji oder s štirikrat etažovanimi
delavskim ihodniki in mostovi za justovanje visi na železni konstrukciji podstrešja; izvršila in opravila ga je z zaveso od valovite pločevine vred sloveča tvrdka Ig. Gridl na Dunaju. Prirejen
je za 23 prospektov, tri zavese, 16 stropnih zaves in 4 rampne
vlake; prospekti vise na žičnih vrveh in tramih za cevi od kovaškega železa. Vse železno strojevje gorenjega in spodnjega odra
je izdelala po načrtu deželnega inženirja Hraskega največja
ljubljanska ključarska delavnica Avg. Žabkarja, in sicer proti ponudbi Ig. Gridla za 6000 gld. ceneje. Domačim našim tvrdkam bi
bilo želeti jednake podjetnosti!
Vlaki se premikajo po vrveh z nasprotnimi težami, železna
zavesa pa z uzdigalom, katero je prirejeno tako, da zavesa zdajci
pade, ako bi nastala nevarnost. Kar se dostaje grmenja, treskanja,
dežja in vetra, izvršile so se pod vodstvom gledališkega in strojnega mojstra A. Bittnerja dotične priprave tako, da ustrezajo
vsem današnjim zahtevam. Da se je izboljšal pogled iz gledalskega prostora na jednolično valovito ploskev železne zavese,
obravnavana je le-ta bogato in umetniški v zlogu orijentskega
preprožnega uzorca. Veliko zaveso z motivom „Dežela kranjska 
-&gt;-1 179
se klanja umetnosti&quot; izdelal je znani zgodovinski slikar prof. Adolf
Liebscher v Pragi. Na njega sliki predstavljajo deželo kranjsko
alegoriške podobe, ozirajoče se na nje znamenitosti, slikovito
razvrščene ob Karnijoliji, pozdravljajo Modrice, ki prihajajo v deželo. Vse dekoracije z meddejanjsko zaveso je izvršila sloveča
umetniška delavnica J. Kautskega &amp; Rottonare na Dunaju; izdelane so tako izborno, da uzbujajo obče priznavanje. Gledališke
potrebščine je napravila tvrdka bratov Bittnerjev v Pragi, pohištvo
za oder se je izdelalo v delavnici F. Doberleta v Ljubljani, pohištvo v avditoriju pa v delavnici dvornega založnika J. Mathiana.
Kar se tiče svečave, zadoščati bode moral za prvo dobo plin,
zakaj gmotnih pomočkov ni bilo dovolj in mimo tega namerja
mestna občina ljubljanska itak uvesti osrednjo elektriško razsvetljavo. Kurjavo je oskrbela sloveča tvrdka W. Briicknerja na
Dunaju; sestavljena je od pet kaloiifer za zračno kurjavo. Ž njo
je združena ventilacija. Vodovod z mnogimi hidranti in pripravami za toaleto je uveden v vsem poslopju.
Stranski prostori na odru so ločeni za slovensko in nemško
igralno osobje. Vsega skupaj obsezajo dve veliki dvorani za gledališke preskušnje in prostore za oblačenje s 60 mizicami za
toaleto. Za kulise, prospekte, pohištvo i. t. d. je poskrbeno za
več let.
Ako se torej splošno ozremo na novo gledališče, priznati
moramo, da je veličastna zgradba, bodisi v celoti, bodisi v podrobnostih. Vsekakor ni iz lepa mesta v kronovini avstrijski, da
bi se ponašalo s takšnim gledališčem. Njega duševna stvaritelja,
deželni inženir Hrask^ in arhitekt Hruby , lahko sta povsem
ponosna na svoje delo — zgradila sta poslopje, katero je in ostane
jedna najlepših dik deželnega stolnega mesta ljubljanskega!
Za Dramatično društvo bilo je ves čas, kar se je stavilo
novo deželno gledališče, najvažnejše uprašanje, pod katerimi pogoji bode prirejalo predstave v novem zavodu. Odbor imel je
žalostne izkušnje v starem deželnem gledališču, v katerem ni
bilo prostora slovenski muzi, in je torej mislil le na to, kako
zagotoviti slovenskim predstavam svobodno razvijanje. Posvetoval in dogovarjal se je z deželnim odborom kranjskim glede
oddaje deželnega gledališča in moram priznati, da se je ustanovila podlaga svobodnemu razvijanju slovenskega gledališča. Da
bi se ne uvele stare neugodnosti, ki so vladale v starem zavodu,
dognalo se je, da se oddado lože posebe za slovenske in posebe
12* 
-»3 180 !•&lt;-
za nemške predstave, in to po dražbi. In tako se je tudi zgodilo.
Deželni odbor razpisal je dražbo lož, in je bila dražba za nemške
predstave dne 19. septembra I. 1892. Za 41 lož bila je izklicna
cena 5150 goldinarjev. Dražba je bila živa in se je skupilo
9662 goldinarjev. Dražba za slovenske lože bila je dne 20. septembra 1. 1892. Za 41 lož bila je izklicna cena 2060 goldinarjev,
dobilo pa se je 3467 goldinarjev. Za slovenske in nemške predstave skupilo se je torej 13 129 goldinarjev.
Odbor Dramatičnega društva zahteval je dva dni v tednu
za slovenske predstave. Deželni odbor kranjski je to dovolil in
tako bode Dramatično društvo v gledališki dobi 1892/93 igralo
po dvakrat na teden. Slovenske predstave bodo se vrstile tako:
prvi teden sreda — sobota, drugi teden četrtek — nedelja, tako
da bode vsaka druga nedelja slovenska. Kar se tiče praznikov,
katerih je v gledališki dobi šest do sedem, potegovalo se je
društvo za to, da se mu prepuste vsi prazniki. Doseglo pa tega
ni. Dovolili so se mu le trije prazniki v gledališki dobi 1892/93,
vender tako, da tisti teden, v katerem igra društvo na praznik,
izgubi dotično sredo, oziroma četrtek v istem tednu, torej le
zamenja praznik z delavnikom. Te tri praznike izbira si društvo
samo. Dramatičnemu društvu dovolilo se je tudi, da otvori novo
deželno gledališče s slovensko predstavo.
S ponosom gledamo na novo zavetišče slovenske Talije,
ker smo preverjeni, da smo si postavili zavod kulture slovenske.
Tudi smo preverjeni, da nas novi zavod naudahne z ono močjo,
katere nam je potreba v našem kulturnem boju za obstoj samega
sebe. Gledališče je najboljši pripomoček, da se oživi, razvije in
utrdi narodni duh v vseh stanovih naroda našega. Najlepših
vrlin šola je gledališče; tu se nam kaže človek, kakeršen bodi;
tu se poveličuje vse, kar je lepo in uzvišeno, blago in dobro, a
zaničuje se vse, kar je podlo, neplemenito in zlo. Ako bode naš
zavod vse to —in on bode vse to — potem bode izvrševal najlepše intencije našega naroda. Slovenski genij utabori se tu in
čuvaj nam narod slovenski!
Dramatično društvo otvorilo je novo deželno gledališče dne
29. septembra 1. 1892. Brez hrupa vršila se je otvoritev, vender
pa smo si bili vsi v svesti važnega koraka, ki smo ga storili ta
dan. Ta predstava bila je sploh prva v deželnem gledališču.
Najprvo je vojaški orkester igral overturo iz Glinkove opere:
„Ruslan in Ljudmila&quot;, potem je govoril gospod Ignacij Borštnik 
181 Kprolog, ki ga je za otvoritveno predstavo zložil naš pesnik gosp.
Anton Funtek. S prologom je bila spojena alegorija, katera nam
je predstavljala pomen večera. In naposled se je predstavljala
Josipa Jurčiča tragedija „Veronika Deseniška&quot;, katero je za oder
priredil društven režiser g. Ig. Borštnik. Gledališče je bilo polno;
do 800 ljudi bilo je ta večer navzočnih. Predstave se je udeležil deželni predsednik gospod baron Andrej Winkler s soprogo,
dalje deželni glavar gosp. Oto Detela in vsi deželni odborniki:
ces. svetnik Ivan Murnik, dr. Fr. Papež, dr. A. Schaffer in dr.
Josip Vošnjak, podžupan ljubljanski gosp. Vaso Petričič, predsednik trgovske in obrtniške zbornice gospod Ivan Perdan, slovensko razumništvo, najodličnejše dame ljubljanske. Mnogo odličnih rodoljubov došlo je iz bližnjih krajev.
Posebno razveselila nas je češka deputacija iz zlate matere
Prage. S posebno pozornostjo in ljubeznijo spremljajo Čehi vsak
korak v našem kulturnem življenju. Vesele se našemu napredku,
kakor svojemu. To so pokazali tudi ob otvoritvi novega deželnega gledališča našega. Iz Prage je došel k otvoritvi gosp. Fr.
A. Šubert, ravnatelj Narodnega divadla, gosp. Pecold , član
društva in vrhovni režiser gosp. Ko l ar.
Iz Zagreba prišel nas je pozdravit zastopnik „Viencatt
 g.
profesor Pa s ar i č in odposlanec časnika „Agramer Taglatt&quot;.
Po predstavi bil je shod v hotelu „Pri slonu&quot;.
Povodom otvoritve novega deželnega gledališča došli so
društvu naslednji brzojavni pozdravi:
Praha. Pfijmete od nas srdečne blahoprani k pamatne
dnešnl slavnosti Vaši, necht' pusobl novy ustav na prospech.
vlasti i narodu bratrskeho Č e s k y klub.
Praha. Klub svObodomysln}vch poslancu českvch raduje
se s Vami nad otevrenfm narodniho divadla Vašeho, preje v
uprimne slovanske vzajemnosti duležitemu tomuto kulturmmu
podniku nejlepšiho zdaru. J and a, mistopfedseda.
Praha. Znajlce z vlastni zkušenosti, jak samostatne narodni divadlo pusobi na rozvoj literatury a osvety, blahoprejeme
Vam v dnešnf pamatnv den k otevrem Vašeho zemskeho divadla
i vyslovujeme toužebne prani, aby št'astnym pusobenim svym
bylo utulnym stankem domacfmu Vašemu urnem a požehnamm
narodu, pomahajic mu dobivati narodni samostatnosti jeho! Na
zdar! Klu b poslanc u narodnfch . 
182 §&quot;SPraha. K pamatnemu pro Vas otevfem slovinskeho divadla
vyslovujeme pfanf, aby mlady ustav Vaš pracoval nejen ku zdaru
slovinskeho umžni nybrž celeho naroda.
Vybo r družstv a narodnih o divadla .
Praha. Umelecka beseda v Praze posula narodu slovinskemu sva nejuprimnejši a nejvrčlejši blahopranl ke dni otevreni
velkeho narodniho divadla slovinskeho at' zkveta ve prospech
umen! slovanskeho a vyplm poslani sve jako nejkrajnejšf bojovnfk
na jihu ohroženem. Vivat! Floreat! Crescat!
Sobčsla v Pinkas , starosta.
Praha. Prvm vstoupeni Vaše do chramu mus necht' jest
narodu Vašemu ke zdaru, čerpejte sflu z divadla v zapasech za
prava Vaše! Na zdar! Mžšfansk a besed a v Praze.
Praha. K dnešnlmu slavnostnfmu dni otevreni zemskeho
divadla, novemu dukazu stale rostouci sily a narodni energie
bratrskeho naroda slovinskeho hnmave studentske „Na zdar!&quot;
Akademickty čtenarsk y spolek v Praze.
Praga. Nemoreč udeležiti se osebno Vaši slavnosti, sem
navzočen vsaj duhom, naj Vas krepi Vaše gledališče v narodni
borbi za slovenski jezik in narod. Dr. Eiselt,
starosta malostranskega Sokola
v Pragi.
Siluvka na Moravč .
Šubrt, reditel narodniho divadla z Prahy nym
v Lublani.
Prosim tlumočlte vrouci pozdrav z Moravy, necht&quot; Vžm je
Vaše divadlo tou kolebkou i trunem povznešenf jako nam naš
zlat^ stanek nad Vltavou. Gabriel a Preisova ,
Luci e Bakešova ,
Luisa, Milena, Mari e
Jer&amp;bkova.
Praha. Prijmete bratrsky pozdrav a projev radosti naši
nad pokrokem osvety Vašich snah.
Redakc e „Hlasu Naroda&quot;.
Praha . Narodni divadlo bude zastoupeno reditelem a
vrchmm režiserem, hromadna navšteva usporadana bude pozdčji,
nyni z rozličnych pnčin nebylo možno. Naj napreduje Vaše gledališče, naj se bori za osveto in pravično reč slovensko, naj
Vas privodi k željenemu cilju, naj živi bratrski nam slovenski
narod! Dr. Kadlec . 
183 R
Chrudim . S uprimnou radosti vita dnes cely česk^ narod
zahajeni slovinskeho zemskeho divadla a preje ze srdce. aby
zkvetalo a mohutnelo jak drahv nam narod slovinsky. Češke dramaticke spisovatelstvo bude sledovati s nejvrelejšim zajmem
zdarmf vyvin dramaticke literatury slovinske a tšši se upfimne
na utužem bratrskych svazku narodni a umšlecke vzajemnosti!
Dr. Kare l Pippich .
Praha . Lid česky dnešni vvznamnf den slavi s Vami.
Bratrske blahopfanf Vam bratff. Slovo na Vašem jevišti mluvene
budiž zarukou večneho a slavneho života materskeho slova v
lidu Vašem. Redakc e »Narodni Politiky&quot;.
Praha. Bratnm Slovincum vyslovujeme v dnešni vvznamnv
den srdečne blahopfanf! Necht&quot; zk veta nej mladšf haluz dramatickeho
umšm slovanskeho, nechfdivadlo Vaše jest Vam jako nam naše bylo,
buditelem, udržovatelem nadšeni vlasteneckeho a posilou v težkem
boji Vašem za pravo narodni. Redakc e „Politik&quot;.
Olomonc . Reditelstvf a členstvo českeho divadla lidoveho
provolava k otevrem divadla slava a rozvoji slovinskeho umčm
narodmho „Na zdar.&quot; Hiibner , reditel.
Beli grad. Srdačno pozdravljamo narodno pozorište, vrelo
i čistilište narodnih ideja. Za književnu umjetničku zajednicu predsjednik Miličevič .
Bel i grad. Čestitamo ob otvoritvi slovenskega gledališča,
katero je velike važnosti za razvoj slovenske umetnosti in književnosti. Bog in sreča junaška!
Davorin Jenko , član kr. srbske
akademije, Nigrinova , članica kr.
srbskega narodnega pozorišta.
Beligrad. Čestitamo narodu povodom otvorenja novog
pozorišta. Redakcij a „Odjeka&quot;.
Zagreb . K današnjoj slavi cielog slovenskog naroda
kličem: Samo naprej! Anton, glumač i redatelj.
Sv. Iva n pri Trstu. Velikemu koraku narodnega napredka kliče srčni: „Na zdar!&quot; Braln o društvo.
Parterni sedež
V . vrsta štev. 3
&gt;C3
ca
E
ca
Deželno gledališče v Ljubljani.
Parterni sedež.
V. vrsta
3 Na desno Štev. 3
Facsimil e ustopni c v nove m deželne m gledališču ,
Deželno gledališč e y Ljubljani.
Parterni sedež
V . vrsta štev. 3
JBfBrez kupona je ustopnica neveljavna, 
S
P
I I
I
Št. 1. Deželno gledališče v Ljubljani. Dr. pr 478.
V četrtek, dne 29. septembra 1892.
Otvoritvena predstava.
Dramatično društvo v Ljubljani otvori deželno gledališče.
Program:
Overtura iz Glinkove opere ,,Ruslan in Ljudmila&quot;.
Prolog. Zložil Anton Funtek. Govori gospod Ig. Borštnik.
Alegorija.
Veronik a Beseniska .
Tragedija v petih dejanjih. Po Josipa Jurčiča izvorniku za gledališče predelal Ignacij
Borštnik. Igro uprizori reži ser gospod Ig. Borštnik.
O s o t&gt; e :
Deseničar, graščak na Desenicah — — — — gospod Verovšek st.
Veronika, njegova liči — — — — — gospa Borštnik-Zvonarjeva.
Teta Veroničina — — — — — — gospa Danilova.
Pater Tiburcij — — — — — — — gospod Perdan.
MIlan Vnkašin, obubožan plemič — — — — gospod Borštnik.
Soteščan, graščak v Soteski — — — — — gospod Sršen.
Herman, grof celjski — — — •— — — gospod Verovšek ml.
Friderik celjski, njegov sin — — — — — gospod Danilo.
Strežaj Hermanov — — — — — — gospod Gecelj.
,, Friderikov — — — — — — gospod Karlič.
Služkinja Veroničina — — — — — — gospica Slavčeva.
Sel— — — — — — — — — gospod Primjožič.
Predsednik sodišču — — — — — — gospod Lovšin.
Zagovornik — — — — — — — gospod Orožen.
Vitezi. Sodniki. Strežaji. Stražniki. Priče. Narod. Igra se vrši od 1. 1422. do 1. 1424.
— Prvo dejanje na Desenicah, drugo, tretje in prva polovica četrtega dejanja na
gradu Ostravcu ; ostalo v Celju.
Kostumi od Narodnega divadla&quot; v Pragi in od deželnega
gledališč a v Zagrebu. — Dekoracije sta napravila I . Kautsk y
&amp; Rottonara , c. kr. dvorna gledališka slikarja na Dunaju.
Rekviziti od bratov Bittnerjev. Strojni del vodi strojni mojster
g. V. Bittner.
Začetek točno ob 7. uri, konec ob 10. uri zvečer.
Prosimo priti v slavnostni obleki.
Dramatičn o društvo .
Pri predstavi svira orkester slavnega domačega pešpolka
baron Kuhn št. 17.
TJ stop3n.i:n.a, :
Parterni sedeži I. do III. vrste 1 gld. 50 kr. Parterni sedeži IV. do
XI. vrste 1 gld. Balkonski sedeži I. vrste 1 gld. Balkonski sedeži
II. in IIL vrste 80 kr. Ustopnina v lože 60 kr. Parterna stojišča
70 kr. Galerijska stojišča 20 kr. Sedeži se dobivajo v čitalnični
trafiki, Šelenburgove ulice, in na večer predstave pri blagajnici.
Blagajniča se odpre ob O. uri zvečer.
,,Narodna Tiskarna&quot; v Ljubljani.
Facsimile gledališkega lista za otvoritveno predstavo dne 29. septembra 1892. 
{{prelom strani}}
==Del IV.== 
{{prelom strani}}
===Gledališke predstave po Slovenskem.===

Prve, četudi skromne gledališke odre po Slovenskem, postavljali so nam tisti možje, ki so v obče kot pisatelji delovali
na dramatičnem polju. Od leta 1848. pričenši jelo se je
pri nas sploh razvijati javno društveno življenje, zlasti pa okrog
1. 1860. porajala so se narodna društva, v katerih so se zbirali
rodoljubi v posvetovanje svojih teženj in v zabavo svojih članov.
Ta društva, naše vrle čitalnice, so jasne točke na obzorju našega
društvenega gibanja in življenja. V čitalnicah se je pelo, govorilo
in deklamovalo in igrale so se majhne igre. Gojila se je torej
slovenska beseda na javnih mestih; krepil se je torej narodni
duh, ki se je probujal po čitalnicah; slovenska stran našega
bistva pokazovati se je jela na javnem mestu, in vse to, kakor
sem rekel v dobi, ko se je pričel naš narod potezati in boriti
na podlagi ustave za pravice in veljavo jezika in narodnosti svoje.
Še pred čitalnicami nahajamo mož, ki so kot pisatelji
delovali za slovensko gledališče. Na Štajarskem n. pr. so ravno
v tem pogledu prve korake storili naši dramatiki Davorin
Trstenjak, Josip Drobnič in dr. Matija Prelog. Ti možje so prelagali igre v namen, da so se igrale tam, kjer so živeli in delovali.
Ko je Davorin Trstenjak prišel 1. 1845. v Ljutomer za kapelana, našel je v tem prijaznem trgu dva moža, s katerima se
je brzo sprijateljil. Bila sta to zdravnik dr. Matija Prelog in
dekan Jaklin. Prvi je znan kot prelagatelj gledaliških iger, drugi
pa je bil zelo unet za prosveto slovenskega naroda. Blizu Ljutomera, na praneškem gradu živel je takrat dr. Gottweiss, bivši
profesor na mariborskem gimnaziju, mož, ki je bil za svojih mladih 
—&gt;1 188 H -
let nemški pesnik, vender pa jako goreč prijatelj slovenščini.
Dr. Gottweiss bilje zelo gostoljuben; bilje naročen na slovanske,
nemške, francoske in italijanske časnike. Ko se je preselil v
Ljutomer, zahajala sta k njemu Davorin Trstenjak in dr. Matija
Prelog. Dr. Got,tweiss je rad imel okrog sebe mlade naobražene
ljudi in jih je uspodbujal, naj ljubijo slovenščino. Skrbel je za
zabavo po zimi in je v ta namen ustanovil malo gledališče v
Ljutomeru. Dr. Matija Prelog bil je režiser, Davorin Trstenjak
dramaturg, dr. Got,tweiss pa intendant. Da sta Trstenjak in
Prelog bila že v oni dobi dobra, zavedna Slovana, izhaja od tod,
ker sta mnogo občevala s sosedno Hrvaško in ker sta se udeleževala ilirskega pokreta Prelog, ki se je porodil v Hrastju, v
fari sv. Križa nad Ljutomerom dne 27. oktobra 1813. leta'
obiskaval je varaždinski gimnazij in se je na tem hrvaškem
gimnaziju nauzel zgodaj narodnega duha Davorin Trstenjak pa
je itak slovel za Ilirca. Ta narodni duh, ki je ugodno uplival
s Hrvaškega na duševni pokret štajarskih Slovencev, pospeševal
je sploh narodno gibanje naše.
Nekega dne zaletelo se je neko gledališko krdelce z Ogrskega
v Ljutomer. Gottweissu usmilili so se ubogi glumači, sprejel
jih je v svoje stanovanje, v katerem so se dobro počutili in ga
niso ostavili dva meseca dni. Uprizorili so igrokaz „Griseldis&quot;,
in kakor je pravil sam D. Trstenjak, obnesla se je predstava
izborno. »Griseldis&quot; dobila je Javorjev venec, dramaturg in režiser
po deset steklenic najboljšega ljutomerčana. Na ljutomerskem
odru igrali so navadno nemške igre, in sicer zato, ker ni bilo
sposobnih domačih gledaliških moči in ker še takrat ni bilo
slovenskih iger. Le tu pa tam so zapeli kako slovensko pesem,
ki je živo ogrela vse domorodce. Takrat še prijazni trg ni bil
tako nemčurski, kakor je postal pozneje. Hvala Bogu, boljšajo
se danes razmere; čitalnica deluje uspešno in člani čitalnični
uprizarjajo gledališke igre.
Narodna stvar na Štajarskem pridobila je mnogo s premestitvijo labodske vladikovine s Koroškega v Maribor. Ne samo
da je bil nje glavar, Anton Martin Slomšek, izvrsten vladika in
rodoljub, nego ta premestitev privedla je mnogo rodoljubnih
duhovnikov v Maribor, ki so se tu usredotočili, združili in utaborili v narodno delovanje. Pod pokroviteljstvom Slomškovim
osnovala se je mariborska čitalnica, ki je bila tedaj jedino
narodno središče in ognjišče na Štajarskem. Tu so se čitali 
-»-3 189 iH—
spisi, tu so nastopali govorniki, in sam vladika Slomšek je
večkrat čital zanimljive stvari pred čitalničnim občinstvom. V
mariborski čitalnici je blagotvorno deloval dr. Matija Prelog, ki
je bil goreč deklamator, in ko si je čitalnica napravila oder,
izvrsten igralec komičnih ulog. Sam je preložil dve igri: „Črni
Peter&quot; in „Zakonska sol&quot;, in je poleg teh še mnogo drugih
spravil na čitalnični oder. Leta 1867. bil je izvoljen za predsednika in je to službo opravljal do svoje smrti dne 27. januvarja
1. 1872. V tem zmislu deluje mariborska čitalnica ves čas svojega
obstoja.
Istodobno, ko je prirejalo Slovensko društvo v Ljubljani
gledališke predstave v deželnem gledališču, bavil se je z dramatično književnostjo na Štajarskem duhovnik, čegar delovanje
je bilo posebne važnosti za književnost in gledališče. Ta duhovnik
je bil Josi p Drobnič , znani prelagatelj gledališčkih iger.
Njegovih iger smo že omenili; tu naj poudarimo, da je bil Josip
Drobnič spreten režiser, le žal, da mu ni bilo sojeno dalje časa
delovati v Celju.
Josip Drobnič se je porodil dne 18. aprila 1. 1812. v svetoemski župniji kraj Sotle. Kapelanoval je v Rogatcu, Dolu blizu
Laškega, v Artiču in Brežicah, torej ob meji hrvaški. Kakor
Davorin Trstenjak in dr. Kočevar, tako je bil tudi on velik prijatelj ilirstvu. Občujoč s Hrvati in takorekoč uzrasel v ilirskem
duhu, spisal je „ilirsko-nemško-italijanski slovar&quot; s slovnico
ilirskega jezika. — Dne 1. novembra 1849. prišel je za suplenta
na celjski gimnazij, na katerem je deloval do 7. marca 1. 1851.
Tu se je počutil v pravem svojem elementu. Na gimnaziju je bil
jako priljubljen učitelj. Jel je izdajati časopis: „Slovenska čbela,
berilo za obudo in omiko slovenskega duha&quot;; jel je pralagati
igre, osobito iz hrvaškega jezika; zbiral je okrog sebe dijake,
učil jih je igrati: povabil je Celjane, zakaj Celje je bilo takrat
bolj narodno, nego je sedaj, meščani in meščanke niso se sramovale igrati, in ko je imel potrebno igralno osobje, nastopil je
ž njim v celjskem mestnem gledališču. Josip Drobnič bil je
torej na Štajarskem prvi mož, ki je odprl hram slovenske Talije.
Najiskrenejši prijatelj slovenske muze bil je njegov učenec
Viktor Leitmeier, rojen Nemec, ki je igral izvrstno v slovenskem
gledališču celjskem.
Po Drobničevem trudu igrale so se v mestnem gledališču
celjskem naslednje igre: 
„ Dobro jutro!&quot; dne 30. novembra 1851; „Goljufani starec&quot;,
dne 14. decembra 1851; „Tat v mlinu&quot;, dne 1. januvarja 1852,
»Županova Micika&quot;, dne 7. marca 1852
Dne 1. januvarja 1. 1851. osnoval je s Hrašovcem celjsko
čitalnico. Hrašovec se je s tem zameril vladi in se je radi tega
moral umakniti mej Nemce. Drobniča je nadlegovala neozdravna
bolezen in je radi tega moral iti v začasen pokoj. Celje je ž
njima izgubilo svoja voditelja. In narodna stvar je s tem največ
trpela.
Ko je Josip Drobnič nekoliko okreval, prosil je službe v
savinjski dolini, a ni je mogel dobiti. Zamerilo se mu je najbolj,
da podpira „komedije&quot;. Moral si je torej iskati kruha, kjer je
mogel. Tako je učiteljeval nekaj časa v Trstu v Vehovarjevem
zavodu; svoje zadnje dni preživel je v Gradcu kot učitelj slovenščine na gimnaziju; poleg tega je sodeloval pri uredništvu
deželnega zakonika ter je pisal za nemške graške časnike Umrl
je dne 5. avgusta 1.1861. in je pokopan na steinfeldskem pokopališču.
Poleg bele Ljubljane ima svoje gledališče v deželi kranjski
mesto Idrija. Gledališče idrijsko bilo je zidano v zabavo uradnikom in delavcem idrijskega rudnika. Namenjeno je bilo nemški
muzi, toda nemščina se tu ni mnogo gojila. Od prvega uočetka
pa do 1. 1880. igralo se je nemški navadno trikrat na leto, in
sicer na predvečer sv. Ahacija, sv. Barbare in rojstnega dne
Njega Veličanstva. Zvečine so se igrale igre Kotzebujeve in
Nestroyeve.
Kolikor je meni znano, igralo se je v idrijskem gledališču
prvič slovenski leta 1850. in se je od tega Teta predstavljala
kaka slovenska igra vsako leto do 1. 1869. Igrale so se v tej
dobi naslednje igre:
1.) Dne 22. septembra 1850. Tat v mlinu. (V prid godbine
založnice).
2.) 13. oktobra 1850. Tat v mlinu.
3.) 31. julija 1853 Matiček se ženi, ali: Veseli dan.
4.) 17. avgusta 1855. Tat v mlinu.
5.) 17. avgusta 1856. Županova Micika.
6.) 21. junija 1857. Županova Micika.
7.) 16. maja 1861. Tat v mlinu.
8) 27. aprila 1862. Dvoboj in Raztresenca.
9.) 21. junija 1862. Raztresenca. 
10. 17. avgusta 1862. Juran in Sofija.
11.) 22. avgusta 1863. Juran in Sofija.
12.) 17. avgusta 1865 Župan.
13.) 17. avgusta 1866 Pravda.
14.) 7. junija 1868. Svitoslav Zajček. Pravda.
15.) 19. julija 1868. Pozabljivost (Raztresenca). Filozof.
16.) 6. junija 1869. Poštena deklica Ravni pot najboljši pot.
Da je idrijsko gledališče bilo zidano jedino v zabavo uradnikom in delavcem, to vidimo iz niskih ustopnin. Do leta 1869.
bile so cene za ložo 20 krajcarjev, za sedež v pritličju 10 krajcarjev. Danes so naslednje cene: za ložo 40 krajcarjev, za sedež
20 krajcarjev, za stojišče 10 krajcarjev. Pri gledaliških predstavah svira 16 mož rudniške godbe za plačo 5 gld. 50 kr.
V svojem prvem času imelo je gledališče lepo in precej
veliko garderobo, osobito mnogo čelad, oklepov, sulic in helebard.
Toda vse to se je prodalo starinarju kot staro železo. Ostalo
obleko pa so raznesli križem sveta nemški glumači, ko so gostovali v Idriji. Česar pa niso mogli ti odnesti, prodalo se je po
smešni ceni.
Od 1. 1869 pa do 1. 1880. ni se igralo nič slovenski. Rudnik
je imel nadsvetnika Nemca, ki ni dopuščal, da bi se v idrijskem
gledališču igralo v slovenskem jeziku. Prav to je napotilo in prisililo čitalnico, da si je napravila svoj oder, ki se še vedno rabi
v zimskih večerih za besede in veselice. Šele leta 1880. odprlo
se je zopet idrijsko gledališče slovenskim predstavam. Tega leta
dobil je namreč rudnik nadsvetnika Čeha Novaka, kateri je
bil prijatelj Slovencem in je rad videl, da se je v rudniškem
gledališču igralo slovenski. Istega leta vrnil se je z Dunaja gosp.
Vink o Lapajne , ki se je šolal v dunajski dramatični šoli.
Sam je jako nadarjen in izvrsten igralec ter zelo unet za slovensko dramatiko. Jel je pridno prirejati predstave in so se pod
njega vodstvom predstavljale poleg manjših te igre: Lumpaci
Vagabund 3krat, Bisernica 2krat, Čevljar baron 3krat, Marijana
lkrat, Mlinar in njegova hči 2krat, Vrban Debeluharjeva ženitev1)
lkrat, Revček Andrejček lkrat, Županova Micika 2krat, V Ljubljano jo dajmo! 2krat, Jednajsta zapoved lkrat, Svetinova hči lkrat.
Ker je v Idriji mnogo jako sposobnih igralnih moči, osnoval
je gosp. Vinko Lapajne jeseni 1. 1889. Dramatično društvo. To je
l
) Kotzebue: „Der Pachter Feldkummel von Tippelskirchen. Fastnachtsposse in 5 Acten.&quot; 
-h? 192
torej drugo dramatično društvo na Slovenskem. Danes šteje to
društvo: 20 ustanovnikov (po 2 gld na leto) in 30 podpornikov
(po 1 gld. 20 kr. na leto). Žal, da se tudi to društvo mora boriti
z raznimi zaprekami. Brž ko se je ustanovilo, priromali so
nemški glumači v Idrijo ter so pomladi 1. 1890. in v gledališki
dobi 1890/91 preuzeli gledališče. Navzlic temu razvija se društvo
krepko, k čemur je posebe pripomogel deželni odbor kranjski,
naklonivši mu 100 gld. podpore.
Za prirejanje gledaliških predstav pridobile so si mnogo
zaslug čitalnice po Slovenskem. Čitalnice so se snovale v zabavo
in prosveto. Ob zimskih praznikih in nedeljah ali pa o kaki
drugi posebni priliki prirejale so se zabave, pri kateri so čitalnični člani igrali kako igro. Kakor se je nekdaj čitalnica ljubljanska najbolj z igrami prikupila svojemu občinstvu, tako so
tudi čitalnice po vsem Slovenskem z gledališkimi igrami prirejale in prirejajo še danes najprijetnejše zabave svojim članom.
Člani zmatrajo se kot obitelj in je torej naravno, da jim ugajajo
zabave, zlasti igre, v katerih nastopajo njih sorodniki, prijatelji in
znanci. Povsod se igra pridno in smem reči, da je danes ni čitalnice na Slovenskem, katera bi ne spravila kake igre na oder.
Slovenskih čitalnic odri so priprosti. Nekoliko desek, in oder je
gotov. Nič posebnih priprav; igralci nastopajo v svojih oblekah.
Nemožno mi je omenjati vseh čitalnic. Našteti hočem vsaj
one, ki imajo večji oder. In to so čitalnice v Gorici, Trstu,
Nove m Mestu, Kamniku, Mariboru, Kranj u in Sevnici.
Jako pridno so igrali v goriški čitalnici, ki je ves čas kaj
lepo delovala in rodoljubom marsikatero zabavo priredila. Goriška čitalnica je zbirališče narodnih krogov goriških in iz oko
lice. Danes ima čitalnica jako lepo, prostorno dvorano, ki je
prikladna za prirejanje koncertov in gledaliških iger. Mnogo iger
se je že tu igralo, za kar ima največ zaslug gospod E r n e s t
KI a v žar, ki je sam mnogo in dobro igral.
Jako lep oder postavila si je čitalnica v Novem Mestu.
Igralke in igralci so najodličnejši člani novomeških krogov. Za
prirejanje iger pridobil si je mnogo zaslug gospod prof. Ivan
V r h o v e c.
V najnovejšem času igra se mnogo na kamniškem odru.
Tu večkrat nastopi v kaki igri nad 30 osob, kar je za Kamnik
jako mnogo. Igralno osobje je iz mladih rodoljubnih moči. Režiser
je neumorni gosp. I. Štele. 
193 s-*-
Tržaški Slovenci prirejali so prve gledališke predstave pri
veselicah v gostilnicah. Prva predstava v gledališču bila je dne
31.januvarja 1. 1880. in sicer v gledališču: „Fenice&quot;. Leta 1889.
osnoval se je dramatičen odbor kot poseben odsek tržaškega
»Sokola &quot; in je temu dramatičnemu odboru naloga, prirejati
gledališke predstave. Ta odbor priredil je prvo igro dne 14. aprila
leta 1889. »Domači prepir&quot;, in se je predstava vršila v hotelu
»Evropa&quot;.
Osobito radi igrajo v tržaški okolici. V Opčinah, Barkovljah,
Rojanu, Skednju in pri sv. Ivanu, na Proseku in drugod so
pevska društva in člani teh društev kaj radi-igrajo majhne igre.
Lepo dramatično preteklost ima mala Sevnica na Štajarskem.
Ko je še v tem kraju služboval gosp. Anto n Leveč , osnoval
je igralno društvo, napravil je gledališki oder in gledališče sevniško bilo je gotovo. Slučajno je hodil po onih krajih neki slikar
brez dela, in ker je gosp. Leveč potreboval človeka, ki bi mu
slikal kulise in prospekte, najel je tega postopača. Naudušeno
igralno društvo imelo je lepe uspehe. Toda, ko je gosp. A. Leveč
zapustil Sevnico, prestale so gledališke predstave. 
-*Š 194
===Slovenske pasijonske igre na Koroškem.===

$^|elovški „Mir&quot; poroča nam vsako leto o veliki noči o pasijonskih igrah, ki jih prirejajo slovenski kmetje v slovenskih
^š^* krajih naše Koroške. Ta poročila so navadno kratka; ne
poučujo nas o bistvu same stvari, ker poročevalci poročajo tako,
kakor se poroča o stvari, ki je vsakemu znana. Mene so ta poročila
zelo zanimala, in sem želel zvedeti kaj natančnega o slovenskih pasijonskih igrah na Koroškem, kakšne so te igre, kdaj so se uvedle
in kdo so predstavljalci. Gradiva žal nimamo nabranega, kulturni
preiskovalci niso se še bavili s tem predmetom, da bi nam kaj
spisali o tem. Ako sem torej hotel kaj zvedeti, moral sem pouprašati pri naših koroških rojakih, in mi je radostno priznati,
da sem dobil potrebnih podatkov povsod, kamor sem se obrnil.
V prvi vrsti se mi je zahvaliti gosp. profesorju Josipu Lendovšk u v Beljaku, ki mi je poslal četiri rokopise, takozvane
„komedij e od zelig a grenkig a terplenj a ino smerti
Jezus a Kristusa&quot;, ter mi je v obče mnogo poročal o igrah,
kar sem porabil v tem spisu. Nadalje izrekam iskreno zahvalo
župniku gozdanjskemu, prečastitemu gospodu Anton u Oblaku,
gospodoma profesorjema Janez u Scheinigg u in dr. Jakob u
Sketu in naposled vrlemu rodoljubu gospodu Vekoslav u
Leg a tu. Kar torej jaz poročam, zvedel sem od teh gospodov,
in upam, da ž njih dalj njo pomočjo dobodem potrebnih podatkov
za bodoči spis.
Najvažnejše uprašanje je, kdaj so nastale slovenske pasijonske igre na Koroškem in kdo je začel prelagati te igre. Da
slovenske pasijonske igre niso nič izvornega, o tem mi ni treba ni
govoriti. Na Štajarskem in Tirolskem, torej v deželah, ki mejašiti z našo Koroško, udomačile so se od nekdaj nemške pasijonske igre. Znane so torej bile prebivalcem na Koroškem, in
ako so jih hoteli imeti Slovenci na Koroškem, poseči jim je bilo
po nemški igri, preložiti jo in igrati. In tako se je tudi zgodilo.
Okoli leta 1810. živel je na Koroškem kmet, ki nam je
preložil prvi pasijonsko igro na slovenski jezik in je poleg tega
spisal še drugih stvari. To je bil Andre j Drabošnjak , doma
v Šentjurju na Strmcu (St. Georgen am Sternberg) nad vrbskim
jezerom. Žal, da o tem vrlem kmetu nimamo zadosti podatkov.
Kadar je Andrej Drabošnjak oral, imel je na vsakem koncu njive 
195 K—
knjigo, v katero je zapisaval svoje „rajme&quot;, katere je izumil pri
vsaki brazdi. Pravi se, da je A. Drabošnjak imel svojo tiskarnico,
v kateri je sam knjige tiskal; toda ne vem zakaj, vlada mu je
konfiskovala črke.
Andrej Drabošnjak bil je jako priden pisatelj. Glavno delo
mu je: „Komedij a od zel i ga grenki ga terplenj a in o
smerti Jesuf a Kriftuf a nafhig a ljubig a Gofpoda .
Popisano od Andre a Drabofniak a eniga pavra v Korantane,
is nemfhkiga v korofhko fhpraho v rajme napravlano. V letu 1818.&quot;
Preložil je torej to komedijo Andrej Drabošnjak 1. 1818. Drabošnjakovega rokopisa nimam pri rokah in tudi ne vem, ali se je
ohranil. Jaz imam četiri prepise Drabošnjakove komedije, katere
mi je poslal gosp. profesor Josip Lendovšek. Prvi je to komedijo
prepisal J. Š. (Jose f Schofmann ) leta 1841., drugi prepisovatelj je Anto n Unikar , kajžlar pri Sv. Rupertu 1. 1854., tretji
prepisovatelj je Jane z Tepan na Gozdanjih z leta 1881., in
konečno četrti prepisovatelj je Toma ž Aichholze r z leta 1888.
Ti prepisi so torej iz raznih dob in nam pričajo, da koroški naši
kmetje radi prepisujo Drabošnjakovo komedijo. Omeniti mi je,
da so vsi prepisi čedni in čitni. Vsak prepisovatelj je prepisaval v narečju svojega kraja. Komedija je pisana v „ raj mah&quot; in
dijalogu. V komediji nastopi čez 50 osob z ulogami in množica
judovskega naroda. Drabošnjakovo komedijo predstavljajo koroški
kmetje o veliki noči. Vredno bi bilo, da se rokopis tiskom priobči, in jaz bodem poskrbel, da se to skoro zgodi, in sicer v
Drabošnjakovem jeziku. Ker pa se Kristusovo trpljenje predstavlja vsako leto, bilo bi dobro, da nam kdo Drabošnjakov jezik
popravi ter vso komedijo uredi, a Družba sv. Mohorja naj bi jo
potem izdala v posebni knjižici. Ustregla bode gotovo igralcem,
da se jim ne bode treba mučiti s prepisavanjem ulog, ustregla
pa bode tudi razvoju jezika in književnosti.
Andrej Drabošnjak spisal je nadalje: »Trpljenj e devic e
Marije&quot; (Marijin pasijon) leta 1811. (Kres 1885.), ki pa ni v
„rajmah&quot; in tudi ne v dijalogu. Potem je od njega: „Bogati
mož&quot; (Der reiche Prasser), „Pastirc i ali Rojstv o Kristusovo &quot; in „Izgubljen i sin&quot;.
Vse te igre predstavljajo danes gozdanjski igralci. Poleg
teh iger spisal je Andrej Drabošnjak mnogo smešnic, mej katerimi so neki jako zanimljive njegove litanije. S tem sem popisal
vse književno delovanje slovenskega kmeta Andreja Drabošnjaka.
13* 
Prečastiti župnik gospod Anton Oblak poroča nam še, da je prav
stara igra slovenska na Koroškem: „Asver, Aman-Mardohej&quot;;
toda te igre ni še mogel dobiti, da bi mi jo poslal v pregled.
Upam, da se mu posreči najti tudi ta rokopis.
Drabošnjakovo komedijo začeli so igrati Gozdanjčanje okoli
1. 1842. in potem vsako sedmo ali deseto leto. Okoli leta 1862.
ustanovila se je nova družba v Maloščah (Malestig), ki je predstavljala Kristovo trpljenje pri Škocijanski cerkvi blizu grada
bekštanjskega. Ta družba pa je čez nekaj let zaspala. Od gozdanjske družbe ločili so se nekateri člani, preselivši se v lipško
župnijo (Lipa, Lind bei Velden) in ustanovili tam novo družbo. Te
dve družbi, gozdanjsk a in lipška, delujeti še danes. Gozdanjčanje igrali so doma le na korist cerkvi in v druge dobrodelne namene svoje župnije. Predstave so se jim dobro obnesle;
imeli so vselej dohodkov 200 do 300 goldinarjev. Gledalci so
prišli od vseh krajev. Potem so začeli hoditi v druge kraje in so
do danes igrali malone po vseh krajih slovenske Koroške. Doma
imajo na posebnem prostoru bajtico, v kateri imajo spravljene
vse priprave: oder, križ, obleko in dr. Gospod župnik Anton
Oblak videl jih je igrati in pravi, da so nekateri prav izvrstno
igrali, tako n. pr Gregor Vakonik, po domače Pek iz Črešnje
(Kristus), Andrej Kafer, po domače Šober iz Črešnje (Peter),
Jurij Lepušič, po domače Sončnik na Korenu (Judež). Vseh gozdanjskih igralcev je okoli 40; nekateri predstavljajo več osob.
Vsa igra vrši se natančno in gladko. Grozovit je sprevod na
Kalvarijo. Velikaši vsi na konjih — okoli 10 do 12 — spremljajo
obsojenega Kristusa na Kalvarijo. Stotnik zakliče: „Ali ste
kristijani, odkrijte se&quot; i. t. d. Ustopnina je navadno 20 krajcarjev.
Kakor sem že rekel, denar se pobira za zidanje ali popravljanje
domače cerkve. Igralci govore v narečju, kostume imajo malo
čudne in starikave, tako da so meščanom, ki hodijo gledat te igre,
bolj smešne, izimši nekoliko prizorov, za kmete pa imajo globok
pomen, ker se udeležujo igre s pobožnim duhom in veliko radovednostjo.
Slovenske igralce jeli so posnemati v zadnjem času tudi
nemški kmetje, ki stanujejo okoli Trga (Feldkirchen), vender
nemška družba ne uspeva tako dobro, kakor slovenska. Dočim
se Nemci posmehujejo predstavljalcem in se iž njih norčujejo,
opazujo Slovenci pri takih predstavah tiho Kristovo trpljenje ter
so zamišljeni v molitev. 
197 fr0 letošnji predstavi v Tinjah na Koroškem poroča »Mir*,
štev. 11. od 20. aprila 1892 takole: »Kakor je bilo v »Miru&quot;
naznanjeno, predstavljala se je v Tinjah dne 25. in 26. marca
t. 1. igra Kristusovega trpljenja. Igralci iz lipške fare nad Vrbo,
ki so že daleč po slovenskem Koroškem znani, izvršili so svojo
nalogo izvrstno. Posebno Kristus je vse hvale vreden. S svojo
resnostjo je ganil srca gledalcev. Prišlo je k igri iz vseh krajev
mnogo ljudi, a vender ne toliko, kolikor se je pričakovalo. Morda
so ljudje še premalo poznali zmožnost imenovanih igralcev,
morda pa je bila napovedana igra še premalo znana. Tudi slabi
poti so marsikoga odgnali. Igrali so tako lepo in ginljivo, da si
videl marsikoga solznih oči, ako je premišljal, kako grozovito je
moral naš Odrešenik še le v resnici trpeti. Grajati pa moram
nekatere ženske iz tinjske okolice, ki so se pri celi igri smejale
in tako nespodobno vedle, kakor da bi bile v gledišču. Taki
ljudje bili bi seveda rajši na plesišču in pri posvetnih veselicah,
nego pri resnobni, pobožni igri. Tudi se je veliko število gledalcev
iznebilo majhnega plačila 10 ali 20 krajcarjev s tem, da so si
igro od daleč, zunaj igrališča, ogledavali. Igralci imajo tudi svoje
troške za pot, igralna oblačila, živež i. t. d. Žalostno je in znamenje mrzlega srca in posvetnega duha, da imajo ljudje denarje
za ošabno obleko, posvetne in zapeljive veselice in druge nepotrebne reči, a za pobožne reči zdi se jim denarja škoda. Radi
tega ni se nam čuditi, da so vrli igralci svojo nevoljo očitno na
znanje dali &quot; 
Š t . 22.
Nova opera!
Deželno gledališče v Ljubljani. Dr. pr. m
V soboto, dne 10. decembra 1892.
Teharski plemiči.
Lirična opera v treh dejanjih. Spisal A Fantek. Uglasbil dr. Benjamin Ipavec. Kapelnik g. Fr. Gerbic. Režiser g. Jos. Nolli.
O S O B E:
Grof Urh celjski — — — — — — gospod Josip Nolli.
Pengar, župan teharski — — — — gospod Marcel Fedyczkowski.
Marjetica, njega hči — — — — — gospica Lujiza Daneševa.
Ivan, nje ženin — — — — — — — gospod Josip Pavšek.
Jerica — — — — — ____ _ gospa Milka Gerbiceva.
Romar — — — _ — — — — — gospod Fran Perdan.
Valentin, Ivanov prijatelj — — — — gospod Pran Trnovski.
Glasnik grofa celjskega — — — — — gospod Anton Verovšek.
Prvi | — — — — — gospod Anton Tekalčev.
Drugi j kmetski fant — — — — — gospod Josip Rus.
Tretji ) — — — — — gospod Ivan Orožen.
Grofov birič ____ _ _ — gospod Anton Savski.
Fantje, dekleta, starejšine, viteški sluge, biriči, spremstvo grofovo. Dejanje
se vrši na Teharjih sredi 15. stoletja.
J¥ovi kostumi. Novo dekoracijo Teliarjev naredila
tvrdka Kautsky &amp; Rottonara, c. kr. dvorna gleda«
liška slikarja na Dunaju.
Začetek točno ob polu 8. uri, konec pred 10. uro zvečer.
Dramatično društvo.
Pri predstavi svira orkester slavnega domačega pešpolka baron Kuhn št, 17.
Ustopnina :
Parterni sedeži I do III. vrste 90 kr. Parterni sedeži IV. do VIII. vrste 70 kr.
Parterni sedeži IX. do XI. vrste 60 kr. Balkonski sedeži I. vrste 70 kr,
Balkonski sedeži II. vrste 60 kr. Balkonski sedeži III. vrste 50 kr. Galerijski sedeži 40 kr. Ustopnina v lože 60 kr. Parterna stojišča 50 kr.
Dijaške ustopnice 30 kr. Galerijska stojišča 20 kr.
Sedeži se dobivajo v čitalnični trafiki, Šelenburgove ulice, in na večer
predstave pri blagajnici.
Prihodnja predstava bode v nedeljo dne 18. decembra 1892. 1.
Blagajnica se odpre ob 7. uri zvečer.
,,Narodna Tiskarna&quot; v Ljubljani.
Facsimile gledališkega lista prve slovenske opere Jeharsk i plemiči&quot; v soboto dne 10. decembra i89Z. 
Opomnje in popravki.
Na strani 37. navajam v opomnji ime „dr. Merk&quot;, „dr. Morak&quot;.
Dognano je, da se je predstavljalec župana v „Županovi Miciki&quot; zval
„dr. Merk&quot;, ki je bil pozneje c. kr. dvorni svetnik na Dunaju.
Na strani 75 omenjam spodaj pod črto, da je stvar glede lož rešilo
višje upravno sodišče. Ta stvar je šla drugim potem. Prvo je razsodilo
deželno sodišče v Ljubljani, potem nadsodišče v Gradcu in konečno
najvišje sodišče na Dunaju. Deželo kranjsko je zastopal dr. Alfons Mosche,
posestnike lož pa dr. pl. Makso Wurzbach.
V slovenskem zabavniku „Lada&quot;, ki je izšel leta 1864. v Mariboru,
natisnen je II. dejanja 2. nastop Shakespearjeve tragedije: „Romeo in
Julija&quot; v peterostopnih jambih. Poslovenil J. V. Jadravski.
Na strani 48., 2. vrsta od spodaj, čitaj „Po d goriški&quot; namesto
„Podgorski&quot;.
Na strani 52., 8. vrsta od zgoraj čitaj: „K1. V. Klicpera &quot; namesto
„V1. V. Klicpera&quot;.
Na strani. 66., 9. vrsta od spodaj prečrtaj prvo besedo v tej vrsti:
„nje&quot;.
Na strani 91., 6. vrsta od zgoraj čitaj: „Svatb a pr i svetilnica h
namesto „Svatba pri svetilnici&quot;.
Na strani 117., 3. vrsta od zgoraj čitaj: „Vino , ženske , petje&quot;,
namesto „VIino, žene petje&quot;.

[[Kategorija:Slovensko gledališče]]
[[Kategorija:Teatrologija]]
[[Kategorija:Dela leta 1892]]
[[Kategorija:Anton Trstenjak (1853)]]
[[Kategorija:Dramatično društvo]]</text>
      <sha1>qrbqtk4gv451sjt61se1qyv8ni1hs8k</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>206839</id>
      <parentid>206838</parentid>
      <timestamp>2022-07-23T12:07:27Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>UrsGa</username>
        <id>8212</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Narodna čitalnica ljubljanska. */</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="366367" xml:space="preserve">{{naslov-mp
| naslov= Slovensko gledališče. &lt;br&gt; Zgodovina gledaliških predstav in dramatične književnosti slovenske. &lt;br&gt; S četrimi slikami.
| normaliziran naslov= Slovensko gledališče
| avtor= Anton Trstenjak (1853){{!}}Anton Trstenjak
| opombe= 
| izdano = {{mp|delo|Dramatično društvo v Ljubljani}}, {{mp|leto|1892}}
| vir= {{fc|dlib|PGK6BXDE|s=1–205|dLib}}
| dovoljenje= javna last
| obdelano=1
}}

[[File:Deželno gledališče v Ljubljani.png|Deželno gledališče v Ljubljani]]

===Uvod.===
Leta 1789. igrala se je v Ljubljani prva slovenska igra, znana Linhartova veseloigra »Županova Micika«. Leta 1889. praznovati bi nam tedaj bilo stoletnico slovenske igre. Toda to praznovanje se je odložilo radi tega, ker nismo imeli gledališkega poslopja, ter je sklenilo Dramatično društvo počakati, da se sezida novo deželno gledališče. Deželno gledališče dozidalo se je, in tako bi bilo Slovencem praznovati dvojno slavnost: stoletnico Linhartove igre in otvoritev novega deželnega gledališča. V tem času pa je stopilo Dramatično društvo v dvajset in peto leto svojega obstoja in življenja, in tako praznujemo trojno slavnost.

Vsi ti momenti so zelo važni za slovensko dramatiko, kajti kažejo nam, da ima slovenska dramatika in da je dovršila dve dobi. Prva doba šteje se od Linharta do rojstva Dramatičnega društva; druga doba sega do petindvajsetletnice Dramatičnega društva, in tretja doba pričenja se z otvoritvijo novega deželnega gledališča. Prvo dobo znači, da so se slovenske predstave pojavljale sporadično in malokdaj; druga doba je doba diletantizma; šele tretji dobi je sojeno, da se otrese diletantskih povojev, da se ustanovi stalno slovensko gledališče s stalnim igralskim stanom. Vse te nade pa so tesno spojene z usodo novega deželnega gledališča, v katerem bodo zavladale drugačne razmere, nego so vladale v starem deželnem gledališču. V starem gledališču ob Ljubljanici gospodovala je jedino nemška stranka ljubljanska. Nemci so bili posestniki lož, ki jih niso oddajati hoteli Slovencem niti za drag denar ne za slovenske predstave, tako da so Slovenci morali igrati ob praznih ložah. Nemški sestavljeni deželni odbor dal je gledališče v popolno oblast nemškemu gledališkemu vodji, {{prelom strani}}kateri je igral v njem{{redakcija| |,}} kolikorkrat je hotel. Slovenci so tudi prirejali gledališke predstave v starem deželnem gledališču, toda večkrat, nego četirikrat na mesec igrati, niso dobili ves čas pravice od deželnega odbora kranjskega! Naravno je, da se vsled toli nepovoljnih odnošajev ni mogla slovenska dramatika tako uspešno razvijati, kakor bi se razvijala, ako se jej ne bi pristrizale peroti. Glavna stvar je, da se mnogokrat igra. To so spoznali naši nasprotniki, in zategadelj nam niso dovolili večkrat nego samo četirikrat na mesec igrati. Ali ko bi vsaj zmiraj tako ostalo! Bili so časi, ko smo smeli le dvakrat nastopiti na mesec v starem deželnem gledališču. Bili so časi še hujši, ko smo smeli samo jedenkrat na mesec igrati, in bili so časi, ko nismo smeli nobenkrat igrati, dočim se je nemška gledališka dražba šopirila v srcu Slovenije. Britki so bili to časi. Dramatično društvo jih je prestalo in danes se jih le spominja. A da jih je prestalo, k temu je pripomoglo slovensko rodoljubje.

Koj v prvem početku zbralo se je okrog Dramatičnega društva lepo število rodoljubkinj in rodoljubov, katerim je odbor Dramatičnega društva dajal uloge. Ti so se jih naučili in koj igrali. Velika večina igrala je brezplačno; in to je, kar je najbolj pospeševalo slovensko gledališče. Ako bi ne bilo te izredne požrtvovalnosti, ne bi slovensko gledališče bilo danes na oni stopinji, na kateri je. Mladi pisatelji prelagali so pridno igre, in tako se je v kratki dobi mnogo storilo. Mnogo rodoljubov, ki so še v Ljubljani, ali so se raztresli po svetu, bili so nekdaj na slovenskem odru. Župan stolnega mesta ljubljanskega, velecenjeni gosp. Peter Grasselli, visoki častniki in uradniki, odlični trgovci, meščani, obrtniki, ki še danes žive mej nami ali pa jih že pokriva črna zemlja, vsi so delovali v prvi dobi Dramatičnega društva in delovali so požrtvovalno. Vsled tega moramo reči, da je slovensko gledališče uzraslo na požrtvovalnem rodoljubju blagih sinov našega naroda, da se je slovensko gledališče zmatralo za naroden zavod, namenjen narodni prosveti, kateri zavod so uzdržavali člani slovenskih rodovin, ne pa kak igralski stan.

Z novim deželnim gledališčem pričelo se bode novo življenje. V njem se bode ustanovil stan, kateremu se bode zdelo kot bajka, kadar bode čul, da so nekdaj igralci iz rodoljubja igrali. Nemci ne bodo izključni posestniki lož, in ako se ne varamo, bode v novi hiši gospodoval oni, čegar je. Slovenci bodo smeli igrati,{{prelom strani}}kolikorkrat bodo hoteli, in vsled tega se bode dejanjski osnovalo toli željeno stalno slovensko gledališče v Ljubljani.

Novo zavetišče slovenske Talíje bodrilo bode igralce, oduševljevalo pa bode tudi slovenske pisatelje – in to je želeti – da bodo pridneje obdelovali dramatsko polje. Tako pričakujemo, da se bode jel bujno razvijati oni del našega pesništva, ki ima največ upliva na narodno in društveno življenje. Novo deželno gledališče pa je tudi kras in čast dežele. Deželni inženir in občinski svetovalec gosp. Jan Vladimir {{razprto|Hraský}}, po čegar načrtu se je zidalo gledališče, ter njega drug gosp. Anton {{razprto|Hrubý}}, ustvarila sta nam monumentalno zgradbo te vrste, ki dela čast njima in ki uzbuja veselje in ponos vsemu slovenskemu narodu. Vsaj jaz si ne morem misliti človeka, ki bi tu mimo
šel in se ne bi razveselil videč, káko trdnjavo slovenske narodnosti imamo tu Slovenci káko glasnico plemenitosti in blagosti, prosvete in napredka ima narod slovenski.

Odbor Dramatičnega društva v Ljubljani naročil mi je, da ob otvoritvi novega deželnega gledališča ter ob petindvajsetletnici Dramatičnega društva podam nekoliko črtic o razvoju slovenskega gledališča. Te naloge poprijel sem se rad, vender pa sem se koj uveril, da bi slika ne bila popolna, ako bi se oziral le na delovanje Dramatičnega društva in ne bi uvaževal dobe pred Dramatičnim društvom. Vsled tega razširil sem si delo in sem popisal vsaj v glavnih potezah tudi one gledališke igre, ki so se igrale v Ljubljani pri jezuvitih, kakor tudi one, ki so jih prirejali nemški komedijantje in igralci v naši Ljubljani. Tako sem mislil ustreči onim, ki se zanimajo za zgodovino gledaliških predstav v Ljubljani.

V {{razprto|Ljubljani}}, meseca avgusta 1892. 
{{prelom strani}}
==Del I.== 
{{prelom strani}}
Kje je stal v Ljubljani prvi gledališki oder, o tem nimamo poročila, in kdaj se je prvič igralo, o tem tudi ni nič zapisanega. Izkopane razvaline na Mirju l. 1714. pokazale so, da je že stara Emona imela amflteater, in sicer na istem bregu Ljubljanice, na katerem je stalo staro deželno gledališče. To je vse, kar vemo o rimskem gledališču v naši deželi. Ko so prišli Rimljani v naše kraje, prinesli so nam svojo kulturo. V Pulju postavili so si amflteater, katerega sledovi so se ohranili do naših dni. 

Po takem smemo trditi, da je naprava amfiteatra bila znana v naših krajih, in je tudi verojetno, da so se pri nas prirejale zabave po njih načinu. Tako si tudi razlagamo poročilo Dolničarjevo, ki piše&lt;ref&gt;Epitome chronologica continens res memorabiles nobilis et antiquissimae urbis Labacencis.&lt;/ref&gt;: »An. 1097 solennes ludi navales super fluvium Labacum aestate instituti, copiosos spectantium oculos festivali laetitia replerent«. Te igre na reki Ljubljanici bile so brez dvojbe podobne igram v rimski areni, v katerih so se predstavljale pomorske bitke. Nagon do dramatičnega predstavljanja raznovrstnih momentov iz človeškega življenja je tako mogočen, da je silil ljudi, da so predstavljali dramatično, kakor so živeli.
Tako ima vsaka doba znamenje svojega duševnega obzorja. Vitezi so imeli svoje »ludos equestres«. Ko pa se je utemeljilo meščanstvo in so širši krogi dobili neko javno obliko in so
postali zgodovinski činitelj, podali in ustanovili so nam temelj, na katerem se je jelo razvijati ono, kar mi danes zovemo gledališka igra.

{{prelom strani}}
===Gledališče pri jezuvitih, pasijonske igre in sprevodi na veliki petek.===

H koncu 16. veka pojavile so se v Ljubljani duhovne komedije, to so dramatične igre, katerim je bila snov uzeta iz svetega pisma.&lt;ref&gt; Duhovne igre postale so iz velikonočnih iger, katerim nahajamo sled že v desetem stoletju. &lt;/ref&gt; Te komedije, ki so takorekoč predhodnice gledaliških predstav, četudi ne v današnjem zmislu, bile so zvečine pisane v latinskem jeziku, pozneje tudi v nemškem, kakor je bilo tedaj v navadi, ko je še mogočno vladala latinščina kot izobraževalno sredstvo. V prvem času teh iger znane so nam slovenske pasijonske igre, katere so napravljali od l. 1721. kapucini v Škofji Loki. Te igre upravičujejo nas, da izpregovorimo obširneje o postanku komedij in da si tako razjasnimo dobo, ki je prezanimljiva za kulturne odnošaje naših prednikov, katerih življenje in mišljenje se je razvijalo pod uplivom latinskega in nemškega duha. To pa storimo radi tega, da bodemo tembolj znali uvaževati zasluge onih Slovencev, ki so nam prvi priborili mesto slovenski besedi na javnem odru. 

Energični škof Hren povabil je jezuvite v Ljubljano, da bi mu ti pomagali udušiti protestantstvo na Kranjskem. Tako so prišli prvi jezuviti v Ljubljano l. 1596. kot antireformatorji, ki so tudi preuzeli vse latinske šole v Ljubljani. Nastanili so se najprej v frančiškanskem, potem v avguštinskem samostanu (kjer je zdaj sv. Jakoba cerkev). Tu so sezidali kolegij, s katerim so združili semenišče in konvikt. V konviktu so uzgajali revne mladeniče za namene svojega reda, sprejemali pa so tudi vanj sinove bogatih in plemenitih rodbin. Šole so si osnovali po svojih potrebah. Njih stališče je že tako bilo težavno nasproti meščanom in ljudstvu in zategadelj so se trudili pridobiti si simpatije vseh krogov. Da so jim bili prijazni kranjski stanovi, priča to, ker so jim odpustili davke. Drugače je bilo njih stališče nasproti takozvanernu javnemu mnenju. Da bi pridobili ljudstvo, jeli so snovati bratovščine, kar je bilo tem laže, ker so bili tedanji meščani v zvezi s štajarskimi bratovščinami, in jeli so negovati v šoli {{razprto|komedijo}} &lt;ref&gt; August Dimitz: Geschichte Krains von der altesten Zeit bis auf das Jahr 1813. Laibach 1875. III. str. 458 in 1876 IV. &lt;/ref&gt;, in to je ono, kar se ni gojilo v {{prelom strani}} nobeni šoli. S komedijo imeli so svoje posebne namene. S predstavljanjem dramatičnih del imel si je učenec pridobiti sigurnost v javnih nastopih ter lepe oblike v kretanju. S predstavami, ki so bile javne, hoteli so si jezuviti pridobiti prijatelje v občinstvu. Te predstave so privabile mnogo gledalcev, ki so občudovali sijajne kostume in dekoracije (kar je bilo glavno) in spretnost mladih igralcev ter so v tem videli sijajne uspehe redovske odgoje. Jezuviti uzdržavali so tudi v svojem semenišču pevce in godce (n. pr. discantista, altista, bassista, fidicen, tubicen, trombonista, organista, tubista, violinista, fagotista itd.). Komedije prirejali so jezuviti koncem šolskega leta, tako, kar nam je znano, že l. 1602.&lt;ref&gt; P. v. Radics: Aelteste Geschichte des Laibacher Theaters (Blätter aus Krain. VII. Jahrg. 1863. Nr. 18). &lt;/ref&gt;). O tej priliki je kak cerkveni dostojanstvenik delil nagrade.

O vseh komedijah niso se ohranila poročila. Ko je n. pr. nevesta kralja Ferdinanda III., infantinja Marija Ana, hči Filipa III, potovala (1631) iz Trsta skozi Ljubljano, predstavljali so jezuviti njej na čast komedijo: »{{razprto|Rachel pulchra}}«, v kateri na koncu Paris izroči kneginji zlato jabolko v slavo lepote; dokaz, da so se tudi pobožni očetje znali laskati. V predpustu dajali so takozvano »{{razprto|Prugelkomedie}}« (l. 1635 »Priscianus vapulans«). Sicer je tudi bila zastopana veseloigra{{redakcija| |.}} Malone vsak učitelj v jezuvitskem kolegiju spisal je vsako leto komedijo, kateri je bila snov uzeta iz svetega pisma, redkokdaj iz mitologije in zgodovine. Tudi naš zgodovinar Ljudevit {{razprto|Schönleben}}, čegar oče je bil ljubljanski župan, spisal je komedijo: »{{razprto|Haeresi s fulminata, seu Anastasius Orienti s Tyrannus Haereticus}}&lt;ref&gt; Rokopis se nahaja v knjižnici Auerspergovi v Ljubljani. &lt;/ref&gt;, ki se je predstavljala dne 2. in 3. maja 1651. Igrališče bil je kolegij (area Collegii), auditorium, tudi šolske sobe, poleti pa Podturen, ki ga je škof Hren podaril jezuvitom.

Jezuvitska drama bila je navadno pisana v latinskem jeziku; o nemški komediji imamo poročilo, da je na veliko soboto 1635 bila nemška predstava v cerkvi: »{{razprto|Christus Todeskampf im Garten}}«. Dne 14. marca 1660 seje predstavljala v nemškem jeziku »{{razprto|Passionsdrama}}« pred velikim oltarjem v cerkvi pri jezuvitih.

Na tak način imelo je ljudstvo predstave malone povsod. Dijaki, ki so se mnogo bavili z igranjem, postali so bolj igralci, {{prelom strani}} nego dijaki. Mnogi so „podivjali&quot; ter so se poskušali tudi javno na ulicah, tako da patres tega niso zabranjevali, nego so dopuščali ubogim dijakom pobirati darove za petje ali komedijo na javnih prostorih. S temi pouličnimi komedijami bili so spojeni tepeži in poboji, radi tega se je magistrat zelo trudil odpraviti poulično komedijo. Toda to se ni dalo. Dijaki so preradi ponočevali, pijančevali in kvartali, ter so se prepogostoma tepli z vojaki po uzgledu nemških dijakov tedanje dobe (po tridesetletni vojski). Da so ti tepeži bili krvavi, mislimo si lahko po tem, ker so v tem času (1645) hodili Ljubljančani oboroženi s sabljami. Navadni postopači posnemali so dijake in so tudi prirejali komedije – na ulici.

Tak uspeh, kakor so ga imeli jezuviti s svojimi komedijami, moral je obodriti druge v posnemo. In res so kapucini, kateri so imeli dober aparat, namreč bratovščino Redemptoris mundi, aranžovali z izredno spretnostjo jednako komedijo. Zasnovali so l. 1598. povodom kuge, ki je razsajala po vsem Kranjskem, in osobito v Ljubljani, javen sprevod, ki se je vršil na veliki petek vsako leto z velikim sijajem. Rečena bratovščina obljubila je prirediti na veliki petek »{{razprto|sprevod s predstavo britkega trpljenja in smrti našega Odrešenika}}«. Ta sprevod bil je drag, in bratovščina ni ga mogla več časa uprizoriti radi nedostatnih sredstev. Pobožen meščan, neki Troppenau, volil je družbi potrebno svoto in je tako omogočil, da se je prvi sprevod vršil dne 24. marca 1617&lt;ref&gt; Vrhovec J.: Die wohllöbl. landesfürstl. Hauptstadt Laibach. Laibach 1886, str. 199. &lt;/ref&gt; »na veliko tolažbo krščanskih duš«. Kjer je zdaj »Zvezda«, stala je takrat kapucinska cerkev, kateri je l. 1607. položil temeljni kamen škof Tomaž Hren. Od tod je šel ta sloveči sprevod na veliki petek, najprej po Gospodskih ulicah, potem čez Novi (sedaj Turjaški) Trg, po Čevljarskih ulicah preko Čevljarskega mosta na sv. Jakoba Trg; od tod po Starem Trgu in Glavnem Trgu k Frančiškanom (kjer je zdaj gimnazij). Tu se je obrnil ter je krenil po Špitalskih in Gledaliških ulicah v kapucinsko cerkev. S početka so Krista predstavljale osobe visokega plemstva, pozneje pa najeti ljudje. Jude so predstavljali Krakovčani in Trnovčani, pozneje najeti ljudje. 

Te predstave Kristusovega trpljenja slovele so tako zelo, da so jih ljudje prihajali od daleč gledat in občudovat, ter so se ž njimi ponašali Ljubljančani trdeč, da ni takih v vsem nemškem{{prelom strani}} cesarstvu. Oznanjal se je ljubljanski sprevod s prižnice v farah: Préserje, Vrhnika, Polhov Gradec, Brezovec, Dóbrova, Šent Vid, Šmartno, Komenda, Dol, Jhan, Šmarije, Vodice, Ig in Prežganje. Sprevod se je vršil po noči. Meščani so svetili s svečami in bakljami, zmatrajoč to opravilo za največjo čast. Sprevodoma predstavljalo se je trpljenje Kristovo in kak prizor iz starega in novega zakona, »welches alles theils getragen, theils geführt, theils aber gehend zu Fuss oder reitend zu Pferde den andächtigen Zuschauern gezeigt wurde«. V sprevodu so korakali eremiti, pobožni ljudje so se bičali (disciplinanti et flagellanti) ter mnogi so za pokoro nosili velike križe. Odlični meščani nosili so božji grob. Sprevod je vodil duhovnik, ki je nosil kos sv. križa, na katerem je Kristus umrl. Ta dan je prihajalo mnogo tujcev v Ljubljano, ki so vsi zatrjevali, da niso nikjer videli tako lepega, pobožnega in dolgega sprevoda.

Največ zaslug za ta sprevod ima bratovščina Redemptoris mundi, ki je tudi o drugih prilikah prirejala sprevode. Tako n. p. 22. junija, ko je bil sin Ferdinanda III. (21. maja 1653) izvoljen za rimskega kralja. Kapucini niso ostali pri procesijah, dajali so tudi dramo, gotovo kot tekmeci jezuvitom. Nekaj časa skrbeli so za te sprevode tudi kapucini, ki pa so se radi velikih troškov skoro naveličali. Tudi so se pritoževali, da obleko, ki je izključno namenjena le za sprevode, nosijo predstavljalci tudi o delavnikih ter se tako prvotni značaj sprevoda izgublja. Sčasoma so se jeli obotavljati tudi meščani, ker so se sramovali nositi sveti grob. Ker se je sprevod vršil po noči, dogajale so se nerednosti in nerodnosti, tako da ga je prepovedala Marija Terezija dne 22. oktobra 1773., a vlada to prepoved izvršila l. 1778. Prepoved so razglasili bobnarji in se je tudi objavila na vseh mestnih vratih.

Sprevoda so se udeleževale vse družbe z zastavami. Sveče dala jim je bratovščina Redemptoris. Stale so gld. 10–. Delavci so popili 100 bokalov vina, ki je stalo gld. 15–, in pojedli so kruha za gld. 250. Račun tesarja je iznašal gld. 1154, toliko so zaslužili tudi slikarji, krojači gld. 506, dekoraterji gld. 506. Petrinarji&lt;ref&gt; Tako so se zvali svetni duhovniki, po apostolu Petru imenovani. &lt;/ref&gt;, ki so spremljali procesijo, dobili so gld. 2–, toliko tudi godci in deželni trobentači. Cerkovnik sv. Nikolaja dobil je gld. 1–.
{{prelom strani}}
Ljubljanska drama imela je tudi upliv na deželo. L. 1730. predstavljalo se je v Kranju: »Das Leiden unseres Herrn und Heilands Jesu Christi«. Vollständig vorgebracht. N. B. Welches zu Krainburg auf dem offentlichen Platze den 6. April 1730 als ein schmerzenvolles Tragöd, allen nichfohne haufigen Thränen ist vorgestellt worden.

Jednake sprevode so napravljali kapucini tudi v {{razprto|Novem Mestu}} in {{razprto|Škofji Loki}}. Do danes se pasijonske igre niso ohranile nikjer na Slovenskem; niso se tako globoko ukoreninile, kakór na Nemškem n. pr. v Ober-Ammergau na Bavarskem. Največjo važnost imajo za nas od vseh pasijonske igre v {{razprto|Škofji Loki}}, katere so napravljali škofjeloški kapucini od l. 1721, in sicer ne samo radi njih izvornosti in nenavadne obsežnosti, temveč tudi zato, {{razprto|ker so se vršile v slovenskem jeziku in so potakem prvi začetek narodne slovenske dramatike}}. Teh pasijonskih iger v Škofjiloki niso uprizarjali tujci, ampak slovenski meščani in kmetje iz vasi okrog Loke. Gospodu {{razprto|Antonu Koblarju}} gre velika zasluga in hvala, da nam je iz rokopisne knjige z naslovom: {{razprto|Instructio pro Processione Locopolitana in die Parasceues}}; ki
jo hrani kapucinski arhiv v Škofji Loki, natanko popisal slovenske pasijonske igre v Škofji Loki. Toda dajmo besedo našemu izvestitelju.&lt;ref&gt; Izvestja muzejskega društva za Kranjsko. Drugi letnik. V Ljubljani 1892, str. 115–125. &lt;/ref&gt; 

V tej knjigi je zabeležen ves spev, kateri so med potjo recitovale delujoče osobe. Spev iznaša nad 1000 slovenskih in par nemških stihov. Knjiga obsega tudi zgodovino in red sprevoda. Večkrat je loški glavar Anton pl. Ecker kapucinom izrazil željo, naj napravijo sprevod (procesijo) v počeščenje in spomin britkega trpljenja Jezusovega, kakor imajo drugod. Obečal je podpore kot predstojnik nadbratovščine presvetega Rešnjega Telesa v Loki. Graški kapucinski provincijal o. Krištof usliši njegovo prošnjo in podeli dovoljenje za sprevod l. 1720. Začnó se delati priprave. Udje omenjene bratovščine, ki so glavni pomočniki kapucinom, zavežejo se plačevati na leto po 50 gld. nem. velj. (blizu 60 gld. dež. velj.) za napravo obleke. Oglasé se tudi mnogi drugi dobrotniki. O. Romualda izvolijo za reditelja sprevodu. Dolžnost ima pripraviti vse potrebno, določiti osobe za posamne podobe ter razposlati povabila župnikom, vojakom i. t. d. Na {{prelom strani}} sredipostno nedeljo so vsako leto župniki okrog Loke in po selški in poljanski dolini s prižnice priporočali ljudem, naj se brž oglasé v Loki pri kapucinih tisti, ki hočejo imeti kaj opravka pri sprevodu, posebno jezdeci in vojaki. Kdor pa le utegne, naj gre gledat na veliki petek v Loko, kako se bode predstavljalo Kristusovo trpljenje v žívih podobah.

O. Romuald je sestavil sprevodni red in najbrže tudi zložil (ali pa na slovenski preložil) ves spev, katerega oblika kaže, da je tačas ležalo slovensko pesništvo še v otročjih, jezik pa v trdih nemških povójih. Nekoliko teh pesmic podamo pozneje za poskušnjo.

Predno preidemo k natančnemu opisu trinajstih (ali štirinajstih) podob vsega sprevoda, naj ob kratkem razložimo po o. Romualdovi razlagi njih pomen in zvezo. 1.) Adam greši. Nasledki greha. 2.) Posebno hud nasledek greha je smrt. Vse mora umreti, od papeža in kralja do berača. Nekateri umrjó celò večne smrti, pridejo v pekel. Vse to dela napačna ljubezen. 3.) Tej nasproti je pa Jezus postavil pravo ljubezen, ko se nam je zapustil pri zadnji večerji v jed, s katero se moremo braniti grehu. 4.) Samson se je sicer junaški boril in kot jetnik sovražnike uničil, 5.) ali še bolj junaški se je borila ljubezen božja z grehom, ko je Jezus potil krvavi pot, 6.) bil bičan in zasramovan ter 7.) kronan s trnjem 8{{redakcija| |.}}) Sv. Jeronim je pretakal solze. Grešnik, tudi ti toči solze pokore! 9{{redakcija| |.}} ) Takó Kristusa mučijo, da ni več človeku podoben (Ecce Homo!). 10.) Kristus pa premaga greh, umirajoč na križu. S to ljubeznijo do ljudij želi pridobiti si vse dele svetá. 11.) Jezusa ljubijo pobožne žene, ki ga spremljajo na krvavem potu, posebno prežaljena mati. 12.) Skrinja zaveze je predpodoba Kristusovega groba. 13.) Žaluj, o grešnik! pri Kristusovem grobu, da bodeš enkrat ž njim slavil zmago. 

Sprevod se je dvignil vsak veliki petek ob štirih popoldne izpred kapucinov, ko je bila končana pridiga pri sv. Jakobu, in se je pomikal po loškem mestu v nastopnem redu:

Naprej gre vodnik sprevodu, oblečen v rudečo kuto, in v roki drži palico z zvezdo. Za njim na belcu jaha smrt z bobnicami (Hörpauken). Nato mož v črni kuti nese veliko črno zastavo, katere čopek drži črno oblečen deček.

I. podoba: {{razprto|Raj in padec prvih starišev}}. (Predstavljajo jo udje bratovščine Odrešenika sveta, ali pa ljudje iz Reteč in Gorenje Vasi. Nosi jo 20 mož.) Vsaka osoba recituje svojo pes{{prelom strani}}mico in vrsté se takó: Angelj z mečem; hudič; Eva; Adam; 2 angelja; Adamovi otroci. Kovaška bratovščina (ceh): dva angelja gresta peš; prvi nese kelih, drugi mošnjo za denar. Lončarska in zidarska bratovščina z dvema angeljema; prvi nese vrvi, drugi meč. Čevljarska bratovščina z dvema angeljema; prvi nese šibo, drugi steber. Pékovska bratovščina z dvema angeljema; jeden nese suknjo, drugi ključe. Mesarska bratovščina z dvema angeljema; prvi nese gobo, drugi lestvico, in slednjič krojaška bratovščina, pri kateri prvi angelj nese krono in drugi petelina.

II. podoba: {{razprto|Smrt}}. (Predstavljajo Žabničani.) Zmagonosno sedi smrt na belcu: na glavi nosi lovorov venec in oborožena je s pušico. Vspored: Smrt na konju. Duhovna smrtna kónjica: Smrt s peščeno uro na konju; papež; dva kardinala; škof; dva kanonika v višnjavi obleki; papežev poslanec; kanonik v rudeči obleki; župnik; dva kapelana. Svetna smrtna konjiča: Smrt z zastavo; cesar; dva plemiča (Edelknaben): kralj; dva plemiča; nadvojvoda; dva volilna kneza; grof; baron; gospod ali deželni plemenitaš; plemenitnik; meščan; župan; kmet; berač. Vsi ti jahajo; papež, cesar in kralj posamič, drugi pa po trije skupaj. Smrtna pehôta pride nato vsa peš, namreč smrt s koso in za
njo druge velike in male smrti.

[Podoba: {{razprto|Pekel}}. (Ta oddelek se je utaknil prvič l. 1734) Vrsté se: Lucifer s hudičevo kónjico; hudič starček; hudič z zastavo; hudič z drevesom; štirje hudiči vlečejo pogubljeno dušo na verigi; lucifer z dvema hudičema; lucifer; hudiča. Šest vélikih aposteljnov v rudečih oblačilih; dva dečka v belih oblačilih z oljkinima vejama v rokah pojeta hosana (nemški in slovenski); Kristus jaha na oslu; zopet dva dečka z oljkinima vejama; šest vélikih aposteljnov v rudečih oblačilih.]

III. podoba: {{razprto|Zadnja večerja}}. Podobo peljeta dva konja. (Po navadi ju je posojeval gospod Kosen.) Na odra je Kristus z 12 aposteljni, ki po vrsti recitujejo, kar se je godilo pri zadnji večerji.

IV. podoba: {{razprto|Samson}}. (Vojaki imajo železne oklepe.) Vrsta je taka: Polkovnik na konju: dva narednika (Feldwebel) s helebardama, jahata na oslicah; dva tamborja-pešca in med njima piskač; 12 mož s sulicami (po trije v vrsti), pol granadirske (ali pozneje dragonske) konjiče; Samson; 12 mož s sulicami (po trije v vrsti); zopet pol granadirske (dragonske) kónjice. 
{{prelom strani}}
V. podoba: {{razprto|Krvavi pot}}. (Igralci so doma iz Dorfarjev in Cerngroba.) Žalostno oljsko goro nese 16 mož. Na odru je 6 osob: Kristus, poteč krvavi pot, in o angeljev. Judeža Iškarijota privedejo hudiči; dalje tambor-pešec; dečki, kolikor jih je moč dobiti, da gredo pred Judi v svoji obleki z namazanimi obrazi in poleni v rokah; štirje farizeji na konjih v rudečih kapah; ujetega Kristusa vedó štirje veliki Judje; velika duhovna Ana in Kajfež na konjih, vsak z dvema levitoma; nato prijaha Pilat z dvema žlahtičema, od katerih prvi nese medénico (Giessbecken) in majoliko (kangljo), drugi pabrisalko; dva farizeja na konjih. Kristus v beli obleki, vedó ga štirje Judje; Herod na konju in poleg njega dva žlahtiča.

VI. podoba: {{razprto|Bičanje}}. (Igralci so iz Pevna in Moškrina, nekatera leta pa iz Zminca in Bódovelj.) Podobo sestavlja pet osob in nosi jo 16 mož. Na odru so trije judje (ki Kristusa bičajo) in dva angelja. Za tem pa pridejo pokorniki in križenosci. 

VII. podoba: {{razprto|Kronanje}}. Uloge sta preuzeli vasi Stari Dvor in Virmaše.) Na odru, kateri nosi 16 mož, je 7 mladeničev. Štirje so oblečeni za angelje in trije za Jude. Besedo imajo vse osobe, kakor tudi v prejšnji podobi, razven Kristusa.

VIII. podoba: {{razprto|Jeronim}}. (Zastopane so vasi: Gosteče, Pungert in Hosta.) Tu koraka žalostno Jeronim in recituje. Za njim pride 16 črno oblečenih puščavnikov z rudečimi križi na ramenih in potem nekaj drugih pokornikov. 

IX. podoba: {{razprto|Ecce Homo!}} (Predstavljajo prebivalci Trnja in Veštra.) Oder, na katerem je sedem osob, nosi 20 mož. Na njem se vidijo: Pilat, dva Juda, farizej in dva angelja. Pilat prelomi palico in jo vrže pred Kristusa. Prijahajo štirje farizeji s črnimi klobuki. Potem pride voz, na katerem ležita dva križa za razbojnika. Judje privedó razbojnika skupaj zvezana, a ne store jima nič žalega. Dalje prikorakajo: Veronika; Kristus, obložen s križem, in ob straneh dva ali trije Judje; žalostna Mati božja; Marija Magdalena; Marija Salome; Marija Kleofe in druga Marija; prijaha še pol turške konjiče in zadnji v tej podobi je Longin na konju.

X. podoba: {{razprto|Kristu s na križu}}. (Igralci so Sušani in Tračani.) Podobo peljejo trije konji in šest mož jih vódi. Pod križem sta Magdalena in poželenje (Cupido), zadaj pa štiri osobe, ki predstavljajo Evropo, Ameriko, Azijo in Afriko. (Avstralija jim sprva še ni bila znana.) 
{{prelom strani}}
XI. podoba: {{razprto|Mati božja sedem žalosti}} . (Igralci so doma s Fare in iz Vinkeljna{{redakcija| |.}}) Oder nesejo možje in na njem je pet osob: Marija z dvema angeljemi; poželenje in Janez Evangelist. Pride še nekaj križenoscev in pokornikov, na koncu pa dva plemiča; prvi nese na blazini žezlo in drugi krono; za tema David s harfo, in zadnji je žlahtič, nesóč plašč.

XII. podoba: {{razprto|Skrinj a zaveze}} . Nesó jo štirje leviti in dva levita gresta ob strani s kadilnicama v rokah. (Doma so ti leviti iz Vincarjev.)

XIII. podoba: {{razprto|Grob Kristusov}}. Grob nese 14 mož, loških meščanov, oblečenih v rudeče kute. Ob straneh gre šest starejšin v črnih plaščih s plamenicami v rokah. Potem pridejo godci,&lt;ref&gt; V sprevodni knjigi leži še list z notami. &lt;/ref&gt; za njimi duhovščina: starološki župnik itd. in na koncu verno ljudstvo.

V tem redu se je sprevod vrnil zopet h kapucinom, kjer so odložili igralci obleko. Vsa naprava je stala zeló veliko svoto, kar se lahko razvidi iz tega, da so imeli shranjenih v loškem samostanu 278 oblek za sprevod. Naprošeni so bili ljudje, vesti se pobožno in ne kakor pustne seme, prebivalci mesta pa, da naj počedijo ulice in trge ter razsvetlé okna pri hišah, koder pojde sprevod.

Igralci so se morali naučiti na pamet vsak svojo pesmico, ki se je prilegala njihovi ulogi in pomagala pojasnjevati prizor. Ponavljali so te pesmice med potjo, posebno na postajah. Njih oblika je za naše čase mnogo predivja in prerobata in tudi jezik razodeva vse književne slabosti svojega časa. Evo nekoliko podob:
&lt;poem&gt;
&lt;p align=&quot;center&quot;&gt;'''I. podoba: Angelj z mečem.'''
''Is Paradisha tega ueſseliga lushtniga kraia,''
''Poberite se Adam inu Eva, uam Angelz shraia,''
''Sakai tvkai uas ie ta kazha mozhnu sapelalla,''
''Inu uaſa s uelikimi nadlogami obdalla,''
''Tukai ie samu to prebiualishe te nadolsnosti,''
''Katero ste ui tukai skusi greh sgubilli,''
''Poberite se tadai h ti veliki reunosti,''
''V kateri bote nozh inu dan upilli.''&lt;/p&gt;
&lt;/poem&gt;

&lt;poem&gt;
&lt;p align=&quot;center&quot;&gt;'''I. podoba: Angelj s kelihom.'''
''Leſsem, leſsem, ô zhlouek moi,''
''Spomisli kai ie sturu greh toi,''{{prelom strani}}
''Is grenkiga pye Jesus keliha,''
''Sa uola tebe greshnika,''
''Keruaui pott od niega gre,''
''Sa tebe tozhi millu solsé.''
''O zhlouek dokler se she sdrou,''
''Sposnai dobroto Boshia prou!''&lt;/p&gt;
&lt;/poem&gt;

&lt;poem&gt;
&lt;p align=&quot;center&quot;&gt;'''I. podoba: Angelj z denarno mošnjo.'''
''O zhudu zhes uſse zhudesa,''
''Zhudite se ui Vnebeſsa,''
''Srebernikou trideſseti,''
''Ozke Judas sa Jesusa uſseti,''
''Diuiza Maria bi ga nadalla,''
''Sa uaſs uolni suet nikar napredalla.''
''Ti greshnik, ti ga paJc predash,''
''Ter sa en Maihen losht ga kiekai dash,''
''O greshnik vezh uezh ie ureden,''
''Leto dobru ue eden sleden,''
''Leto o greshnik prou premisli,''
''Ter mozhnu u serze perfisni.''&lt;/p&gt;
&lt;/poem&gt;

&lt;poem&gt;
&lt;p align=&quot;center&quot;&gt;'''I. podoba: Angelj s šibo.'''
''Sibe, gaishle Angel noſsem,''
''Tebe greshnik lubesniu proſsim,''
''Jenei hitru uezh greshiti,''
''Inu nimash Jesusa s grehi biti,''
''Kateri ie sate uſso soio kry preliu,''
''De bi tebi ô Greshnik ta uezhni leben sadobiu.''&lt;/p&gt;
&lt;/poem&gt;

&lt;poem&gt;
&lt;p align=&quot;center&quot;&gt;'''I. podoba: Angelj s petelinom.'''
''S petelinam se nam kashe,''
''Kaku Peter trikrat lashe,''
''Petelinova stima''
''Petra k pokuri opomina,''
''O greshnik tebe tud ain tizhe,''
''Ter k sueti pokuri klizhe,''
''Odpre prou toia ushefsa''
''Taku poidesh u sueta Nebeſsa.''
''Diuiza Maria na pomozh klizhi inu prſsi,''
''Katera naſs useli v serzi noſsi.''&lt;/p&gt;
&lt;/poem&gt;
{{prelom strani}}
&lt;poem&gt;
&lt;p align=&quot;center&quot;&gt;'''II. podoba: Pogubljena duša.'''
''Prekleta uhra inu zhaſs,''
''Kir sem roiena billa,''
''Prekleta pott taistih gaſs,''
''Kir me ie Mati noſsilla,''
''Bulshi bi blu de bi se biu''
''Na suet rodiu en kamen,''
''Koker en zhlouek, ki pride shiu''
''Noter v paklenske Jame,''
''Prekleta bodi ta lubefsen,''
''V katera sem se udalla,''
''Kir me ie v tako boleſsen''
''Inu martre perpelalla.''
''Preklet bodi od mene uſsakh grech,''
''Kir sem ga billa sturilla.''
''Sakai sem ga dershalla sa en smech''
''Ter sem mo peruolilla. Itd.''&lt;/p&gt;
&lt;/poem&gt;
&lt;poem&gt;
&lt;p align=&quot;center&quot;&gt;'''II. podoba: Hudiči.'''
''Sdei sdei se bomo mi nad tabo mashuali,''
''Tebe dauilli, martralli inu teptalli,''
''V peklenskem ogne moresh ti s name uezhnu goreite,''
''Zhes toia uola nasha peſsem peite,''
''Pekeu si ti sa tui lohn sadobilla,''
''U tem kier se nam toku sueistu shlusilla.''
''Allegro, bratlhie, s ketnami ia dobru ueshimo''
''S nasech kremplou ia uezh naspustimo,''
''Ona nas ima unasich martrach troshtat,''
''V goreze smolle se more s nami Roshtat.''&lt;/p&gt;
&lt;/poem&gt;

&lt;poem&gt;
&lt;p align=&quot;center&quot;&gt;'''III. podoba: Kristus pri zadnji večerji.'''
''Vſsamite tadai to ie moie shiu tellu,''
''Kateru bode sa uosh uolni suet terpellu,''
''Uſsamite tudi ta kelih, v katerim ie moia praua krij,''
''Inu preſsmislite de uash moister za uafs rad smeri terpij,''
''Zhe bote s zhistem serzam iedli inu pilli,''
''Taku se bote na uezhne zhase ueſselili. Itd.''&lt;/p&gt;
&lt;/poem&gt;

&lt;poem&gt;
&lt;p align=&quot;center&quot;&gt;'''VI. podoba: Judje, ki Jezusa bičajo.'''
Prvi Jud:
''Hola Bratie pogleite to terda shilla''
''Kakcu se mu bode okuli herbta ouilla,''{{prelom strani}}
''Ozhem ga taku resmesart, koku eno shiuino,''
''De le bomo saslishali kai ima sa eno stimo.''
Drugi Jud:
''Le uedre po herbtu de bode uſse odpertu''
''Is gaislilami restepeno inu is ostrogami resbodeno''
''Negou diaine ie letto dobro saslushillu''
''De se bode to negouo truplu is keruio potillu.''&lt;/p&gt;
&lt;/poem&gt;

&lt;poem&gt;
&lt;p align=&quot;center&quot;&gt;'''VII. podoba: Angelj I.'''
''Ah shalast preuelika oh skriunost pokrita,''
''Ah milost Boshia ie s kriuio polita,''
''Ti moi Jesus se pustish sternam kronat''
''Jeno malu kateri spouni tebi sa to lonat,''
''To zhisto inu suetu oblizhie''
''Katero ufse greshnilce k sebi klizhe,''
''Je naisrazheno strashno ieno groſsnu plauo''
''Ter od shlakou inu tepeina uſse keruauo.''&lt;/p&gt;
&lt;/poem&gt;

&lt;poem&gt;
&lt;p align=&quot;center&quot;&gt;'''VII. podoba: Jud III.'''
''Na kolenih o lubesniui bratie iest klezliim,''
''Ter mu norze inu figo usobe mollim,''
''Koker enimu ternoumu krallo uſsa zhast dam,''
''On pa sedij koker en lipou Jesus sam. Itd.''&lt;/p&gt;
&lt;/poem&gt;

&lt;poem&gt;
&lt;p align=&quot;center&quot;&gt;'''IX. podoba: Žalostna Mati božja.'''
''O salost preuelika,''
''Poglei zlouelc tuoiga odreshenika''
''S kai senimi tesauami ie on obdan''
''H te smerte toku grosnu pellan.''
''Ta theshki krish more on uleizhe''
''Zhe uozhe tebe suoio gnado obleizhe. Itd.''&lt;/p&gt;
&lt;/poem&gt;

&lt;poem&gt;
&lt;p align=&quot;center&quot;&gt;'''IX. podoba: Longin.'''
''Sdei se uidi kai pomaga tebi toie gouorieine''
''Katero ni drugiga bilu, koker en pustu sdeine,''
''Rekozh de si Syn eniga prauiga shiuiga boga''
''Jeno drusiga nemaio uerieti, koker tebe samiga. Itd.''&lt;/p&gt;
&lt;/poem&gt;

&lt;poem&gt;
&lt;p align=&quot;center&quot;&gt;'''XI. podoba: Cupido.'''
''Kdo je biu uoisak letta''
''Kateri ie premagou Boga,''
''Boga taku mozhno raniu.
''Nobeden ni toko mozhen biu,'' {{prelom strani}}
''Koker ta lubesen uelika''''
''Je suesalla bres usega strikha
''Tega, kter namore ranen bitte;''
''Se ie pustou od mene suesatte ieno ranitte''
''Sa ta grech sadoste strite,''
''Tega suesanga odreshite.''&lt;/p&gt;
&lt;/poem&gt;

===Prihod nemških komedijantov v Ljubljano. Predstave v mestni in deželni hiši.===

Največ zaslug za dramatiko sploh pridobil si je Volk Engelbreht Auersperg (rojen 22. decembra 1610., umrl 28. aprila 1673). Za njegove dobe stale so na vrhuncu ljubljanske predstave. Na Nemškem se je naudušil za nemško komedijo, v Italiji pa se je ogrel za laško opero, ter je oboje pridno gojil v Ljubljani. Zajedno pa je tudi podpiral jezuvitsko dramo ter tudi uplival, da so jezuviti koncem 18. veka jeli gojiti nemško dramo.

Volk Engelbreht Auersperg ustanovil je gledališče v svojem knežjem dvorcu&lt;ref&gt;Sezidal ga je l. 1642.&lt;/ref&gt; v Gospodskih ulicah v Ljubljani, kjer se je igralo po zimi v veliki dvorani. V tej dvorani (sedaj registratura c. kr. knjigovodstva), od vrh do tal slikani al fresco, prirejali so jezuviti svoje šolske drame in tu so igrali tudi visokonemški komedijanti. Po leti pa se je igralo v nalašč napravljenem paviljonu na vrtu, ki je segal od Auerspergovega dvora do nunskega vrta na Tržaški cesti.

Ž njegovo spodbudo sezidali so deželni stanovi jezuvitom {{razprto|novi konvikt}} (denašnjo reduto) na svoje troške. To je spodbudilo J. {{razprto|Zeleniča}}, katerega še Dolničar l. 1701. hvali, da je spisal latinsko dramo »{{razprto|Theodosius iunior}}«, ki so jo igrali jezuviti dne 5. avgusta 1658 deželnim stanovom v zahvalo.

V svojo dvorano in paviljon vabil je Volk Engelbreht nemške komedijante, ki so začeli zahajati v Ljubljano že v prvi polovici 17. veka. Ti komedijanti našli so v kranjskih stanovih prave oboževatelje. Že l. 1633. nahajamo zabeležen znesek gld. 45.50, ki so ga dobili »visokonemški« komedijanti v podporo. L. 1662. prišli so v Ljubljano »visokonemški« komedijati iz Inomosta tern so predstavljali komedijo »{{razprto|Christlicher Actaeon}}«. V tej{{prelom strani}} drami nahajamo celo »balet zveri« in »pojavljenje Kristusa v oblakih«. Duša vsemu gibanju bil je, kakor sem rekel, Volk Engelbreht Auersperg, ki je z dnem 6. aprila 1649, ko je postal deželni glavar, bil glavni pokrovitelj nemški dramatiki. Kako naklonjen je bil komedijam, priča nam svota, ki je zabeležena v deželnem zapisniku z leta 1671. Tu čitamo namreč, da so stanovi dovolili 1000 goldinarjev »rektorju« za uprizorjenje komedije, kar kaže, s kakim sijajem so se prirejale komedije in da se je gledalo le na unanji blesk. Istega leta dobivali so že nemški komedijanti stalno letno podporo.

Naravno je, da je Volk Engelbreht dobrodejno uplival na razvoj drame, in njegov upliv se je tudi kazal v tej dobi, v kateri se je pojavila zgodovinska drama. Slušatelji retorike ljubljanskega liceja igrali so dne 20. februvarja 1659 zgodovinsko dramo: »{{razprto|Fadingers Bauernaufstand}}«. (Latinski naslov:
»Palinodia, quam rebelles superioris Austriae ruricolae post longiorem suam insolentiam debellati cecinerunt«.) Jezik je latinski, le tu pa tam nemški »Knittelreim«. L. 1662. čitamo že o »{{razprto|Acti o de Maria Stuarta}}«. Iz 17. veka imamo tudi prvo dramo iz domače zgodovine, namreč: »{{razprto|Victoria Carnioliae ab Auerperg et Eggenberg contra Turcos repontata}}«. To dramo, v kateri se slavi zmaga pri Sisku (dne 22. junija 1593), predstavljali so dijaki dne 21. februvarja 1685 vsled inicijative jezuvitov.

Iz 17. veka imamo nemško komedijo: »{{razprto|Der verirrte Soldat, oder Der Glücks-Probirstein}}«.&lt;ref&gt;Rokopis se nahaja v licejalni knjižnici ljubljanski. Na svitlo dal P. v. Radics l. 1865 v Zagrebu.&lt;/ref&gt; Spisala sta jo naša rojaka Martin Höndler in Melhior Harrer v vezani in nevezani besedi ter sta jo posvetila grofu Volku Engelbrehtu Auerspergu. Drama spada v dobo 1650–1673. Vsled te drame vemo vsaj, kakšne so bile nemške drame.

Leto 1660. važno je radi tega, ker se je v tem času igralo v Ljubljani v latinskem in nemškem jeziku {{razprto|in se je tega leta pojavila v Ljubljani prva laška opera. Pela se je namreč prvič dne 10. julija}} (im Pallhaus), torej deset let prej{{redakcija|,| }} nego prva pariška opera. Dolničar nam poroča, da je l. 1695. neki Lah nastopil v gledališki igri.&lt;ref&gt;Thalberg, str. 89: Hoc loco non omitendum, quod Histrio quidam, Italus natione, f. Rochus nuncupatus in theatrali ludo ab Academia Labacensi juventute hoc anno solomnius solito exhibito, saltus invisos hactenus, cum stupore omnium exhibuerit.&lt;/ref&gt; Leta 1700. bilo je{{prelom strani}} po poročilu Bolničarja v veliki dvorani knežjega dvora »laško gledališče«.&lt;ref&gt;Thalberg: Drama Italicum in Aula principum ab Auersperg, sala majori theatraliter exhibitum, maximum spectatorum meruit applausum.&lt;/ref&gt;)

Mala soba v mestni hiši bila je {{razprto|najstarejši gledališki oder}}.&lt;ref&gt;Die wohllöbl, landesfürstl. Hauptstadt Laibach.&lt;/ref&gt; Takozvani »visokonemški« igralci prihajali so že zgodaj v Ljubljano in so si napravili gledališki oder v mestni hiši. Kakšni so bili ti igralci? Zvečine propadli služabniki, brivci, natakarji, pisarji in dijaki. Tem ljudem je dramatično polje najbolj ugajalo. Mnogo niso ponujali in mnogo  niso zahtevali. Ivan {{razprto|Brenner}} kupil si je l. 1750. pravico igrati na trgu. (Kasperlschwank). Znano nam je, da je bilo l. 1709. gledališče v mestni hiši. Nemške burke pa so Ljubljančani tako pridno obiskavali, da so ostali nemški komedijanti v Ljubljani dlje časa, nego je bilo škofu ljubo. L. 1730. pritožil se je škof pri dvoru, da so neki inozemski komedijanti prirejali javne igre v predpustu l. 1730. in še prej ter da so jih nadaljevali tudi o postu l. 1730. pod pretvezo, da so to duhovne igre. Ljudstvo da se pohujšuje. Škof je to že javil po svojem generalnem vikarju vicdomu&lt;ref&gt;Pravico za predstavljanje dajal je namreč vicdom.&lt;/ref&gt;, kot načelniku oblasti, kateri je bil magistrat podrejen, ter je dobil na to le »škandalozen« odgovor. Vicdom se je zagovarjal. Rekel je, da so isti igralci igrali iste komedije pred tremi leti v Gradcu in pred dvema letoma v Solnogradu, torej so se vršile te igre v duhovnih mestih. Generalnemu vikarju je le rekel, da se komedije vrše vselej le po službi božji ter se jih zvečine udeležuje plemstvo. »V istini,« pravi vicdom, »bil sem sam navzočen pri vseh četirih komedijah, katere so se predstavljale spodbudno in duhovito ter so podobne bolj oratorio nego komediji{{redakcija|.|«.}}

Ustopnina v mestni sobi bila je 17,{{redakcija| |}}7 in 3 kr. 

Pred letom 1765., ko še ni bilo v Ljubljani stalnega gledališkega odra, prirejali so nemški komedijanti svoje komedije tudi v deželni hiši. Tako nam je znano, da se je dalo l. 1765. 13 oper in 8 komedij v deželni hiši. Kakor v mestni hiši, dovoljevalo se je tudi tukaj, da so se kazali različni »umetniki«. L. 1758. kazal je tu neki holandski »umetnik« znanstvene in mehanične umotvore. Udeležba je bila velika, toda od udeležencev plačalo jih je le 43 ustopnino, dočim je ostali niso hoteli plačati. Odhajajoč iz Ljubljane dobil je »umetnik« od magistrata dekret, »damit er es bei Gelegenheit auch in anderen Städten zeigen könne«.
{{prelom strani}}

===Prva slovenska predstava.===

Sedemnajsti vek bil je za Ljubljano posebno zanimljiv. Latinska drama je pojenjavala, zahajali pa so tem gošče k nam nemški komedijanti iz Južne Nemčije, iz Solnograda in Gradca. Zgodaj so se udomačili tudi italijanski operisti, kateri so se izredno prikupili kranjskemu plemstvu. Bilo je torej v 17. veku v Ljubljani zelo živahno. Igralo se je latinski in nemški, in sicer pri jezuvitih (v kolegiju in Pod Turnom), nemški komedijanti so razveseljevali kranjske stanove v knežjem dvoru, meščan se je zabaval pri komedijah v mestni in deželni hiši, ostalo prosto ljudstvo pa je uživalo komedije, ki so jih prodajali nemški komedijanti na javnem trgu.

Slovenski jezik ni imel v kranjskih stanovih, ki so imeli krmilo dežele v rokah, niti gojiteljev niti zagovornikov. Naš jezik je bil zaničevan, bil je jezik, o katerem poroča Valvasor kot tolmač one dobe, »{{razprto|dass die windische Sprache von den Dorfzungen und anderen gemeinen Lippen gesprochen wurde}}«. Slovenski jezik, ki ga je uzbudila reformacija, ni imel v 17. veku tolike podpore, kakor v prejšnjih časih. V šolah, katere so preuzeli jezuviti, ni zamrla slovenščina in tudi ni mogla zamreti, že radi dijakov ne, ki so bili sinovi kmečkih roditeljev. Tudi takrat so silili s kmetov v ljubljanske šole, katere so se že prenapolnile. L. 1636. n. pr. bilo je v jezuvitskih šolah 544 dijakov! V srcu kmečkih sinov tlela je ljubezen do materinega jezika, in kakor so videli nemške komedije, tako so tudi slovenski dijaki hoteli napraviti slovensko predstavo prostemu ljudstvu. Da so ti dijaki bili zelo revni, umeje se samo ob sebi in letopisec to še posebe omenja. {{razprto|Predstava je bila dne 6. februvarja 1670}}, in sicer izven mesta, Pod Turnom. Igrali so nekaj dni »raj« in lingua vernacula, t. j. v slovenskem jeziku. Kakor se samo ob sebi umeje, dobili so dovoljenje za predstavo od svojih predstojnikov jezuvitov. Jednako predstavo hoteli so dijaki prirediti že prej, toda radi izgredov, ki so jih imeli na vesti dijaki, niso dobili dovoljenja. L. 1670 bila je tedaj prva slovenska predstava. Potem pa nimamo več nego sto let nobenega glasu, da bi se kdaj igralo slovenski.
{{prelom strani}}

===Staro deželno gledališče.===

Leta 1765. pričakovali so v Ljubljani deželni stanovi prihod cesarja Josipa II., kateremu na čast so mislili prirediti gledališko predstavo. Ker pa še ni bilo stalnega gledališča, pomagali so si v zadregi s tem, da so uporabili staro jahalnico. Na četirih stenah te jahalnice postavili so gledališče. Zidati se je jelo koncem meseca junija in je bila vsa stavba gotova v šestih mesecih. Stavbo je izvršil deželni stavbeni mojster Lovro Prager pod vodstvom deželnega stavbenega in gledališkega nadzornika Josipa Leopolda Wieserja von Berg. Unanja dolgost je iznašala 20 sežnjev, širokost 9 sežnjev in 4 čevlje; oder je bil 8 sežnjev in 9 palcev širok in 5 sežnjev globok. Lož je bilo v početku 50. Jedno ložo podarili so stanovi magistratu, ker so jim mestni očetje preskrbeli za stavbo potreben les v nižjo ceno. Vsa notranja oprava bila je lesena. Rečene lože pa mestni očetje niso imeli dolgo časa. Magistrat gospodaril je slabo in cesarica Marija Terezija podredila ga je okrožnemu uradu, ki je to ložo prodal na javni dražbi za 501 goldinar. Gledališče je obsegalo prostora za 850 ljudi, kar je bilo za one čase, ko je Ljubljana štela 8000 duš, prav mnogo. Vsi troški so iznašali gld. 11.378 41¼. Najstarejši inventar, ki nam je znan iz leta 1775., kaže nam tedanje skromne potrebe, kajti vse bogastvo gledališča bilo je 8 dekoracij! Leta 1846. se je gledališče prezidalo in prenovilo; 52 loži ste se pomnožili na 69. Stavbene troške so plačali stanovi, ki so kot posestniki lož jeli prodajati lože in so delali dobro kupčijo. Najdražja loža l. 1776. stala je gld. 150–; tudi nam je znano, da so se l. 1776. prodale tri lože po gld. 30–. Te lože prodajali so zdaj po 1000 gld., po 1200 gld., in tudi po 1500 gld. Prezidano gledališče obsegalo je prostora za okrog 1000 duš.&lt;ref&gt;Illyrisches Blatt 1846: „Das Ständ. Theatergebäude in Laibach&quot;.&lt;/ref&gt; 

Staro deželno gledališče pogorelo je dne 17. februvarja 1887. V deželnem gledališču gospodarili so Nemci. Nemške družbe prihajale so v Ljubljano in so prirejale tu predstave, a laški pevci utaborili so se tu z laško opero. Italijani prinesli so v Ljubljano tudi balet. L. 1773. imel je balet 3 plesalke in 3 plesalce. Balet je posebno ugajal Ljubljančanom, da so po italijanskem uzgledu jeli prirejati o predpustu znani »corso«. Leta 1824. pojavile so se {{razprto|žive podobe}} iz biblijske in rimske zgodovine.
{{prelom strani}}
Ni nam naloga, niti nam ne more biti namen, podajati na drobno, kakšne so bile nemške predstave.&lt;ref&gt;Čitaj o tem: »100 Jahre der Laibacher Bühne«. Blätter aus Krain 1865, IX. letnik. Spisal Avgust Dimitz.&lt;/ref&gt; Mi hočemo le omeniti, da že l. 1801–1803 nahajamo na gledaliških listih imena Schiller (Rauber, Kabale und Liebe), Shakespeare (Hamlet, Macbet, Kralj Lear), poleg katerih sta mogočno vladala Kotzebu in Iffland. Predstave &lt;ref&gt;Naj navedemo nekatere ravnatelje iz prve dobe. Ti so bili n. pr.: {{razprto|Bustolli}} (1769; prva znana nemška predstava istega leta: »Die verfolgte Unbekannte«); {{razprto|Jurij Wilhem}} (okolo 1780, ki je poleg igrokaza gojil opero in balet); {{razprto|Emanuel Schikaneder}} (1780); {{razprto|Zöllner}} (jeseni 1785); {{razprto|Friedel}} (1786, ki je od tod odšel na Dunaj ter tam v Stahrenbergovi hiši na Widnu ustanovil gledališče); {{razprto|Viljem Frasel}} (1800 do 14. februvar. 1801); {{razprto|Schantroch}} (1801–1803 in l. 1805); {{razprto|Frasel in Josipina Scholz}} (1805 do 15. februvar. 1807); {{razprto|Fran Ks. Deutsch}} (1814–1815); {{razprto|Lor. Gindl}} (1814); {{razprto|Karol Weidinger}} (1818–1821); {{razprto|Gloggl}} (1831–1832). Leta 1829 jele so se dajati Rajmundove igre. {{razprto|Funk}} (1836–1839); {{razprto|Neufeld}} (1840); {{razprto|Ebell}} (1842–1843); {{razprto|Ebell &amp; Rosenschön}} (1843–1844); Rosenschön (1844–1845); {{razprto|Thomé}} in {{razprto|Funk}} (1845–1847).&lt;/ref&gt; so se dajale pogostoma. Tako je n. pr. bilo leta 1803/4 99 predstav in leta 1806. pa 70. V desetih letih (1836–1845) bilo je 1458 predstav. Najbolj obiskana je bila predstava: Lumpaci Vagabund (5. jan. 1837); v gledališču je bilo 797 osob. Dne 17. septembra 1839 je bilo pri »Normi« 767 osob. Največ slavja si je pridobila laška opera.

Stanje prvih nemških igralcev označuje nam najbolje nekega igralca pogodba iz leta 1792, ki se je ohranila v mestnem arhivu. Igralcu Vondraški, ki se je obvezal v igrokazu in opereti preuzeti uloge, dobro se jih učiti in igrati, kakor tudi v baletu »figurirati«, obečal je ravnatelj od dne odhoda iz Brna tedensko gažo 6 goldinarjev, pa le tedaj, kadar se bo igralo, sicer polovico. Vondraški pa ni ugajalo v Ljubljani; popihal jo je in je odnesel
s seboj{{redakcija|;|:}} 2 para starih čevljev, 1 rdeče in črno vezen oprsnik, 2 para usnjatih rokavic, 2 para nogavic, 1 britev in še malo jednake ropotije. Taka je bila Vondraškova garderoba. Vondraška je zapustil v Ljubljani mnogo dolgov in je uzel tudi s seboj od nekega urarja veliko žepno uro, ne da bi jo plačal.

===Zoisova doba.===

&lt;poem&gt;
&lt;p align=&quot;right&quot;&gt;»Mat' Krajna imela
Sinu ljubšega ni.«&lt;/p&gt;
&lt;/poem&gt;
Proti koncu osemnajstega veka imeli so Slovenci moža, okolo katerega se je osredotočilo industrijsko in duševno gibanje. Ta mož je bil {{razprto|Žiga Zois}}{{redakcija| |,}} baron Edelštajnski, {{razprto|ustvar{{prelom strani}}ilnik velike industrije slovenske in oživitelj književnega gibanja}}. Njemu gre hvala, da se je slovenska književnost pouzdignila; njemu gre zasluga, da nam je obudil pisatelja kakor {{razprto|Linharta}}, {{razprto|Vodnika}}, {{razprto|Kopitarja}} in druge.

Obitelj Zoisova je iz Švice. Oče našega Zoisa, Mihael Angelo Zois, prišel je v Ljubljano početkom 18. veka in je tu ustanovil l. 1735. trgovino z železnino in jeklenino.

Žiga Zois porodil se je 23. novembra {{redakcija|1647|1747}}. leta v Trstu, drugega zakona najstarejši sin Mihaela Angela in gospe Ivane roj. pl. Kapusove{{redakcija| |.}} Šolal se je v prvi mladosti v Ljubljani, potem ga je oče poslal v Reggio. Toda le malo časa je bival v Italiji. Oče ga je poklical domu ter ga namenil trgovini. Bistroumni mladenič posvetil se je popolnoma trgovstvu, poleg tega pa se je pridno učil modroslovju, naravoslovju, matematiki, mineralogiji in kemiji. Učitelja sta mu bila jezuvit {{razprto|Gabrijel Gruber}} in {{razprto|Jos. Maffei}}.

Kakor oče, tržil je tudi on z železnino in jeklenino po Laškem in za morjem, kjer so kranjske proizvode močno cenili. Leta 1775. in 1777. pretila je Zoisovi trgovini velika opasnost. Nenadoma so priplule v Sredozemno in Jadransko morje ruske in švedske ladije s svojim železjem, ki je bilo boljše od Zoisovega. Da bi ohranil kranjsko in koroško železnino in jeklenino, dal si je prinesti v Ljubljano tuje železnine, zbral je rudarsko društvo{{redakcija|,| }} in je skrbel, da se je pri njem kovala ravno taka železnina in jeklenina. Sam je šel na Nemško, Holandsko, Francosko in v Italijo ter je v tujini proučaval svojstva železnine. Posvetoval se je s trgovci in strokovnjaki. Obiskal je imenitne rudarije unanjih držav in se temeljito poučil v rudarstvu. V lepem Bohinju pričelo se je zopet v Zojsovem rudokopu novo življenje.

Tako je Zois srečno izpodbil rusko in švedsko konkurencijo ter je postal prvi industrijalec kranjske dežele. V zvezi je bil z učenimi društvi, tako v Berolinu. Mineraloška zbirka v našem deželnem muzeju, katero so takrat občudovali domačini in tujci, njegovo je darilo.

Vsled svojega obilnega bogastva mogel je podpirati znanost in umetnost. Čutil se je iskrenega Slovana in mu je bila jedina misel, kako bi obudil slovensko književnost. Zbral je okrog sebe mlade ljudi ter jih veledušno podpiral. V njegovem salonu so se shajali Kumerdej, Japelj, Penzel, Ravnikar, Metelko, Linhart, Vodnik, Kopitar in drugi; v njegovem salonu se je govorilo le slovenski. 
{{prelom strani}} 
Žiga Zois je bil vsled tega, ker je zbiral okrog sebe slovenske pisatelje in ker jim je s svojim modrim svetom odkazoval pot delovanja, bodreč jih neprestano, mož neprecenljive važnosti. Jako dobro ga ocenjuje naslednje pismo: »Baron Z.(ois) ist das {{razprto|Centrum der Cultur in Krain}}. Er ist nicht nur Freund und Beförderer, sondern auch im hohen Grade Kenner des Slavischen. Glagolitisch und cyrilisch lieset er fertiger als die Herrn von Métier selbst. Beinahe jährlich um Ostern kommen ital. Opern nach Laibach: {{razprto|Für dies e pflegte B}}. {{razprto|Z}}. {{razprto|in früheren Jahren immer die beliebtern Arien ins Krainische zu übersetzen}}, und der Versuch fiel nicht unriihmlich aus, selbst die Wälschen fanden es {{razprto|cantabilissimo}}, nicht so das deutsche«. (Jagić: Briefwechsel zwischen Dobrovsky und Kopitar 1808–1822. Berlin 1885).

Žiga Zois spoznal je važnost gledališča in kot dobremu Slovencu se je krivo zdelo, ko je pomislil, kako se {{redakcija|šopiri|šopirita}} v deželnem gledališču laščina in nemščina. Slovenska književnost pa ni imela v tem času nobenega proizvoda za oder. {{razprto|Jakob Zupan}} , učitelj in organist v Kamniku, zložil je sicer okolo leta 1780. opero: »{{razprto|Belin}}«, kateri je spisal libreto pater {{razprto|Janez Damascen}}. Toda o tej operi ne vemo nič več, kot samo to. Da se je opera pela, o tem nimamo pozitivnih podatkov, vender se misli, da se je pela. (Šafařík: Geschichte der südslavischen Literatur.) Orgljavec {{razprto|Repeš}} in župnik ljubljanski {{razprto|Redeskini}} jela sta nabirati slovenske pesmi z napevi in zbirko je tiskal Trattner na Dunaju. Kakšne so bile te pesmi, uganemo lahko iz zbirke, ki jo je izdal Maksimilijan Redeskini v Ljubljani leta 1775. Tu pravi sam skladatelj, da jih je zato dal na svetlo, »da bi se tiste zaljubljene, grde popevke vsem iz glave spravile«. Zois torej ni imel proizvodov za oder Ako je hotel spraviti slovensko besedo na oder, moral se je sam poprijeti dela. In to je tudi storil. Skladal je pesmi, ki so jih potem peli italijanski operisti v deželnem gledališču z velikim uspehom. »{{razprto|Ko se časi nihče ni nadejal}}«, poroča nam Kopitar, »{{razprto|da se bode pela slovenska pesmica mej laškimi, začel je pevec ali pevka sredi spevoigre popevati domačo pesmico, ki jo je zložil Zois, in v parterju in ložah donel je vesel hrup in plosk, da ni moči popisati}}.« Slovenske napeve so peli italijanski operisti mej leti 1770–1780. Toda Zois se ni zadovoljeval z napevi; hotel je spraviti na oder slovensko{{prelom strani}} igro in je prigovarjal Linhartu, naj on kaj spiše. Za igralce ga ni skrbelo. Igrati igro morali so Linhartova soproga, sorodniki in drugi prijatelji Zoisovi, a sam Linhart moral je biti – šepetalec. Tako je nastala prva slovenska veseloigra: »{{razprto|Županova Micika}}«, katero je predelal Linhart po Richterjevi: »Feldmühle«.

Dne 28. decembra 1789&lt;ref&gt;Slovenska Talija, {{redakcija|1|1.}} zvezek, piše poročevalec, da se je igrala »{{razprto|Županova Micika}}« leta 1790, kar pa ni res.&lt;/ref&gt; predstavljala se je Linhartova »{{razprto|Županova Micika}}«.&lt;ref&gt;Laibacher Wochenblatt 1806, št. 33 in 34: »Das Stück wurde auf dem städtischen Theater zu Laibach von einer Privatgesellschaft aufgeführt, und erhielt, wie es sich natürlich erwarten liess, den ungetheiltesten Beifall des Publicums.«&lt;/ref&gt; Igrali so jo diletantje iz najboljših krogov: Pershone: Tulpenheim, en shlahtni gospod ({{razprto|Desselbrunner}}), Shternfeldovka, ena mlada bogata vdova (gčn. G. pl. {{razprto|Garzarolli}}), Monkof, Tulpenheimov perjatel (Dr. {{razprto|Makoviz}}, Linhartov svak), Jaka, shupan (Dr. {{razprto|Merk}}, pozneje dvorni svetnik na Dunaju; Mizka, njegova hzher (gospa {{razprto|Linhartova}}); Anshe, Mizken shenen (Dr. {{razprto|Piller}}); Glashek, en shribar (Dr. {{razprto|Repič}}); Šepetalec bil je {{razprto|Linhart}} sam. Igra je ugajala izredno. »Laibacher Zeitung« poroča z dne 29. decembra 1789: »Gestern haben unsere Theaterfreunde abermal die Schaubühne betreten und uns zugleich den überzeugendsten Beweis geliefert, dass auch die krainische Sprache Biegsamkeit, Geschmeidigkeit, Nachdruck und Melodie genug besitze und sich gleich der russischen, böhmischen und polnischen Sprache in Thaliens Munde gar gut hören lasse ... »{{razprto|Shupanov a Mizka}}« oder »{{razprto|Marie, des Dorfrichter s Tochter}}«, eigentlich das bekannte Lustspiel: »Die Feldmühle«, frei und ganz nach dem Costume der krainischen Nation bearbeitet. Die treffliche Ueberseteung gab diesem Stücke alle innerliche Vollkommenheit, und die schon bekannte Kunst dieser Schauspieler und Schauspielerinnen übertraf alle Erwartung des Publicums. Euch, meine Herren und Frauen dieser Gesellschaft, dankt nicht nur der Arme aus Herzensfülle (predstava je bila v korist revežem); auch die ganze Nation ist stolz auf Euch und wird Euch in den Jahrbüchern der Literatur verewigen und sagen: Diese waren es, {{razprto|die den Grund zur Vervollkommnung ihrer Mullersprache gelegt und sie auch für den Soccus brauchbar gemacht haben}}«.

Iz tega poročila vidimo, da „Županova Micika&quot;, ki se je predstavljala dne 28. decembra 1789, ni bila prv a slovenska{{prelom strani}} predstava. Gotovo je, da so naši igralci že prej kdaj nastopili – seveda v isti igri.

Leta 1790. zagledal je beli dan Linhartov: »{{razprto|Ta veseli dan ali Matiček se ženi}}«, veseloigra iz francoščine po Beaumarchaisu&lt;ref&gt;Linhart je tudi spisal nemško žaloigro: »{{razprto|Miss Jenny Löwe}}«. (Tragedija{{redakcija| |,}} tiskana leta 1780 pri Stadeju v Augsburgu. Radics: Aelteste Geschichte des Laibacher Theaters). (Blätter aus Krain 1865: 100 Jahre der Laibacher Bühne 1765–1865.)&lt;/ref&gt; La folle Journée ou le mariage de Figaro. (Leta 1840. Smole na novo izdal).

Obče je znano, kako blagodejno je uplival Žiga Zois na slovenske pisatelje svoje dobe. Zoisov salon bil je pravo narodno ognjišče, ki je ogrelo mlade Slovence za slovensko besedo. Kdor je zahajal v Zoisovo družbo, moral je biti Slovenec, moral je čutiti in delati slovenski. Linhart, ki je prej pisal nemški, opustil je nemščino, ter je s slovenskimi predelavami tujih iger prvi zasadil slovensko besedo na gledališki oder: {{razprto|ustvaril nam je slovenski oder}}.
&lt;poem&gt;
&lt;p align=&quot;center&quot;&gt;»Steze je pustil nemškega Parnasa
In pisal zgodbe kranjske star'ga časa;
Komu Matiček, hči župana,
Ki mar' mu je Slovenstvo, nista znana?
Slavili, dokler mrtvi se zbudijo,
Domači bosta ga Talija, Klijo«.&lt;/p&gt;
&lt;/poem&gt;
Tako slavi naš Prešern Linharta in slavimo ga mi danes, ko je Županova Micika več nego sto let stara. In čim večjo starost bode imela, tem več vredna bode nam Slovencem, ker nam bode pričala o utemeljitelju slovenskega gledališča.

Valentin Vodnik postal je vsled modre kritike in vsled res prijateljskih svetov Slovencem tak, kakor ga je modri Zois učil. Brez dvojbe je tudi njega privel Zois na dramatično polje.

Tudi Valentin Vodnik je moral kaj storiti za slovensko gledališče in je poslovenil Kotzebua igro »{{razprto|Hahnenschlag}}« pod naslovom »{{razprto|Tinček Petelinček}}«. Ta igra je pisana v verzih (Novice 1865, str. 20) in so jo igrali otroci leta 1803. v ljubljanskem deželnem gledališču.&lt;ref&gt;Laibacher Wochenblatt, 1806, št. 33 in 34 (als Zugabe zur Edel von Kleinmayerschen Laibacher Zeitung poroča: Im Sommer 1803 wurde auf dem Theater zu Laibach von einer Kindergesellschaft eine Umarbeitung von Kotzebues Hahnenschlag, unter dem Titel: ‘Tinzhek Petelinzhek’ mit Gesang aufgeführt. Hierin herrscht schon eine reinere und gebildetere Sprache (misli na Antona Linharta) und sehr viel Naives aus unserer Kinderwelt. Es ist in der That Schade, dass dieses artige Stück noch Manuscript ist.&lt;/ref&gt;
{{prelom strani}}
Ko je leta 1797, dne 17. februvarja šel nadvojvoda Karol iz Italije (bližal se je Bonaparte) skozi Ljubljano na Dunaj, bila je zvečer gledališka predstava (seveda nemška). O tej priliki se je pela v gledališču cesarska pesem, kateri je na koncu pridejal Vodnik strofo:
&lt;poem&gt;
&lt;p align=&quot;center&quot;&gt;Terka nam Francoz na vrata,
Dobri Fronc za nas skerbi,
Pošle svojga ljubga brata,
Korel rešit nas hiti.
Z'nami sta ęstrajska orla!
Premagajta vękomej!
Var' Bog Fronca, vari Korla,
Sręčo, zdravje Bog jim dej!&lt;/p&gt;
&lt;/poem&gt;
Že l. 1779. je Žiga Zois ohromel v nogah (v Rimu), vender je toliko okreval, da je mogel obiskavati svoje rudarije v Bohinju in na Štajarskem. L. 1789. pa je tako obolel, da ni mogel več ozdraveti in od l. 1797. ni več stopil iz hiše. 22 let prebil je v
postelji ali v vozičku, kateri si je dal po svojem načrtu narediti. Tako je prenašal teško življenje in teške muke, vender pa še vedno delujoč za blagor naroda našega. L. 1805., po odhodu Francozov, hranil je pet tednov brez vsega plačila{{redakcija|,| }} 300 bolnih vojakov z govejim mesom in vinom, za koji človekoljubni čin ter za druga dela bil je odlikovan z zaslužnim komanderskim križem Leopoldovega reda. Umrl je 10. novembra 1819.

Po Zoisovi smrti zapustila je slovenska muza deželno gledališče za dolgo časa. Ni bilo več moža, ki bi budil rojake na delo in ki bi imel toliko upliva, kakor ga je imel Zois, da bi spravil slovensko besedo na oder. S Zoisom zamrla je slovenska dramatika{{redakcija|,| }} in se je preporodila šele leta 1848. Do tega časa, in
to je bilo dolgo in predolgo, pa {{redakcija|je gospodovala|sta gospodovali}} v deželnem gledališču nemščina in italijanščina.

Da je nemška dramatika uspevala v Ljubljani, za to so skrbeli vsi merodavni krogi, ki so z nemškim gledališčem izvrševali, kakor so mislili in še danes mislijo, važno kulturno delo v naši slovenski deželi. Z nemščino na odru širili so nemški duh in so pazili strogo že v prvem početku, da se poleg nemške ni gojila slovenska dramatika. Še leta 1865. poudarjal je Avg. Dimitz&lt;ref&gt;Blätter aus Krain.&lt;/ref&gt; kulturno važnost(!) nemškega gledališča za Slovence ter je milostivo omenil, da se poleg nemške muze more razvijati tudi slovenska po načelu jednakopravnosti. Dolgo časa, do{{prelom strani}} leta 1867. niso storili Slovenci odločilnega koraka v prospeh slovenskemu gledališču. Ko se je rečenega leta zasnovalo Dramatično društvo, nastopilo je javno zahtevajoč odločno prostora slovenski besedi na javnem odru. Prva borba bila je težavna in grenka{{redakcija|,| }} in danes trdimo po pravici, da je slovensko občinstvo bilo samo krivo. Obiskavalo je nemške predstave ter tako jedino omogočevalo{{redakcija| |,}} kakor takrat, tako tudi danes, da se je uzdrževalo in da se še uzdržuje nemško gledališče v Ljubljani. Da je to resnica, temu je priča vsa doba, temu so zgodovinska priča beneficije nemških igralcev. Ko je imel l. 1806. znani komik Scholz beneficijo, izbral si je burko: »Spitzkopfs Abenteuer oder die Tochter der Nacht«. Naznanil je občinstvu to beneficijo z besedami: »{{razprto|H nucu Wenceslausa Scholza}}. {{razprto|Spicoglauska pošast ali hčer te noči}}«, ter je nagovoril občinstvo v slovenskem jeziku. Scholz je gotovo dobro vedel, da se bode prikupil občinstvu najbolj s slovensko besedo. Nasproti Nemcem ni se mu gotovo bilo treba tako ponižati.

Naše besede potrjuje še naslednji slučaj, ki priča, da so se nemški igralci posluževali slovenske besede kot vade. Nemški igralci igrali so dne 28. marca 1822 v korist Iv. B. Dittmayerju »{{razprto|Kranjsko kratkočasnost}}«: »{{razprto|Golfani Starec}}«, kratkočasnost (=veseloigra) u enimu Delu is Nemškiga prestavleno od Kozebua. Kakšen jezik so govorili ti nemški pijonirji, tega ne vemo; pač pa si lahko mislimo, da so ga mučili na vse pretege. Zanimljivo je, da je na gledališkem listu beseda »demoiselle« prevedena z besedo: »{{razprto|punca}}«. Dr. Jan. Bleiweis našel je mej starimi bukvami ta gledališki list, ki je bil rdeče tiskan takole: Dans bo igran: »{{razprto|Golfani Starec}}« – kratkočasnost v enimu Delu is Nemškiga prestavleno ot Kocebua: Ljudje: Komednin gospodar, pride kakor Kellnar in kakor godec ... gospod Flor. – Micka, njegova žena ... punca Fischer. – Godernavec, oskerbnik ... gospod Wilchelm. — Janez, hlapc, Janez Dittmayer.« (Novice, list 29. 1848).

Iz jednakih razlogov izbirali so si nemški igralci za svoje beneficije igre{{redakcija| |,}} uzete iz kranjske zgodovine. Mej drugimi igrala se je (1803–1804): »{{razprto|Thiätra}}«, das Heldenmädchen von Bisohoflack von A. S. (Supančič?){{redakcija| |.}}
{{prelom strani}}

===Slovensko društvo v Ljubljani.===

Po Zoizu in Linhartu ní se dolgo nihče brigal za slovensko dramatiko. Še pred preporodom slovenske književnosti, to je leta 1840., izdal je {{razprto|Andrej Smole}} svojega »Varha«, s čegar trudom se je istega leta tudi natisnil »Matiček se ženi«, in sicer obe igri v gajici. »Varha« je poslovenil Smole iz angleščine po Garricku. — Prvak naših pesnikov Fr. Prešern poje v »Novi pisariji«: »Tragedija se tudi nam obeta«, kar nam priča, da se je pesnik bavil z mislijo spisati tragedijo. S preporodom naše književnosti jeli so pisatelji obdelovati vse književne stroke in nahajamo tudi na dramatičnem polju nekaj pridnih delavcev. {{razprto|Koseski}} je preložil Schillerjevo »{{razprto|Devico orleansko}}« (priloga Novicam 1842); leta 1849. je poslovenil prvo dejanje »{{razprto|Mesinske neveste}}«. Bernard {{razprto|Tomšić}} spisal je leta 1845. izvorno veseloigro v treh dejanjih: »{{razprto|Lahkoverni}}« (Jakić, Zagreb 1864) in je pozneje poslovenil jednodejanjca: »{{razprto|Ravni pot najboljši pot}}«. {{razprto|Fran Malavašič}} (umrl 28. jan. 1863 v 45. letu svoje dobe) podal nam je leta 1848. dva igrokaza »{{razprto|Nekdaj in zdaj}}« in »{{razprto|Edinost}}« ter je poleg Kotzebua poslovenil veseloigro v jednem dejanju: »{{razprto|Stiska}}«. {{razprto|Matija Valjavec Kračmanov}} poslovenil je po Goetheju: »{{razprto|Ifigenija v Tavriji}}« (Slovenija 1849); leta 1849. nastopil je {{razprto|Fran Cegnar}} s prevodom opere v treh dejanjih »{{razprto|Campa}}« in Mosenthalove igre »{{razprto|Debora}}« (1850); potem je še pridno deloval in je pozneje preložil več Schillerjevih del (»{{razprto|Marija Stuart}}«, Cvetje 1868, »{{razprto|Viljem Tel}}«, Cvetje 1862, »{{razprto|Valenštajno v ostrog}}«, Eger 1864). Leta 1850. izšla je pri Giontiniju v Ljubljani junaška igra v dveh dejanjih od Ivana Kukuljeviča: »{{razprto|Juran in Sofija}}{{redakcija| |«}} ali »{{razprto|Turki pri Sisku}}«, potem: »{{razprto|Štepan Šubič}}« ali: »{{razprto|Bela IV. na Hrvaškem}}«. V Celju pa sta tudi l. 1850. zagledali svetlo dve igri; »{{razprto|Dvoboj}}« in »{{razprto|Raztresenca}}«, kateri je priredil J. Drobnič. Isti marljivi pisatelj je izdajal zbirko igrokazov z naslovom: {{razprto|Venec gledaliških iger}} (pri Leykamu v Gradcu) in je v tej zbirki prišlo na svetlo: »{{razprto|Drevar ali beli gaber}}«, značajna slika v dveh delih, po Kaiserju predelal J. D., potem »{{razprto|Pravi Slovenec}}« (2. vez), veseloigra v jednem dejanju, po nemškem predelal J. D. V to dobo spada {{razprto|Miroslava Vilharja}} spevoigra: {{razprto|Jamska Ivanka}} in v tej dobi je že nastal {{razprto|Malavašičev}} prevod Raupachove igre: »{{razprto|Mlinar in njegov a hči}}«. 
{{prelom strani}}
Na tak način sestavljali so pisatelji slovenski repertoar, to je skrbeli so za prevode gledaliških iger. Koliko se je mogel s temi pripravami okoristiti slovenski oder, to bodemo videli na predstavah, ki jih je priredilo Slovensko društvo in pozneje Čitalnica ljubljanska. Naravno pa je, da n. pr. Schillerjevim tragedijam niso mogli biti kos – diletantje.

Ko so leta 1848. zasijali avstrijskim narodom prvi žarki svobode, prebudili so se tudi Slovenci. Toda še pred tem letom jelo se je razvijati društveno življenje – izven slovenskih pokrajin, kajti doma ni še bilo onega domorodnega ognja, ki ga je treba za narodna kulturna podjetja. Mladi Slovenci so hodili na Dunaj na vseučilišče. Na Dunaju so se seznanili z drugimi Slovani, kateri so se že bolj zavedali svoje narodnosti, in tako so naši dunajski Slovenci prenesli iskro domoljubja preko Dunaja v Ljubljano. Že leta 1844. priredili so Slovani skupno prvi {{razprto|slovanski ples}} v jožefstadtskem gledališču na Dunaju, na katerem plesu je zastopal Slovence {{razprto|Peter Kozler}}. Drugi ples je bil l. 1845. v dvorani gostilnice »pri hruški« na Kostanjevici (Landstrasse), potem pa l. 1846. in 1847. S plesi so se vrstile tudi besede. Jos. Apih&lt;ref&gt; »Slovenci in 1848. leto«. Izdala Matica Slovenska l. 1888.&lt;/ref&gt; pripoveduje nam o taki besedi (l. 1846/47) jako mično epizodo, ki zaslužuje, da jo zabeležimo. Slovani so se pripravljali prirediti besedo. Čehom to podjetje ni delalo preglavice; imeli so Erlna, prvega tenorista dunajske dvorske opere, ali Jugoslovanom je šlo trdo, ker niso imeli nobenega pevca. Konečno, po dolgem iskanju, posreči se Slovencem zvedeti, da je tajnik moškega pevskega društva dunajskega Kranjec. Na tega rojaka, bil je to F. Legat, uradnik pri dvornem računskem vodstvu, brat bivšega novomeškega kanonika K. Legata, obrnili so se ter ga prosili, naj pri prihodnji besedi reši čast Slovencem. Ker pa ni bilo slovenskih pesni, ponudil mu je dotičnik svojo zbirko dijaških pesni. Iz te zbirke izbral si je F. Legat »{{razprto|Popotnika}}«, pridržavši si pravico, da si melodijo sam preskrbí. Rečena pesem je prevod nemške pesmi: »Ich komme vom Gebirge her«, in Fr. Legat jo je pel po melodiji neke normanske romance. Gledališka dvorana v Josefstadtu, kjer je bila beseda, bila je občinstva natlačena, toda nobena pesen ni tako naudušila občinstva, kakor »Popotnik«, tako da jo je Legat moral ponoviti. Krasen, nepozaben je bil ta večer; radosti se je vsem topilo srce, ko so v pozni uri korakali čez »Glacis«{{prelom strani}} na Kostanjevico. Dunajske novine niso mogle prehvaliti slovenske narodne pesmi in mojsterskega pevca. »Novice« so koj obljubile, da prineso melodijo za prilogo prihodnji številki. Ta vest pa je spravila dunajske Slovence v nemalo zadrego, ker so se bali, da bi se zvedelo, da so spravili na Dunaju dozdevno slovensko narodno pesem na oder s čisto tujo melodijo. Fr. Legat moral je brž preskrbeti prepis nove melodije, za dve uri je že bila na pošti. Bleiweis jo je priobčil v »Novicah« in tudi na Dunaju so jo morali natisniti ter jo razdeliti mej mnogobrojne obitelji, ki so se za njo zanimale. Resnično čudna usoda nemške pesmi v slovenski besedi s francosko melodijo! 

V občni narodni naudušenosti, ki je ugodno uplivala z Dunaja in Gradca, porodilo se je v Ljubljani »{{razprto|Slovensko društvo}}«. To velevažno društvo, v prvem času imenovano Slovenski zbor, osnovalo se je začasno dne 25. aprila 1848. Slovenskemu društvu bil je namen »{{razprto|omikanje slovenskega jezika in pouzdiga slovenske narodnosti}}«. Ta obširen namen je izvrševalo na različne načine. Skrbelo je za pouzdigo šolstva; izdajati je jelo narodne pesmi: »{{razprto|Slovensk o grlico}}«; bavilo se je s politiko; {{razprto|osobit o pa si je postavilo nalogo prirejati besede in gledališke predstave}} ter si je ravno v tem pogledu pridobilo znatnih zaslug, ker je tem potom najuspešneje netilo narodno zavest. V obče moramo reči, da je bilo delovanje društva namenjeno v to: pridobiti veljavo slovenskemu jeziku v javnem in privatnem življenju.

Na čelu društvu je bil dr. {{razprto|Janez Bleiweis}} kot vodja, tajnik pa je bil marljivi pisatelj {{razprto|Fran Malavašič}}. 

Nas seveda zanimajo v prvi vrsti besede in gledališke predstave, kakšne da so bile! Videli smo namreč, s kako težavo so prišli Slovenci na Dunaju do pesmi in melodije; zdaj pa, ko še ni bilo priprav, lotilo se je Slovensko društvo besed in predstav. In kako smelo je nastopilo! Brez potrebnega repertoarja, brez napevov, izreklo se je društvo, da hoče ustanoviti narodno gledališče v Ljubljani. (Illyr. Blatt, 1848. št. 100.) Postavilo si je torej nalogo, katero še danes izvršujemo in katere še nismo izvršili. S svojo naudušenostjo je elektrizovalo vse kroge, da se je vsa Ljubljana čutila slovensko in da je vsa Ljubljana prav za prav imela le jednega nemčurja, kateremu so naredili mačjo godbo in mu je o tisti priliki pel Žiga Bučar:
&lt;poem&gt;
&lt;p align=center&gt;»Geh lieber aus dem Land,
Du machst uns so nur Schand«{{prelom strani}}&lt;/p&gt;
&lt;/poem&gt;
po znani melodiji:
&lt;poem&gt;
&lt;p align=center&gt;»Gehe lieber in ein Kloster
Und bete ein Paternoster«.&lt;/p&gt;
&lt;/poem&gt;
Leta 1849. je na Rožniku Filharmoniško društvo nauduševalo občinstvo s slovenskimi pesmimi. Pl. Höffern, vrli slovenski pevec, predlagal je, naj se uvede v Ljubljani slovenski ples, vender so ta predlog, četudi so ga nekateri odborniki odobravali »načeloma«, drugi odločno obsojali in zavrgli. Neki Fr. pl. {{razprto|Scio}} otvoril je plesno šolo (1848), v kateri je tudi učil »kolo«.

Vseh besed in predstav, ki jih je priredilo Slovensko društvo, bilo je 12. Vršile so se v deželnem gledališču. 

{{razprto|Prva beseda}} bila je dne 30. maja 1848 na čast cesarjevemu godu. Uspeh bil je velikanski. »Novice« (list 23.) uskliknile so naudušeno: »Hvala Bogu! da smo spet enkrat, in sicer iz globočin src mile glase svoje domovine v gledišču peti slišali, da smo se smeli spet enkrat na glas veseliti po dolgem trpljenju! Slava in hvala Ferdinandu, ki so nam to neprecenljivo veselje dodelili in nas sovražnih spon oteli, katere so nam toliko let branile v svoji domači hiši materin jezik govoriti in prepevati. Slava, slava Ferdinandu!«

Na programu te besede bilo je petje in deklamacije. Za napravo besede pridobil si je največ zaslug J. {{razprto|Bučar}}, oče našega opernega pevca, g. Frana {{razprto|Bučarja}}. Kamilo {{razprto|Mašek}}, učitelj ljubljanske muzikalne šole, in {{razprto|Fleišman}} skrbela sta za napeve, katere sta takorekoč sproti skladala za vsako besedo. Najprvo se je pela pesem {{razprto|Potočnikova}}: »{{razprto|Slava našemu cesarju}}« (zbor), potem »{{razprto|Dolenjska}}«, tudi {{razprto|Potočnikova}}; {{razprto|Antona Slomška}} pesem »{{razprto|Veselja dom}}« pela je gospica; nadalje se je pelo: »{{razprto|Slovenca dom}}«, {{razprto|Pesem slovenskih narodnih stražnikov}}« (Malavašič-Fleišman, zbor), »{{razprto|Mornar}}« (Prešeren-Fleišman), »{{razprto|V spomin Vodniku}}« (Prešeren-Fleišman); »{{razprto|Duh slovenski}}« (zbor); »{{razprto|Vojaška}}« (Koseski), deklamoval je modroslovec Ivan {{razprto|Mahkot}}, sedaj c. kr. vladni svetnik v Ljubljani in voditelj c. kr. okrajnega glavarstva za ljubljansko okolico; »{{razprto|Veršac}}«, deklamoval bržkone isti. Tu mi je omeniti, da ima Dramatično društvo slovenski trak, ki ga je nosil modroslovec Ivan Mahkot, ko je nastopil prvič kot deklamator. G. Ivan Mahkot bil je tako izvrsten govornik, da mu je tedanji nemški gledališki vodja, ki ga je videl in slišal deklamovati, koj ponudil angažma za Monakovo. V zboru je izvrstno sodeloval {{prelom strani}} mej drugimi g. {{razprto|Matija Šuštaršič}}, svak g. dr. J. Mencingerja, odličnega rodoljuba in odvetnika v Krškem.

Dr. Janez Bleiweis, ki je vestno poročal o vseh besedah in predstavah, sklenil je svoje poročilo z besedami: »Vsak dober Kranjec je zadovoljen gledišče zapustil z voščilom, da bi nam Slovenski zbor enako veselico spet kmalo napravil.«&lt;ref&gt;S temi in naslednjimi podatki popravil sem pomote, ki se nahajajo glede besed in predstav v letih 1848–1850 pri pisateljih, ki so nam do danes o tem poročali, kakor: P. v. {{razprto|Radics}}: »{{razprto|Der verirrte Soldat}}« 1865 in »Slovenska Talija«, zv. I.&lt;/ref&gt; Spoznavati se je jela važnost besed, in sam Bleiweis poudarja (»Novice« 1848), »{{razprto|da je jeden izmed najgotovejših in najpotrebnejših pripomočkov za pouzdigo domačega jezika ta, da ga spravim o v pesmih ali v govoru v gledališče}}.«

{{razprto|Druga beseda}} bila je dne 19. junija 1848, tudi v deželnem gledališču. Pri tej besedi je sodelovalo mnogo gospic in gospodov, katerim gre čast in hvala cele domovine.(»Novice«.) V gledališče je privrelo še več občinstva, nego k prvi besedi, tako da je bil v gledališču »silni drenj«, znamenje, da je Ljubljančanom slovenska beseda prav po volji. Pelo se je in deklamovalo. Gospica {{razprto|Planinec}} je govorila poslednji govor Ivanke iz »{{razprto|Device orleanske}}«, in je ta deklamacija silno ugajala. Modroslovec {{razprto|Ivan Mahkot}} deklamoval je Koseskega pesem: »{{razprto|Kdo je mar}}«, z izvenrednim uspehom. Nekaj pesmi se je igralo na klavirju. Neki gospod je pel Fleišmanovo skladbo »{{razprto|Pod oknom}}«. Nadalje so se pele pesmi «{{razprto|Popotnik}}« (čveterospev); »{{razprto|Jaz sem mlada IIirka}}« (pel ženski zbor); »{{razprto|Tri pesmice vjedni}}«; dve pesmi hrvaškega skladatelja J. Padovca: »{{razprto|Moje jutro}}« in »{{razprto|Moje drago}}«, pela je gospica {{razprto|Sporer}}, hči protomedika dr. Jurija Sporerja. Potem: »{{razprto|Slovenca dom}}« (pesem); pesem: »{{razprto|Bleško jezero}}«&lt;ref&gt;Priobčena v »Novicah« 1848, list 10.&lt;/ref&gt; (K. Hueber-Mašek), pele so gospice dvakrat. Posebe mi je tu omeniti dveh pesmi, namreč »{{razprto|Dolenjska zdravica}}« in »{{razprto|Zvonikarjeva}}« (Blaža Potočnika). Obe pesmi peli so Krakovčani z izrednim uspehom. Ti Krakovčani, katerih pradedje so že pri kapucinskih predstavah v 17. veku igrali znatno ulogo, bili so navadni ljudje, toda z izvrstnimi glasovi. »Novice« posebno hvalijo njih imenitne {{razprto|visoke}} (tenorje) in {{razprto|globoke}} (bas) glase. Jeden izmed njih je imel tako visok glas, da bi mu Dunajčanje, če bi bil v pevski umetnosti izučen, dali gotovo najmenj pet tisoč goldinarjev na leto plačila, zakaj čisti visoki glasi {{prelom strani}}so redki, ker jih glediški pevci zvečine skoro {{razprto|zapojó}}, pa tudi {{razprto|zapijó}}.

{{razprto|Prva gledališka predstava}} bila je dne 8. julija 1848. Igrala se je Linhartova »{{razprto|Županova Micika}}« v korist šentviškim pogorelcem pri Zatičini. Igra se je slavno obnesla; gledališče je bilo navzlic hudi vročini polno. Igro je nekoliko popravil M. {{razprto|Kastelec}}. Čisti dohodek je iznašal 120 goldinarjev. Predstava je naudušila vse rojake in nepopisno veselje, kateremu je dal duška Bleiweis v svojih »Novicah«, zavladalo je po vsej Ljubljani. »{{razprto|Hvala Bogu}}«, pravi Bleiweis, »{{razprto|da smo po težava h prišli na tist o stopinjo, na kateri so naši stariši že pred 58 leti stali , ko so smeli, kakor zdaj mi, Županovo Miciko igrati}}.« Leta 1848. bilo je še ljudi, kateri so bili pri predstavi »Županove Micike« leta 1789. »Stara gospa«, piše Bleiweis v »Novicah«, »katera se še z veseljem spominja prvikrat igrane »Micike«, povedala mi je, da že vsi tedanji igralci v grobu počivajo. Imenitni igralci pa so bili vsi, in – Bog jim daj večni mir in pokoj – gotovo so bili tudi iskreni Slovenci. — Tulpenhajm bil je lastnik suknarske fabrike v Selu poleg Ljubljane, g. {{razprto|Deselbruner}}; Sternfeldovka je bila žena pl. g. {{razprto|Garcarolija}}; Monkof je bil g. {{razprto|Makovic}}, zdravnik in Linhartov svak; Jaka, župan, bil je dr. {{razprto|Morak}}&lt;ref&gt;A. Dimitz navaja v svoji zgodovini »dr. Merka«, v »Blätter aus Krain« pa »dr. Moraka«. Dr. J. Bleiweis (»Novice«) navaja ime »dr. Morak«.&lt;/ref&gt; (pozneje c. kr. dvorni svetnik na Dunaju); Micika je bila gospa {{razprto|Linhartova}} žena; Anže je bil dr. {{razprto|Piller}}; Glažek pa dr. {{razprto|Repič}}; – šepetalec je bil g. {{razprto|Linhart}} sam.« Vidi se, da je stara gospa dr. J. Bleiweisu, kateri še ni vedel, kaj je pisala o tej igri »Laibacher Zeitung« l. 1789., dobro poročala. Ustnemu poročilu gospodov, kateri so videli »Miciko« l. 1848., kakor gosp. računski nadsvetnik {{razprto|Jakob Zabukovec}} in g. {{razprto|Ivan Mahkot}}, ki je sam igral{{redakcija| |,}} zahvaljujem, da so mi povedali, kdo je igral Miciko tega leta (1848). Sternfeldovka bila je gospa Schöppel, soproga poznejšega dvornega svetnika; Jaka, župan, bil je {{razprto|Ivan Mahkot}}, Micika bila je {{razprto|Leopoldina Krsnikova}}, hči profesorja Krsnika; Anže je bil {{razprto|Žiga Bučar}}, pozneje zdravnik v Novem Mestu; šepetalec je bil dijak Janez {{razprto|Zorin}}, ki je šepetal tudi pri vseh poznejših predstavah.

Igra je imela sijajen uspeh. Pred igro bilo je nekaj pevskih {{redakcija|toček|točk}}, katere so izvajali izvrstni pevci. Te pesmi so bile: »{{razprto|Ilirski}}{{prelom strani}} {{razprto|kor}}«, »{{razprto|Hčere svet}}« (Tomažičeva, ki pa ni nič ugajala). Posebe omeniti mi je pesmi: »{{razprto|Kje so tiste rožice}}«. Pela jo je izborno gospica {{razprto|Lika}} (Angelika) {{razprto|Pič}} , hči sestre Schöppelnove. Blaža Potočnika pesem: »{{razprto|Planinar}}«, pel je {{razprto|Höffern}}{{redakcija| |,}} {{razprto|vitez Saalfeldski}}, ki je bil takrat avskultant in je pozneje 1876(?) umrl c. kr. vladni svétnik v Ljubljani. Höffern bil je izvrsten baritonist. Še danes se spominjajo ljudje, kako je izvrstno pel v gledišču pesem: »{{razprto|Rudeči sarafan}}«, Popotnik&quot;, »{{razprto|Stari Kranjec}}« in »{{razprto|Kde dom je moj}}.« Ta večer nastopili so spet vrli Krakovčani ter so peli pesem: »{{razprto|Gorenjsk a smešnica}}«. Bržko so se na odru pokazali v lepih oblekah, pozdravilo jih je občinstvo naudušeno. »Kako pa je to,« upraša Bleiweis, ki je na vse ostro pazil, »da jih je bilo ta večer mnogo manj, kot prvikrat? Ali jih je kdo zdražil? Pred ko ne! Zakaj duhovi razprtije trudijo se danes, kjerkoli morejo, edinost in spravo podkopati.«

Dne 6. septembra 1848 predstavljali sta se dve igri: »{{razprto|Golfani starec}}« in »{{razprto|Županova Micika}}« (drugič). Igro: »{{razprto|Golfani starec}}« priredil je {{razprto|Ivan Babnik}}. Dr. Romača je igral Ivan Mahkot. V tem času je besnela bitka za barve; vsled tega se je pokazal dr. Romač v nasprotni obleki: imel je rumene hlače, rdeči naprsnik in modri frak. Gledališče je bilo polno. 

Neobičajen uspeh je imela prihodnja predstava, prirejena na čast občnemu zboru Slovenskega zbora. To je bilo {{razprto|dne}} 22. {{razprto|novembra}} 1848 in se je igrala burka s petjem »{{razprto|Tat v mlinu}}« ali »{{razprto|Slovenec in Nemec}}«.&lt;ref&gt;L. 1850. predstavljala se je ta burka tudi v Idriji.&lt;/ref&gt; Češki je to burko spisal {{razprto|Štepanek}}. Zgodovina prevoda je zanimljiva. Ko je prof. {{razprto|Kleeman}} prišel v Ljubljano za gimnazijskega ravnatelja, uvidel je, da mu je treba znati slovenski. Jel se je učiti slovenski. J. Kosmač bil mu je učitelj. Ker je Kleeman znal češki, jel je s Kosmačem prevajati burko »Tat v mlinu«. Prevod je bil skoro gotov in sta ga izročila Bleiweisu, da ga priredi za predstavo. Bleiweis je popravil tekst, Fleišman pa je zložil petje, in burka je šla koj na deske. Vse je zopet vrelo v gledališče. O polu sedmih ni bilo moči priti v gledišče; več gospa si je v veliki gneči obleko strgalo in zlatnino s sebe izgubilo, predno so mogle na svoje sedeže priti. Čez 200 ljudi moralo se je vrniti, ker niso dobili prostora; mnogi pa so se zadovoljili s tem, da so stali zunaj pred vrati ter tu poslušali. Vročina pa je bila taka, da ni moči dopovedati, kdor ni sam skusil. Ljudje so kar omedlevali. Ko so pevci zapeli{{prelom strani}} pesem koscev, treslo se je gledališče od ropota ginjenih poslušalcev. Duh narodni se je unel. (»Novice« 1848.)

Uloge so bile tako razdeljene: Graščinski oskrbnik – g. C. (Cetel); Tomaž, mlinar – {{razprto|Ivan Mahkot}}; Katrica — gospica {{razprto|Lavoslava Krsnikova}}, ki je izvrstno pela pri kolovratu Poženčanovo pesem: »{{razprto|Predišk}}a« (natisnena v »Novicah« 1846, list 47.)&lt;ref&gt;Vrlo pevko Lavoslavo Krsnikovo pokopali so na binkoštno nedeljo l. 1850.&lt;/ref&gt;; Javornik, študent – {{razprto|vitez Höffern}}, ki je pel izborno pesem »Starega Kranjca« (Kaj doživel sem na sveti); Aron Mavšel – {{razprto|Oparnik}}, takrat avskultant; Mihec (Nemec), prvi mlinarski hlapec – {{razprto|Žiga Bučar}}; Anička, gospica K .......; Doroteja – gospica M. (Martinakova), ki še zdaj živi v Ljubljani; desetnik – {{razprto|Karol Krsnik}}. (Umrl v Bolonji 1857.)

Burka je imela tako lep uspeh, da se je ponavljala {{razprto|dne}} 29. {{razprto|novembra}} 1848.

Zadnja predstava v tem letu bila je {{razprto|dne}} 4. {{razprto|decembra}} in se je igrala Kotzebujeva burka: »{{razprto|Zmešnjava čez zmešnjavo}}« v Ivana Babnika prevodu. Burka ni ugajala Bleiweisu, ki je odločno zahteval, da ne pride več na deske. (Nahajali so se v njej izrazi, kakor svinja in jednaki.) Vsled tega se je unela žurnalistična vojska mej »Novicami« in časnikom »Illyrisches Blatt« (Kordeš). Bleiweis je zahteval, da niti prostak ne sme rabiti surovih besed, dočim je Kordeš to zagovarjal.

Leta 1849. se je predstavljal, in sicer {{razprto|dne}} 24. {{razprto|januvarja}}:
»{{razprto|Veseli dan}}« ali: »{{razprto|Matiček se ženi}}«. Makso {{razprto|Raab}} bil je Matiček, igrala pa je tudi gospa {{razprto|Matavškova}} , soproga c. kr. okrajnega sodnika v Ljubljani. Gledališče je bilo spet polno. Čisti dohodek predstave je iznašal 124 goldinarjev.

{{razprto|Dne}} 15. {{razprto|februvarja 1849}} bila je predstava na spomin Valentinu Vodniku. {{razprto|Karol Dežman}} spisal je za ta večer {{razprto|prolog}}. Moški zbor je pel »{{razprto|Husitsko}}«. Igrala se je igra: »{{razprto|Slave venec}}«, potem pa se je deklamovala predigra iz »{{razprto|Device orleanske}}«. Tibodarc bil je {{razprto|Ivan Mahkot}}; Ivana – gospica {{razprto|Planinec}}; starec – {{razprto|vitez Höffern}} . (Poročevalec z bojišča).

{{razprto|Dne}} 10. {{razprto|septembra}} 1849 predstavljala se je igra:
»{{razprto|Dobro jutro}}«, prevedena iz češkega. Glavno ulogo je igral {{razprto|Žiga Bučar}}. Medičar ({{razprto|Goršič}}) pel je dve pesmi s sijajnim uspehom. Urednik petju in igri bil je dr. J. {{razprto|Bučar}}.
{{prelom strani}}
{{razprto|Dne}} 15. {{razprto|decembra}} 1849 se je predstavljala Josipa bana
Jelačića igra: »{{razprto|Rodrigo in Elvira}}« (ali: »Hochverrath und
Biürgertreue«), dramatična slika v treh oddelkih. Predstava ni imela nobenega uspeha. Igro je spisal Jelačić, ko še ni prekoračil dvajsetega leta. Predstava se je vršila v nemškem jeziku, le igralka gospica {{razprto|Vesel}}, {{redakcija|član|članica}} nemškega gledišča, deklamovati bi imela monolog iz 4. dejanja »Device orleanske« v slovenskem
jeziku in kostumu. Toda deklamacija je izostala radi razpora z nemškim vodjo. Ista igralka deklamovala je dne 19. oktobra 1849 v nemškem gledališču: »{{razprto|Pesem od vrliga moža}}« (Bürger-Koseski) in »{{razprto|Kaj je ljubezen}}«.

{{razprto|Zadnja predstava}}, ki jo je priredilo Slovensko društvo, bila je {{razprto|dne}} 19. {{razprto|junija}} 1850 na čast deželnemu glavarju grofu Chorinskemu. Igrali sta se dve igri: »{{razprto|Kljukec je od smrti ustal}}« in »{{razprto|Udova in udovec}}«. Čisti dohodek predstave bil je namenjen v korist pogorelcem na Kranjskem in nesrečnim bratom na Štajarskem, po povodnji poškodovanim. Z zadovoljstvom omenjajo »Novice«, da smo s poslednjo igro – poslovenil jo je sam BIeiweis − storili znaten korak. Do zdaj so bile vse igre uzete iz prostega ljudstva; v ti igri pa se je pokazalo, da znamo tudi kaj več igrati, kakor samo proste reči. Pri tej predstavi je nastopila tudi gospodičina Lujiza {{razprto|Oblak}}, hči tedanjega ljubljanskega odvetnika dr. Oblaka, še zdaj živeča na Dunaju. 

Poleg teh predstav imelo je Slovensko društvo tudi v svojih prostorih zabave, pri katerih se je pelo in govorilo. Tako je v Virantovi hiši, kjer je imelo društvo svoje shode, o polunoči deklamoval Karol Dežman svojo pesem: »{{razprto|Slava Slavjanom}}«; Ivan Mahkot pa je tu deklamoval Koseskega »{{razprto|Puško začarano}}« in »{{razprto|Nemškutarja}}«. Ko se je društvo l. 1849. preselilo k Virantu, priredilo je na novega leta dan besedo v svojem novem stanišču. Pri besedi, katere so se udeležili mnogoštevilno hrvaški častniki, sodeloval je umetnik {{razprto|Eller}} in umetnica {{razprto|Michelli}}.

To je delovanje Slovenskega društva na polju slovenske dramatike. Iz vsega vidimo, da je Slovensko društvo mnogo storilo na tem polju. Pokazalo je poznejšim rojakom pot, na katerem jim je bilo nadaljevati započeto delo. Njega delovanje pa je tudi bilo rodoljubno, kajti dobiček, ki so ga donašale predstave, obračalo je v dobrodelne namene. Takisto požrtvovalni so bili igralci in pevci. Jedino, kar jim je dalo društvo, bilo je to{{redakcija|.|,}} da jih je zdaj pa zdaj po predstavi pogostilo »Pri slonu«. Društvo 
{{prelom strani}}je uživalo simpatije naroda; naklanjali so mu denarne podpore
(dohodke veselic), Miroslav Vilhar mu je dal prodajo »Jamske Ivanke«, in le tako moglo je društvo uspešno delovati. Toda žal, da ni moglo neprenehoma delovati! Dana ustava se je krčila od leta do leta bolj in bolj ter morila prosto duševno gibanje, tako da je s 31. decembrom l. 1851., ko je bila odpravljena, zadala smrtni udarec slovenskemu gibanju.

===Gledališko društvo.===

Lepi uspehi slovenskih gledaliških predstav morali so obodriti Slovence, da so začeli misliti na ustanovitev stalnega slovenskega gledališča v Ljubljani. Z domoljubnimi silami in diletanti ne more se postaviti temelj stalnemu gledališču.

Leopold {{razprto|Kordeš}}, bivši urednik časnika »Laibacher Zeitung«, bil je prvi, ki je v tem časniku izprožil hvalevredno in imenitno misel za pouzdigo slovenskega jezika, {{razprto|da bi se v Ljubljani ustanovilo slovensko gledališče s stalnimi igralci}}, kateri bi po zimi igrali v Ljubljani, po leti pa bi hodili igrat na Štajarsko, Goriško, Tržaško ter v druge slovenske kraje. Kordeš je poudarjal važnost gledališča za narodni razvoj in se je sklicaval na to, da imajo vsi narodi Avstrije svoja gledališča, zakaj bi ga mi ne imeli. Novo podjetje je mislil osnovati na delnicah po 10 goldinarjev ter je računil, da bi bilo dovolj 100 delnic, kar pa se je Bleiweisu zdelo premalo. Podpise za delnice sprejemala sta {{razprto|Kordeš}} in {{razprto|Babnik}}. Za podpise se je posebno trudil {{razprto|Zupan}}, ki je trdil, da jih sam 100 nabere.

In res. Do meseca aprila 1850 podpisalo se je že 100 delnic za slovensko gledališče, tako da je že dne 1. marca bil {{razprto|prvi zbor}}, na katerem je Kordeš razodel svoje misli. Zbor pa Kordeševega načrta ni sprejel, nego je izvolil odbor 7 mož, katerim je izročil vodstvo »{{razprto|denarnih in umetalnih zadev}}«. V odbor so bili voljeni: {{razprto|Holcer}}, kupec in posestnik; dr. {{razprto|Strupi}}; {{razprto|Ambrož}}, posestnik; dr. {{razprto|Klun}}; dr. {{razprto|J. Bleiweis}}; {{razprto|Debevec}}, posestnik in kupec; Balant {{razprto|Zupan}}, kup. pomočnik; za namestnike pa: {{razprto|Šreyer}}, kupec; {{razprto|Eržen}}, zdravnik; {{razprto|Lavrič}}, c. kr. kantonski sodnik. Temu odboru je bila dana naloga izdelati načrt. 
{{prelom strani}}
Dne 4. aprila sešli so se spet člani v občni zbor, na katerem so se osnovali po novem načrtu. Za predsednika društvu izvolili so {{razprto|Karola Holcerja}}, njemu za namestnika dr. Strupija in za tajnika Ambroža in dr. Kluna. Odbor se je razdelil v dva odseka: 1.) {{razprto|odsek za denarno oskrbništvo}} (Holcer, Debevec, Šreyer in Eržen), 2.) {{razprto|odsek za umetalna opravila}} (vsi ostali odborniki). Načrta, {{redakcija|t. j.|tj.}} pravil niso še izdelali, pač pa se je sklenilo izdati posebne liste za nabiro delnic.

Stvar je ugodno napredovala, kajti oglašali so se rojaki tudi od zunaj, ki so podpisavali delnice. Dne 4. maja zbral se je odbor deležnikov slovenskega gledališča in se je posvetoval in dognal postave ({{redakcija|t. j.|tj.}} pravila) za napravo gledališča, katere so se dne 26. maja predložile občnemu zboru v pretres in potrjenje. Ko bi se tako ustanovilo društvo, zmatralo je za svojo prvo skrb, razpisati darila za najboljše izvorne slovenske igre. Ne morem, a da ne bi o tej priliki omenil, da takrat, kakor tudi pozneje, ta pot ni bila prava. Kdo bi že takrat mogel zahtevati slovenskih iger! Za prevode dobrih iger moralo bi se skrbeti in pridobiti dovoljno igralno osobje; to bi bilo v prvi vrsti potrebno. Z izvornimi igrami ne uzdržuje se nobeno gledališče.

Kakor ni bilo drugače pričakovati, tako se je tudi zgodilo. Ni se oglasilo dosti, pa tudi ne dostojno število dobrih igralcev, ki bi se za plačilo pri stalnem slovenskem gledališču »udinjali«. Kaj je tedaj bilo treba storiti? Odbor se je zopet zatekel k stari zstemi in je sklenil povabiti rodoljubne gospodičine in gospode, ki so že večkrat iz čiste ljubezni do slovenskega jezika igrali. Ker pa ni imel l. 1850. nobenega repertoarja, sklenil je odborm skrbeti za »izvrstnejše« igre. Tako je kupil žaloigro: »{{razprto|Mlinar in njegov a hči}}« za 30 goldinarjev in od Fr. Cegnarja »{{razprto|Deboro}}« ravno za isto ceno.

»{{razprto|Postave akcijniga društva za ustanovite v slovenskega glediša v Ljubljani}}«, katere je potrdil občni zbor dne 26. maja, 1850, nahajajo se natisnene v dokladnem listu k 23. listu »Novic« 1850. Pravila so dobro sestavljena. V istem dokladnem listu javlja odbor deležnikom, da se je začelo uplačevanje delnic; tudi se tu nahaja razglas vsem, ki hočejo kot igralci ali igralke slovenskemu gledišču pristopiti.

Delnice se niso uplačevale, igralcev se tudi ni oglasilo zadosti, in vsled tega je lepo zasnovano podjetje jelo hirati in je konečno popolnoma zaspalo. 
{{prelom strani}}
Narodno gibanje v Ljubljani pa ni ostalo brez upliva na zunaj. Vse se je začelo zavedati in posnemati Ljubljano. Tako so dne 30. julija 1850 celjski dijaki priredili gledališko predstavo v celjskem mestnem gledališču. Igrali so igro »{{razprto|Raztresenca}}«, ki je isto leto pri Jeretinu na svetlo prišla. {{razprto|Kar je značajno za tedanje, a zanimlji o za današnje društvene odnošaje celjske, je to, da so ti mladi igralci, razven jednega, bili sinovi čisto nemških roditeljev}}. Proti koncu istega leta igrala se je tudi v Idriji burka »{{razprto|Tat v mlinu}}«.

===Narodna čitalnica ljubljanska.===

Vodnikova stoletnica, ki se je praznovala 1858. leta, imela je za društveno življenje jako ugodne posledice. Rojaki so čutili, kako živo jim je potreba društvenih shodov, v katerih bi se posvetovali o skupnih stvareh. Dr. Lovro Toman, kateri je izprožil in vodil Vodnikovo slavnost, pridobil si je zato nevenljivih zaslug. Vsak je predobro vedel, da morajo zopet zasijati žarki svobode, ki so tako naglo potemneli z letom 1850. In za to novo dobo treba se je bilo resno pripravljati. In res! Leta 1860. začelo se je ustavno življenje v Avstriji, začela se je doba svobodnega razvijanja tudi po Slovenskem.

Rodoljubi jeli so se spet krepko potezati za slovenščino, in da niso v javnem življenju imeli lahkega posla, to lahko verujemo. Nasprotnikov slovenščine bilo je še mnogo in premnogo, in ti nasprotniki niso niti trpeli, da svoj jezik zovemo {{razprto|slovenski}}. Saj je Krommer dne 13. februvarja 1863 zahteval v deželnem zboru kranjskem, da naj se naš jezik zove {{razprto|kranjski}} jezik in da v naši deželi nima slovenščina nič opraviti. V tej dobi približevali so se pisatelji Hrvatom, opuščaje »{{razprto|domačo}}« slovenščino Vodnikovo in Prešernovo, kar pa je Grün dne 28. januvarja v seji deželnega zbora odločno grajal in je rekel: Ljubljana se ima obračati na Dunaj, pa ne v Zagreb, Beligrad ali Cetinje, in se mora sedanja slovenščina zopet prestaviti na »kranjski« jezik. Borba za slovenščino bila je torej huda in rodoljubi so se le trudili spraviti slovenščino v javnost. Tako je deželni poslanec Jože Zagorec, ko je govoril slovenski, priporočal to drugim poslancem. V deželnem zboru je vsak slovenski predlog padel ter{{prelom strani}} dr. J. Bleiweis z rojaki ni mogel niti toliko doseči, da se slovenski govori priobčujo v slovenskem jeziku.

Pod zaščito ustavne jednakopravnosti jela so se snovati društva, zlasti so se porajale čitalnice. Te čitalnice niso bile nič drugega, nego nadaljevanje delovanja Slovenskega društva in jednakih društev, ki so nastala l. 1848. Tako vemo, da so si rodoljubi v Gorici osnovali l. 1848. {{razprto|slovansk o čitalnico}}, katera se je razlikovala od Slovenskega društva v tem, da se ni bavila s politiko, ampak je skrbela za prospeh društvenega življenja. (»Illyr. Blatt« 1848, št. 44). »Novice« same izprožile so misel
o snovanju »bukvarnic« v vsaki soseski, kakor so takrat čitalnice imenovali, in da so jih ubogali rodoljubi, temu nam je priča kmet Jurij {{razprto|Lečnik}}. V neki vasi blizu Slovenjega Gradca bila je že l. 1849. bukvarnica (čitalnica). V omenjenem selu živel je
šestdesetletni starec, z imenom Jurij Lečnik, pri katerem so se vsako nedeljo in vsak praznik shajali kmetje, da so brali slovenske časopise ali pa so jih brati poslušali. Jurij Lečnik bil je naročen na vse slovenske časopise. Malavašičev »Pravi Slovenec«, kateri nam poroča o tem na strani 240, l. 1849., omenja: »Sploh pa moramo našim štajarskim bratom čast dati, da se v vsakem oziru veliko bolj goreče domorodce kažejo{{redakcija|,| }} kakor marsikje.«

Za duševno in društveno življenje bila je najvažnejša narodna čitalnica ljubljanska, ki je bila osnovana dne 30. avg. 1861. Ona je bila središče in shajališče slovenskih prvakov. V njej so se shajali odlični rodoljubi in pisatelji štajarski, koroški in primorski ter se posvetovali z ljubljanskimi rodoljubi o narodnih in književnih stvareh. Vse, kar se je storilo skupno za narodno življenje, izhajalo je iz čitalnice. Prvi predsednik ljubljanski čitalnici bil je Ambrož, skoro potem dr. Janez BIeiweis, torej
ravno mož, ki je idejo gledališkega društva presadil na skromni oder čitalnične dvorane.

Blagodejni duh, ki je oživljal narodno življenje v ljubljanski čitalnici, uplival je koristno na vso Slovenijo, in tako vidimo, da so se po vsem Slovenskem predramili rojaki ter so jeli ustanavljati čitalnice. Čitalnice so kar nastajale in že koncem leta 1869. bilo je 58 čitalnic na slovenski zemlji.

Narodna čitalnica ljubljanska bila je torej središče vsega narodnega življenja. Ker pa je bila jedino narodno ognjišče v Ljubljani, imela je tudi obširno nalogo. Skrbela je za zabave,{{prelom strani}} prirejala je besede, gojila je petje in glasbo ter tudi dramatiko. Koliko in koli raznovrstno delovanje! V svojem početku izvrševala je to mnogostransko nalogo zelo sijajno, toda pokazalo se je koj, čimbolj se je razvijala, da je čitalnica kot taka pretesen okvir za vse stroke.

Pokazala se je potreba, da je dramatiko treba posebe gojiti in da je Slovencem treba glasbenega zavoda. Tako je postalo Dramatično društvo, ki se je posvetilo dramatiki; tako je nastala Glasbena Matica, ki si je izbrala glasbo kot posebno stroko. Danes, ko oboje društvo uspešno deluje, smemo pač po vsej pravici reči, da sme čitalnica ljubljanska biti ponosna na svoje posestrime po vsem Slovenskem in da sme posebe biti ponosna na to, da sta iž nje nastali toli važni društvi: Dramatično društvo in Glasbena Matica.

Pri veselicah in besedah, ki jih je prirejala ljubljanska čitalnica, ugajale so najbolj deklamacije, petje in gledališke pred stave. Zlasti slovenska dramatika, ki je bila pregnana iz deželnega gledališča v Ljubljani, našla je v tej čitalnici pribežavališče in varno zavetišče. Ljubljanska čitalnica bila je tudi gledališče, četudi skromno, brez vsake priprave, ali bilo je vender, kjer so se mogle prirejati slovenske dramatične predstave. Zasobniki so igrali, kakor so znali, igrali so brez repertoarja, to je napravljati so si ga morali sami, kajti dr. Janeza Bleiweisa zbirka bila je premajhna in vender je bila poleg Miroslava Vilharja iger vse, kar je imela dramatična književnost slovenska. Bilo je torej potrebno, da so se za vsako predstavo posebe prestavljale igre; in tako ni čudo, da je i prelagatelj sam igral na odru.

Ljubljanska čitalnica priredila je do novembra 1867. leta na svojem odru 23 gledaliških predstav. To je bilo do onega časa, predno se je osnovalo Dramatično društvo. Rodoljubi po vsej Sloveniji pozdravljali so te predstave naudušeno ter so hvalili, da je bila najlepša misel, ki se je v tem času porodila v Ljubljani, da se je začelo po čitalnicah igrati v domačem jeziku. Mož, ki je pridno prelagal igre ter jih sam dobro igral; mož, ki je največ storil, da se je igralo na odru ljubljanske čitalnice, ta mož je bil Jakob {{razprto|Zabukovec}}, zdaj c. kr računski nadsvetovalec v Ljubljani. G. Jakob Zabukovec pripomogel je največ, da so se jele prirejati igre. Za prvo gledališko predstavo v čitalnici preložil je »{{razprto|Domači prepir}}« ({{redakcija|Kotzebu|Kotzebue}}: »Der häus{{prelom strani}}liche Zwist«) in je sam izvrstno predstavljal soseda. Preložil je še naslednje igre: »{{razprto|Gostilnica na pošti}}« (po Goldoniju); »{{razprto|Snubači}}« (Ein Mann von vierzig Jahren); »{{razprto|Popotnika}}« (Ein Zimmer zu zwei Betten); »{{razprto|Advokata}}«; »{{razprto|Selški brivec}}« (spevoigra). G. J. Zabukovec prelagal je kar sproti za vsako predstavo; bodril je rojake, naj osnujo društvo, katero bi se bavilo jedino le s prirejanjem iger.

Na dramatskem polju, kjer še ni bilo toliko proizvodov, da bi zadoščali za gledališki repertoar, jeli so pisatelji pridno delovati. Videli so namreč, da je slovenskemu odru treba iger, in zategadelj je mnogokateri poskusil, kako bi koristil dramatski književnosti, oziroma slovenskemu gledališču. Vsled tega je ta oduševljena doba obrodila marsikateri sad, ki se ni dal porabiti za oder.

L. 1864. jel je dr. {{razprto|Janez Bleiweis}} izdajati zbirko iger, v kateri je priobčil naslednje igre: 1.) {{razprto|Županova Micika}}, 1864, 2.) {{razprto|Domači prepir}}, 3.) {{razprto|Strup}}, veseloigra v 1 dej., 1865, 4.) {{razprto| Svitoslav Zajček}}, 1865, 5.) {{razprto|Bob iz Kranja}}.

Leta 1865. začel je {{razprto|Miroslav Vilhar}} izdajati zbirko gledaliških iger in je od te zbirke izšlo 6 zvezkov, in sicer: I. zvezek: »{{razprto|Detelja}}«, izvorna šaloigra v 1 dej., 1865; II. zvezek: »{{razprto|Župan}}«, izv. šaloigra v 2 delih, 1865; III. zvezek: »{{razprto|Filozof}}«, šaloigra po angleški, 1865; IV. zvezek: »{{razprto|Igra piké}}« (Une partie piquét), šaloigra v 1 dejanju, svobodno po francoski, 1865; V. zvezek: »{{razprto|Servus Petelinček}}« (Servus Herr Stützerl), šaloigra v 1 dejanju, 1865; VI. zvezek: »{{razprto|Pošten a deklica}}«, šaloigra v 1 delu, 1866. V »{{razprto|Slogi}}« priobčil je šaloigro: »{{razprto|Slep ni lep}}«. &lt;ref&gt;Junak te igre bil je neki sluga »Pri slonu«.&lt;/ref&gt; Kakor so se Vilharjeve pesmi najprej pele v domačem kraju, n. pr. v Senožečah (pri Zelenu), tako so se tudi njegove igre igrale v Gorici, Ilirski Bistrici (v čitalnici), Postojini. Sam M. Vilhar je preložil še nekaj iger (»Striček«, »To sem bil jaz« in dr.).

Leta 1865. priobčila je tudi »{{razprto|Zgodnja Danica}}« Frana {{razprto|Silvestra igrokaz}} v jednem dejanju: »{{razprto|Izgubljeni sin}}«.

Nadalje nam je zabeležiti naslednje pisatelje na polju dramatične književnosti. {{razprto|Bogoslav Rogački}} spisal je izvorno igro v dveh dejanjih: »{{razprto|Kateri bo}}« (izdal Jeretin v Celju, novo
izdajo preskrbel l. 1892. D. Hribar v Celju), in je poslovenil po Kotzebuju opereto »{{razprto|Tičnik}}«, kateri je glasbo zložil {{razprto|Benjamin Ipavec}}. Ta opereta se je večkrat igrala in je bila vselej z{{prelom strani}} burnim ploskom sprejeta. {{razprto|Fran Remec}} spisal je igrokaz v dveh dejanjih: »{{razprto|Samo, prvi kralj slovenski}}«, potem pa še izvorno burko v treh dejanjih: »Trapasti Juri«. V almanahu »Nanosu«, ki ga je izdal leta 1862. Janko (Puckmeister) Vijanski, nahajamo {{razprto|Antona Kosa Cestnikovega}} izvorno šaloigro v dveh dejanjih: »{{razprto|Strast in krepost}}«. Izmed pisateljev izvornih iger imenovati nam je dalje J. {{razprto|Bilca}}, ki je sestavil dramatičen prizor »{{razprto|Slovenija oživljena}}«, potem {{razprto|Ljudevita Tomšiča}} in njegove izvorne veseloigre v dveh dejanjih:
»Lahkoumna Emica« (Slovanski Jug 1868). Od istega pisatelja imamo v rokopisu izvorno veseloigro v jednem dejanju: »{{razprto|Spekel se je}}«, in v treh dejanjih s petjem: »{{razprto|Šilo za ognjilo}}« ali »{{razprto|Danes meni jutri tebi}}«, in konečno burko v
jednem dejanju (poslovenjeno): »{{razprto|Morilci v Kravjej dolini}}«. {{razprto|Anton Klodič}} izdal je v Gorici (pri Seitzu l. 1868.) izvorno veseloigro v treh dejanjih »{{razprto|Novi svet}}«, potem »{{razprto|Materin blagoslov}}«. Od J. Alešovca, jako plodovitega pisatelja in prelagatelja, imamo šaloigro v jednem dejanju: »{{razprto|Kdo je tat}}«, izvorno veseloigro s petjem: »{{razprto|Naselniki}}«, burko v treh dejanjih: »{{razprto|Ne vem}}«. Njegovo delo je »Dimež«, potem prevod »Lumpaci Vagabunda« in še mnogih drugih iger, ki jih naštevamo pozneje. Od {{razprto|Frana Celestina}} imamo igro v treh dejanjih: »{{razprto|Roza}}«, a od J. {{razprto|Ogrinca}}: »{{razprto|V Ljubljano jo dajmo}}«. {{razprto|Vicko Dragan}} je priobčil v Koledarju Matice 1867 komedijo v jednem dejanju »{{razprto|Vrbovčan poboljša svojeglavno ženko}}«; H. {{razprto|Penn}}: »Ilija Gregorič, kmečki kralj«, žaloigra v 4 dejanjih s petjem in melodramo, M. {{razprto|Maj ar}}: »Jagodice«, igra v jednem dejanju. Vredni so, da jih imenujemo, še tile pisatelji: Fr. {{razprto|Zakrajšek}}, (»Marija Antonijeta«, izv. žaloigra v petih dejanjih, »Stričnik kot stric«, veseloigra v jednem dejanju, po Schillerju »Lažnjivi stric«); {{razprto|Janez Globočnik}} (»Pravica ne prestane«, izv. igra v treh dejanjih, »Pravda«, veseloigra v jednem dejanju po Benediksu, »Zakonske nadloge«, veseloigra v dveh
delih po Benediksu, »Svojeglavneži« – prevod); J. {{razprto|Lipež}} »Car Lazarjeva smrt«, žaloigra, odlomek tiskan v Glasniku); Fr. {{razprto|Jaroslav}} (»Slovenski Jurček«, izv. šaloigra v treh dejanjih); Fr. {{razprto|Severjan}} (»Smrt zedini ljubeča srca«, izv. žaloigra v treh dejanjih); J. {{razprto|Kosmač}} (»Kovačeva Minka«, veseloigra v jednem dejanju, »Hvaležni sin«, veseloigra v jednem dejanju, prevod); {{razprto|Srebški-Petrlin}} (»Modrost in pravica«, izv. igra v jednem dejanju; »Tragična«, žaloigra v jednem dejanju, po{{prelom strani}} nemškem; »Zaušnica po vsaki ceni«, šaloigra v jednem dejanju po nemškem).

Osobito prelagatelji so bili pridni, kakor: {{razprto|Janez Globočnik}} (»Zakonske nadloge«, »Lakomnik«, igra v treh dejanjih, iz angleščine). Jakoba Zabukovca smo že prej omenili. {{razprto|Matija Valjavec}} ( »Ajant«, Cvetje 1864, »Ifigenija v Tavriju«, »Sin
divjine«, po Halmu); M. {{razprto|Samec}} (»Belizar«, opera v četirih dejanjih; »Krivnja«, žaloigra v četirih dejanjih, spisal Müller, »Pijanec«, šaloigra v treh dejanjih po Kotzebuju, »Trip«, šaloigra v treh dejanjih po nemškem); {{razprto|Valentin Mandelc}} (»Bog Vas sprimi«, »Faust« I. del, »Išče se odgojnik«, »Gospod Zamuda«,
»Moja zvezda«, »Na kosilu bom pri svoji materi«, »Pesek v oči«, »Ženski jok«, »Klobuk«, »St!«, »Doktor Robin«); dr. {{razprto|Matija Prelog}} (»Črni Peter«,Lercher 1866, »Zakonska sol«,Lercher 1866); J. {{razprto|Žepič}} (»Čudodelni klobuk«, po Klicperi; »Pozabljenec«, veseloigra v jednem dejanju po Kotzebuju); {{razprto|Josip Stare}} (»Najprej mati«, »Stara mesto mlade«, »Ženin od gladi«, »Gospod Čapek«, »Telegram«, »Požigalčeva hči« in »Norišnica v I. nadstropju«); {{razprto|Josip Nolli}} (»Po polnoči«, »Graščak in oskrbnik«, »Pri glasoviru«, iz francoščine, »Godčeve pesmi«, »Afrikanka«, »Gluh mora biti«, »V spanju«); {{razprto|Dragotin Šavperl}} (»Hamlet«); Fr. {{razprto|Rebec}} (»Jurčkove prikazni«, »Na mostu«, gluma v jednem dejanju, po Klicperi, »Žurnalisti«); J. {{razprto|Navratil}} (»Kljukec je od smrti ustal«, burka v jednem dejanju od Kotzebuja); Lujiza Pesjakova (»Na Koprivniku«, izv.; »Strup«, »Svitoslav Zajček«, »Zabavljica« in »Pokojni moj«); Fr. {{razprto|Marn}} (»Nikolaj Zrinski«, trag. v petih dejanjih po Körnerju, »Inserat«, veseloigra v treh dejanjih, češki Sabina) ; M. {{razprto|Majar}}; {{razprto|Peter Grasselli}} (Klicpera: »Roho vin čtverrohý«,
veseloigra v jednem dejanju); D. {{razprto|Bole}}, {{razprto|Novomeščan}} (»Kovač«,
igra v jednem dejanju, »Repatnica«, šaloigra v jednem dejanju, po Ifflandu); {{razprto|Makarovič}} (»Češki godec«, igra v petih dejanjih); Fran {{razprto|Podobnik}} (»Blaga mati«, igrokaz v treh dejanjih, »Kar se ne stori, se tudi ne zve«, igra v jednem dejanju, »Nesrečni denar«, veseloigra v treh dejanjih, po povesti izdelal); {{razprto|Ivan Rak}} (preložil Schillerjeve »Razbojnike«), L. {{razprto|Leskovec}} (»Romeo in Julija«); J. {{razprto|Križaj Severjev}} (»Tomaž Mor«, žaloigra v petih dejanjih, spisal Silvio Pellico, Cvetje 1866, »Frančiška z Rimini«, tragedija v petih dejanjih, spisal Silvio Pellico); J. {{razprto|Mohorčič}}, {{razprto|Andrejčkov Jože}}, {{razprto|Podgorski}} (»Zlato ne blaži«, dram. prizor po Klicperi), N. {{razprto|Dolinar}} in še nekaj drugih.{{prelom strani}} Z vsakim letom pojavljali so se novi pisatelji in prelagatelji{{redakcija| |,}} toda ker se njih imena nahajajo v izkazu gledaliških predstav slovenskih, ne navajamo jih tu od sebe. Mnogo iger je izdalo Dramatično društvo v »{{razprto|Slovenski Taliji}}«.

Neminljivih zaslug za slovensko gledališče pridobili so si
slovenski skladatelji. Že leta 1848., ko še ni bilo slovenskih
skladeb toliko, da bi se mogle prirejati pevske slavnosti, nastopila sta Kamil o Maše k in Juri j Fleišma n ter sta spravila
na javni oder svoje skladbe slovenskih pesni. Za njima je nastopil Riha r na glasbenem polju. Za gledališko glasbo skrbeli
so čitalnični zborovodje, ki so zajedno opravljali službo dirigenta
v slovenskem gledališču. Zborovodja F a b i a n, rodom Čeh, vodil
je čitalniški zbor od početka do polovice leta 1866; Leop. B e 1 a r
deloval je 1866, potem je nastopil Vacla v Prohaska . Za
glasbeni del so skrbeli Anton N e d v e d, Davorin Jenko ,
dr. Benjamin Ipavec , Heidrich , Anton Foerster .
Od malega prehajali so skladatelji do večjega. Mirosla v
Vilha r podal nam je spevoigro: „ Jamsk a Ivanka&quot;. 1 )
Miroslav Vilhar je spisal .Jamsk o Ivanko &quot; v Gradcu najprvo v nemškem jeziku (Johanna von Luegg), in jo je sam
uglasbil. Nemški prevod je tudi ponudil ravnatelju nemškega
gledališča. L. 1866. predstavljala se je z velikim uspehom četirikrat zaporedoma v deželnem gledališču in v čitalnici Ipavčeva
opereta: „Tičnik&quot;. Dr. B. Ipavca najnovejše delo je spevoigra
v treh dejanjih: »Teharsk i plemiči&quot;. Libreto je spisal
Anton Funtek . Skoro potem zložil je Anton Foerster opereto:
„Gorenjsk i slavček&quot; .
Prirejati predstave pomagal je „Južn i Sokol&quot;. Ker so
se v prvem početku dajale kratke burke ali veseloigre, preuzemal
je tudi „Sokol&quot; katero točko ter je pridno telovadil. Od svojega
postanka pa do 7. aprila 1867 priredila je narodna čitalnica
ljubljanska 36 gledaliških predstav, od katerih je 4 priredila
združena z „Južnim Sokolom&quot;, 2 predstavi je dal sam „Južni
Sokol&quot;, 2 pa je napravil Pe n s pomočjo čitalniških diletantov.
Evo teh predstav.3)
») „Jamsk a Ivanka&quot;. Izvorna domorodna igra s pesmami v treh
dejanjih od Miroslava Vilharja. V Ljubljani. Natisnil Jožef Blaznik. 1860.
Posvečena Slovenskemu društvu.
2) P. pl. Radics omenja v knjigi: „Der verirrt e Soldat&quot;, čitalničnih
predstav, toda nepopolno, kar bodi s tem popravljeno. 
Slovenske predstave v čitalnični dvorani in v starem deželnem gledališču.
Let a 1S61.
1. Na Štefanjo. Parlament slovenski. Predstavljalo je 12 ,,poslancev&quot;, od katerih je vsak zagovarjal, daje narečje
njegovega kraja najlepše. Parlament pa je z večino sklenil, govor bodi tak, kakor je pisanje.
Let a 1862 .
2. 12. januv. Parlament slovenski.
3. 7. decemb. Prerokovanje vremena v prihodnjem letu. Spisal
Blaž Potočnik. Predstavljali dve gospici.
Muha in krop. Zložil J. Poklukar.
Viljem Tel, I. del. Čitalo je to delo 14 gospodov in
1 gospa. Čitanje se je nadaljevalo 14. in končalo
21. decembra.
Let a 1863 .
4. 4. januv. Domači prepir. (Kreg med ženo in možem, „Der
hausliche Zwist&quot;.) Po Kotzebuju poslovenil Jakob
Zabulcovec. Soseda je igral g. J. Zabukovec, moža
g. Fran Ravnihar, ženo pa gospica Tomanova, zdaj
omožena Coloretto.
5. 2. februv Vodnik, Zois, Linhart ali Slovenija oživljena.
Dramatičen prizor. Zložil J. Bile. (Predstavljano
na čast Vodniku.) Prizor je tiskan v „Glasniku&quot;
in „Novicah&quot; 1. 1863.
6. 8. marca. Udova in udovec. Holbein, poslovenil dr. Janez Bleiiveis. Predstava na čast Cirilu in Metodu. Udovo
je igrala gospica Tomanova.
7. 29. marca. Starost slabost. Po nemškem poslovenil I. Drobnic.
(Leykam Gradec, 1859. Venec gled. iger 2 vez.)
8. 6. decemb. Snubači. Šaloigra, poslovenil Jakob Zabukovec, ki je
bil z velikim ploskom klican.
9. 20. decemb. Dobro jutro Šaljiva igra, češki spisal VI. K. Klicpera.
To igro v jednem dejanju poslovenil je Čeh Dr.
Kleeman, gimnazijski ravnatelj v Ljubljani, ko se
je učil slovenski z J. Kosmačem, skriptorjem licejske knjižnice ljubljanske. Isti Kleeman je tudi
poslovenil igro: Tat v mlinu. 
-*4 51 &amp;&lt;-
Let a 1864 .
10. 2. februv. Devica orleanska. Samogovor iz 4. dejanja. Deklamovala s spremljevanjem orkestra gospica Ema
Tomanova, zdaj učiteljica v Gorici. (Beseda Vodniku
v čast.)
11. 21. februv. Pravda. Šaloigra v jednem dejanju, po Benediksu poslovenil J. Globocnik, magistratni komisar. Matiča
je igral g. Koblar in Vrbovca g. Per.
12. 6. marca. Filozof. Šaloigra, v jednem dejanju. Poslovenil Miroslav
Vilhar. Gospica Matilda Hrovatinova (še živi) in
dr. Bleiweis igrala sta izvrstno; nadalje gospica
Klot. Žagarjeva (Minka), g. Wolf (Komar), g. Steinmec (strežaj), zdaj lesni trgovec v Bosni.
Domači prepir. Soseda je igral g. Jakob Zabukovec,
moža g. Fran Ravnikar, ženo gospica Hermina Tomanova.
13. 13. marca. Zupanova Micika. Igro je popravil dr. Janez Bleiiceis.
Glažka je igral g. Brahsler, župana g Peter Grasselli, Miciko gospica Nollijeva (zdaj soproga g.
Kagnusa), Anžeta g. Fran Vidic, (ki je pel Fleišmanovo: „Kranjski fantje, mi smo mi&quot;), Tulpenheima (Siissheima) g. Ivan Tisen, Monkofa („Windberga&quot;) g. Fr. Drenik, „ Podgorsko&quot; (Sternfeldovko)
gospica H. Tomanova.
14. 20. novemb. Popotnika. Poslovenil Jak. Zabukovec. Popotnika
sta bila gg. T in Z natakar
g. Vidic.
15. 26. decemb. Strup. Veseloigra, poslovenila po nemškem Lujiza
Pesjalcova. Ljudmila gospica T. E., Božidar g. R.,
Mati Ljudmilina gospica T. H.
Kljukec je od smrti ustal. Burka. Poslovenil I.
Navratil. Godrnjač g. Koblar, Kljukec g. Brahsler.
16. 31. decemb. Advokata. Komična opereta Schubertova. Priredil
„Južni Sokol&quot; v čitalnični dvorani.
Ulajnar od koprolu. (Priredil Jos. Nolli).
Let a 1865 .
17. 26. marca. Svistoslav Zajček — („Rothe Ha,are&quot;). Prosto poslovenila Lujiza Pesjakom. Na novo je nastopila 
gospica Roza Frohlichova kot Ivanka in dr. Hinko
Dolenec kot stotnik.
18. 2. aprila. Advokata. Po Schubertu. Poslovenil Jakob Zabukovec.
Igra pike. Poslovenil M. Vilhar. Odlikovala se je
igralka gospica M. Hohnova, (še živi v Ljubljani),
ki je 1864 prvič nastopila.
19. 16. aprila. Bob iz Kranja. Češki VI. V. Klicpera. Javna predstava v deželnem gledališču. Priredila čitalnica
in „ Južni Sokol&quot; v korist siromakom Notranjcem.
Petje zložil Fabian. Ivana Bilca prolog je govorila
gospica Ema Tomanova. Gospica Angela Stergarjeva,
hči dr. Stergarja, kije nalašč prišla v Ljubljano, pela
je Ipavčevi pesmi „Lahk o noč &quot; in „Ostan i
pr i meni&quot;. Ona in nje sestra Gabrijela peli sta
dvospev iz Mozartove opere „Nozze di Figaro&quot;,
poslednja je še pela Strakoševo arijo: „D'amor e
giubilo&quot;. Gospica Dragoila Milanova je prišla
iz Zagreba in je igrala in pela „Potinj o i z
Kranja&quot;. Polonico je igrala gospica Ana Nollijeva, Matiče je bil g. Josip Nolli, mojster Tomaž
g. Peter Grasselli, odrtnik Grabež g. P. Drahsler. —
Gledališče je bilo polno; prišlo je tudi mnogo
ljudi s kmetov. Čisti dohodek predstave je bil
105 gld. 68 kr.
20. 11. maja. Advokata. (Na čast prvemu občnemu zboru „Slovenske Matice&quot;).
21.26. novemb. Viljem Tel, 2. prizor v 3. dejanju. Ljudmila gospica Ema Tomanova; Janko g. Fran Vidic.
22. 2. decemb. Krst pri Savici. Prešernu v spomin priredil Penn
v javnem gledališču. Sodelovali: Gospica Frohlichova, gg. Nolli, Drahsler in Penn.
23. 9. decemb. Krst pri Savici.
24.17. decemb. Strijček. Šaloigra v treh dejanjih, poslovenil M.
Vilhar. Sodelovali so: Gospici Frohlichova in Nollijeva in gg. Koblar, Drahsler, Nikomed Ravnikar,
c. kr. sod. pristav, Zupančič in Tisen ml.
25. 31. decemb. Ta večer je imel „Južni Sokol&quot; besedo v
čitalnici in se je igrala Levstikova šaloigra v jednem dejanju. 
-+S 63 e*~
Let a 1866 .
26. 4. februv. Tičnik. Opereta v jednem dejanju, po Kotzebuju
poslovenil Bogoslav Rogacki, uglasbil dr. Benjamin
Ipavec. Osobe: Poljanec g. Vojteh Valenta; Ljuboslava gospica Roza Frohlichova; Zorinka, hišina gospica Ivana Podkrajškova; Blaž Zelenkovič
g. Anton Jentl; Ključar g. Viktor Coloretto. (Beseda
v spomin V. Vodniku.)
27. 25. februv. Tičnik. V čitalnici.
28. 18. marca. V gostilnici na pošti. Po Goldonijevi poslovenil
Jakob Zabukovec. Odlikovala se je igralka Frohlichova kot Ljudmila. Dvospev iz Verdijeve opere
„Attila&quot;, pela gg. Fr. Vidic in V. Coloretto.
29. 2. aprila. Tičnik. Čitalnica združena s „Sokolom&quot; v pripomoč
ubogim Dolenjcem v javnem gledališču. Sodelovali : Gospici Roza Frohlichova, Miza Srapkova, soproga c. kr. rač. svetnika Haubitza, in gg. A. Jentl,
V. Valenta, V. Coloretto. Eliza Srapkova nastopila
je prvič kot hišina. Čisti dohodek 415 gld. 37 kr.
Dvospev iz Verdijeve opere „Attila&quot;.
30. 15. aprila. Kljukec je od smrti ustal. Igrala gg. Drahsler in
Koblar. Predstava je bila v gledišču; priredila jo je
čitalnica z „Južnim Sokolom&quot;. Bilo je tudi petje.
Gospoda Fr. Vidic in V. Coleretto sta delala marmorn e kipe.
31. 27. sept. Tičnik. V čitalnici. Gospici Roza Frohlichova in Eliza
Srapkova.
32. 21. oktob. Slep ni lep. Šaloigra, spisal M. Vilhar. (Odlikoval se
osobito g. Jos. Nolli.) Predstavo je napravil v čitalnici »Južni Sokol&quot; v spomin svoje tretje obletnice.
33. 28. oktob. črni Peter. Poslovenil dr. M. Prelog. Sodelovali
gospica Marija Prelihova, zdaj v Mariboru, gg. Peter
Grasselli in Josip Nolli.
Let a 1867 .
34. 3. februv. Slovenija oživljena. Zois g. Drahsler-, Vodnik g.
Koblar.
35. 24. marca. Zakonska sol. Poslovenil dr. M. Prelog.
36. 7. aprila. Ultra. Veseloigra. Prvič meglene podobe. 
Vse igre, izimši one, ki so bile že prej prevedene, prevajale so se sproti in so takorekoč „gorki&quot; prevodi prihajali na
oder. Vse predstave so se vršile v veliki dvorani čitalnice, le
igra „Domači prepir&quot;, ki je bila prva dramatična predstava
(dne 4. januvarja 1863) igrala se je v sobi, kjer je (v gosp. Fr.
Ks. Souvana hiši, Šelenburgove ulice) imela čitalnica do junija
1. 1892. svojo bralno sobo. Vse predstave so bile ogromno obiskovane, tako da je n. pr. dne 3. februvarja 1864 bilo pri pred
stavi čez 500 ljudi. Jedenkrat je bilo v vseh prostorih čez 800 ljudi.
Bliskoma se je raznesel glas po vsem Slovenskem o izvrstnih zabavah in besedah, ki jih je prirejala čitalnica svojim članom. Koj po ljubljanski čitalnici jele so se snovati posestrime.
Mariborska leta 1861., in koj potem tržaška (1861) in celjska
1862 osnovana, vse so posegale po repertoarju ljubljanske čitalnice. Čitalnica v Vipavi, osnovana 1864, predstavljala je »Viljema Tela&quot; (1. prizor), v Celju predstavljali sta se 1. 1864. igri:
»Raztresenca&quot; in »Domači prepir&quot;, v Kranju igrali so 1. 1865. »Župana&quot;; v Novem Mestu 1. 1866. »Strup&quot; in »Domači prepir&quot;, v
Mariboru 1. 1866. »Igro pike&quot; in »Črni Peter&quot;.
Dne 7. aprila 1867 bila je v čitalnici zadnja gledališka predstava. Istina je, da je še pozneje čitalnica prirejala gledališke
igre, toda do dne 7. aprila skrbela je ona jedina za gledališke
predstave; in kako dobro se je organizovala, vidimo iz tega, ker
je imela poleg zbora svoj orkester, pri katerem so sodelovali
sami mladi rodoljubi. Skrb za nadaljnje prirejanje gledaliških
predstav preuzelo je v tem času ustanovljeno Dramatično
društvo, katerega pravila je potrdila c. kr. deželna vlada
z dopisom z dne 18. aprila 1867, štev. 1222. Dr. Janez Bleiweis
bil je gotovo najboljši tolmač javnega mnenja, ko je novo društvo pozdravil (»Novice&quot;, št. 19, 1867) dne 8. maja z naslednjimi
prijaznimi besedami: „Rojaki, zopet je odprto novo polje delavnosti, ki bode na veliko korist vsemu slovenskemu narodu. Naj
se krepko in čvrsto razvije mlado društvo in požene novo cvetje na
polju slovenskega slovstva in domače umetnosti. Božja pomoč!&quot;

==Del II.==
{{prelom strani}}
===Snovanje Dramatičnega društva v Ljubljani.===
obri uspehi na čitalničnem odru napotili so mlade rodoljube, da so se poprijeli resno misli ob ustanovitvi Dramatičnega društva ter so jeli resno premišljevati, kako bi
raztresene moči zbrali ter osnovali stalno slovensko gledališče.
Združili so se v misli, da je treba osnovati društvo, ki bi imelo
namen gojiti slovensko dramatiko ter skrbeti posebe za tisek
dramatičnih del in za ustanovitev rednih slovenskih gledaliških
predstav v Ljubljani.
Na dan 15. novembra 1866. leta sešli so se v Ljubljani
mladi rodoljubi v prvo posvetovanje. Ti rodoljubi so bili:
Drahsle r Pavel, trgovski pomočnik; dr. Karol Gestrin, odvetniški koncipijent; Peter Grasselli, hišni posestnik; Fran
Levstik , pisatelj; Josip Nolli , pravnik; dr. Josip Poklukar ,
notarski koncipijent; Eduvard Pour , trgovec; Ravni h ar Fran,
deželni uradnik; Josip Stare , ph. cand.; Luka Svetec , magistratni komisar; Vojteh Val e nt a, magistratni uradnik; Dragotin Žagar , c. kr. uradnik. Ti rodoljubi bili so začasen odborin so si izbrali za predsednika Luko Sve t ca, za podpredsednika Petra Grassellija , za tajnika Josipa Nollij a in za blagajnika Dragotina Žagarja.
Prvo delo bilo je odboru sestaviti pravila. Prvi načrt pravil
sestavil je Josip Stare , zdaj kr. profesor v Zagrebu, kije svoje
poročilo predložil odboru. Na osnovi tega načrta napravili so
potem uzajemno Josip Stare, Peter Grasselli in Josip Nolli
pravila. Ta pravila je odbor odobril, a Luka Svetec dobil je
nalog, predložiti jih c. kr. deželnemu predsedstvu v potrjenje.
Njega Veličanstvo blagoizvolilo je s previšnjim sklepom z
dne 2. marca 1867 dovoliti, da se napravi Dramatično društvo
v Ljubljani, slavno predsedstvo c. kr. deželne vlade pa je 
- H 58 1*-
potrdilo dne 18. aprila 1867 pravila, Namen društvu bil je:
vsestranski podpirati in pospeševati slovensko dramatiko; torej
skrbeti, da se razvije slovenska dramatična književnost, in je v
ta namen začelo izdajati gledališke igre. Nadalje je bil društvu
namen, ustanoviti svojo dramatično učilnico, napravljati glediške
predstave ter osnovati dramatično knjižnico in omisliti posebno
opravo. Člani so se ločili: v predstavljajoče, pisalne, podporne
in častne. Dolžnost predstavljajočih članov bila je, da so se
redno udeleževali skušenj in da so preuzemali odločene jim
uloge; dolžnost pisateljev pa je bila, spisovati društvu primerne
knjige.
Ker je vlada zahtevala nekaterih prenaredeb, odobril je
prvi občni zbor te prenaredbe. To priliko je porabil Fran Levstik
ter je predlagal, naj se mej drugim tudi jasneje določi, kaj je
dramatična učilnica, kaj knjižnica in naj se odbor pomnoži na
20 članov. Te prenaredbe je sprejel prvi občni zbor. Pozneje se
je pokazalo, da je to število odbornikov preveliko, in zategadelj
in tudi radi drugih določeb preosnovalo se je društvo 1. 1872.
in je prenarejena pravila odobrila c. kr. deželna vlada z odlokom
z dne 31. maja 1872. Po teh novih pravilih šteje odbor le 12
članov. Konečno se je še Dramatično društvo popolnoma prenaredilo 1. 1891. in to s posebnim ozirom na novo deželno gledališče.
Po teh pravilih sestavljen je odbor iz 9 članov, ki morajo vsi
prebivati v Ljubljani. Društvo ima svojega predsednika, tajnika
in blagajnika. Za posebna opravila voli se iz odbora igraln i
odse k p eter i h .članov, ki skrbi za sestavo repertoarja; izbira
in presoja igre ter jih pripravlja za prihodnjo gledališko dobo.
Dalje se voli intendancij a treh članov, katera določa dnevni
repertoar ter vodi predstave. Celokupni odbor je ravnateljstvo.
Brž po ustanovitvi društva izdal je odbor (dne l.maja 1867)
tiskano vabilo na pristop k Dramatiškemu društvu, kakor se je
takrat zvalo. V tem vabilu naznanja se Slovencem radostna
novica, da je Njega Veličanstvo potrdilo novo društvo; priobčuje
se poglavitna vsebina pravil, in konečno vabi odbor vse ljubitelje
slovenske umetnosti, vse častitelje veličastne modrice Talije, da
obilno in brez odloga pristopijo k novem društvu. „Evo&quot;, nadaljuje se v vabilu, »dragi rojaki, novo polje, kjer bo skušal slovenski genij mlade svoje peruti. Kar so izvrstni domorodci že
dolgo želeli, kar se jim je pa le z malim uspehom izpolnjevalo,
ker so bile posamezne moči preslabe, skusimo zdaj z združenimi 
-M 59
močmi. Položim o temel j narodnem u gledišču , katero
bo bistrega uma slovenskega vredno, katero bo prijeten dom za
narodno razveseljevanje, šola lepih nravov in čiste narodne
besede ter budilno zrcalo plemenitih čustev in dejanj človeških.
Blag na,men, ki si ga je društvo postavilo, ta nam bodi uspešno
priporočilo pri vseh prijateljih slovenskega naroda.&quot;
Prav toplo pa se priporoča društvo v podporo čitalnicam
po Slovenskem, katerim bo društva napredek in obilen sad dramatske umetnosti posebe v korist. In da je bilo in da je danes
Dramatično društvo čitalnicam v korist, to vemo in vidimo, ko
Dramatično društvo s »Slovensko Talijo&quot;, t. j. zbirko dramatičnih
iger, ki jo daje na svetlo (do zdaj 57jvezkov), omogočuje čitalnicam, da lahko prirejajo glediške predstave.
Kak uspeh je imelo vabilo k pristopu? Še precej po voljen.
Prva skrb osnovalnemu odboru bila je iskati novemu društvu
članov: igralnih, pisalnih in podpornih. Člani so pristopali le
polagoma, posebno redko so se oglašali člani iz unanjih krajev.
Razmerno mnogo je imelo društvo članov igralnih in podpornih.
Naslednja razpredelnica nam kaže stanje članov v prvih
letih društvenega obstoja.
Let a
Člano v
Let a Ukupe
igralnih podpornih
Ukupe
1867/68 30 138 168
1868/69 31 190 221
1869/70 64 239 303
1870/71 68 304 372
1872/73 18 319 337
1873/74 28 308 336
1874/75 28 335 363
1875/76 332
1876/77 318
1877/78 276
1878/79 227
1879/80 235
1880/81 221 
-H 60 HVsak član je plačeval na leto po 1 goldinar, podporni člani
po 2 goldinarja. Kar se tiče števila članov v poznejših letih, ni
se to število mnogo izpreminjalo in ostaje zvečine v jednakih
mejah.
Začasni odbor imel je 23 sej, prvo dne 15. novembra 1. 1866.
in zadnjo dne 17. junija 1868. Dne 25. septembra 1867 preselil
se je Josip Stare v Osek in tako je izgubilo društvo jednega
najboljših odbornikov. Dne 5. februvarja 1868 odložil je Luka
Svetec predsedništvo, ker mu je opravilo državnega poslanstva
branilo, da svoje dolžnosti kot društven predsednik ni mogel
tako opravljati, kakor bi rad in kakor bi mlado društvo potrebovalo. Vsled tega vodil je seje podpredsednik Peter Grasselli,
in, ako on ni utegnil, namestnik mu dr. Josip Poklukar. Namesto
Jos. Stareta in Luke Svetca bila sta v prvem občnem zboru
dne 15. marca 1868 voljena v odbor dr. Karol Bleiweis in Ivan
Murnik.
Prvemu občnemu zboru bilo se je mnogo baviti s pretresovanjem pravil, ker je zahtevala vlada nekaterih prenaredeb,
in zategadelj ni se še volil nov odbor. Šele v izrednem občnem
zboru, ki je bil dne 21. junija 1868 ob 1/211. uri v čitalnični
dvorani, volil se je prvi odbor 20 članov in je bil izvoljen za
predsednika Fran Levstik , za blagajnika Dragotin Žagar ; v
odbor pa: Dragotin_£ole, Fran Cegnar, Pavel Drahsler, Dr. Karol
Bleiweis, Peter Grasselli, Emil Guttman, Josip Jurčič, Jurij Kozina,
Ivan Murnik, Josip Nolli, dr. Fr. Papež, dr. Josip Poklukar,
Eduvard Pour, Fr. Ravnihar, Josip Stritar, Jan Vavru, Vojteh
Valenta, Jakob Zabukovec.
Novoizvoljeni odbor volil je iz svoje srede za podpredsednika Petra Grassellij a in za tajnika prof. Jurija Kozino .
Toda predsednik in tajnik uztrajala sta le nekaj mesecev v odborništvu in sta ju vsled tega namestovala P. Grasselli in
Jos. Nolli; prvi je vodil društvo, drugi pa je nadomeščal tajnika. 

===Slovenci v starem deželnem gledališču.===
starem deželnem gledališču, ki je stalo na mestu, kjer
stoji danes „Tonhallea, bila je leta 1789. prva slovenska
^«•53= predstava. Igrala se je takrat Anton a Linhart a veseloigra „Županov a Micika u z jako velikim uspehom. Od te
dobe, četudi se je zdaj pa zdaj slišala slovenska beseda na javnem
odru, vender do leta 1848. ne moremo govoriti o slovenskih gledaliških predstavah, ker jih sploh ni bilo. Šele leta 1848. začelo
je »Slovensko društvo v Ljubljani&quot; prirejati besede in gledališke
predstave v starem deželnem gledališču; vender ko je društvo
nehalo delovati leta 1851., prestale so tudi gledališke predstave
slovenske. Z narodno čitalnico ljubljansko obudile so se spet
predstave; a tudi čitalnica smela je malokdaj nastopiti v deželnem gledališču.
V starem deželnem gledališču šopirila se je ves čas samooblastno nemška muza, dočim je slovenska muza zaman trkala
na vrata starega deželnega gledališča ter prosila v njem vsaj
majhnega prostorčka za se. Ostati je morala pred vrati ter
koprneti in dolgo čakati onega, ki bi jej odprl vrata v domačo
hišo. Dramatično društvo, ki se je osnovalo leta 1867. z namenom, da bi prirejalo gledališke predstave ter ustanovilo v
Ljubljani stalno slovensko gledališče, zahtevalo je energično ustopa
v stari hram umetnosti. Toda tudi ono je trkalo dolgo zaman. Mogočni Nemec imel je gluha ušesa za nas.
Dramatično društvo je vse svoje mlade sile uporabilo v to,
kako da osvoji hišo, do katere je imelo polno pravico. Koj v
tretji seji osnovalnega odbora Dramatičnega društva dne 25. aprila
1867 izrazil je odbornik Dragoti n Žaga r željo, naj bi se brž
ko mogoče igralo v deželnem gledališču. Upal je, kakor je upal
vsak rodoljub, -da se tej želji ne bodo upirali Nemci, saj je že
leta 1865. dr. Janez Bleiweis izrekel v deželnem zboru isto željo,
kateri je pritrdila večina tedanjega nemškega deželnega zbora
kranjskega, namreč da se jedenkra t na tede n sme igrati
slovenski v deželnem gledališču. Upati je smel torej vsled te izjave tudi odbor Dramatičnega druš.tva, da se mu izpolni ta želja
in da se mu ne bode kratila pravica igranja v deželnem zavodu.
Odbor se je jel dogovarjati in pogajati z deželnim odborom,
kateri mu je z dopisom z dne 26. maja 1868, št. 1646 
62 S*-
naznanil, da se je deželni odbor pogodil z vodjo nemškega gledališča tako, da podjetnik, to je nemški gledališki vodja, prepusti
gledališče deželnemu odboru vsa k mese c jedenkra t za slovenske gledališke predstave Dramatičnega društva proti temu,
da ono da nemškem u podjetnik u polovic o čisteg a
dohodk a tisteg a večera. Vsled tega se je Fran Ravnihar
pogajal v imenu društva z nemškim podjetnikom Zollnerjem, ki
je imel jedini pravico dajati predstave v deželnem gledališču
vsled pogodbe z deželnim odborom kranjskim, in je poročal, d a
je Zollne r volj e prepustiti gledališč e Dramatič -
nemu društv u jedenkra t na mese c za polovic o čisteg a dohodk a tisteg a večera . Za to se je pa Zollner
zavezal, da društvu brez vsakega povračila prepusti svojo pripravno
gledališko obleko in tiste člane svojega orkestra, ki so v njegovi
službi. Nemški vodja pa je bil še toliko oprezen, da je odstopil
vsak dan razven sobote in nedelje, ki sta, kakor znano, dva najboljša gledališka dneva.
Odbor Dramatičnega društva je uvidel, da si ne more pridobiti deželnega gledališča, in je radi tega leta 1867. in 1868.
prirejal svoje predstave v ljubljanski čitalnici. Istina je, da sta
bili dve slovenski predstavi leta 1868. v gledališču, ali ti sta
bili v mesecu maju, torej izven gledališke dobe, ko je že odšel
Zollner s svojo družbo. Jedna teh predstav bila je dne 3. maj a
1867., druga pa 16. maj a 1867. Prvo je priredila čitalnica združena s Sokolom in Dramatičnim društvom.')
V 22. seji dne 2. junija 1868 posvetoval se je osnovalni
odbor o tem, kako naj se odgovori deželnemu odboru. Seja je
bila precej živa. Odbornik Fran Ravniha r rekel je, deželnemu
odboru naj se odgovori, da se to, kar dovoljuje deželni odbor,
zdi Dramatičnemu društvu »strašno kumerno &quot; in da odbor ne
sme biti zadovoljen s to ponudbo. Odbornik Pete r Grassell i
izjavil se je odločno, naj se ta stvar poroča prvemu občnemu
zboru in naj se tam reče, da društvo ne bode nikako r igralo
pod pogoji, kakor jih je sklenil deželni odbor v pogodbi s Zollnerjem. Društvena naloga ni delati tlako; po predlogu deželnega
odbora delali bi le sramotno tlako. Vsled teh izjav sklene odbor
') Prva društvena predstava bila je v čitalnici dne 24. oktobra 1867.
(Glej: ,,Predstave Dramatičnega društva&quot;, j Četrta društvena predstava je
bila 15. marca 1868. Igral se je ..Inserat&quot;; sodelovali pa so gg.: Koblar,
Grasselli, Valenta, Nolli, Lesjak, Hohnova, Prelihova in Brusova. 
- H 63 S+-
Dramatičnega društva, predložiti vso stvar prvemu občnemu
zboru in si izvoli v to poročevalca Ivan a Murnika.
Ta občni zbor bil je dne 21. junija 1868. 1. Poročevalec
Ivan Murnik pojasnil je odborovo stališče, da društvo ne more
sprejeti rečene ponudbe. Le jeden odbornik tolmačil si je stvar
nekoliko hladneje, kar pa je Frana Levstik a tako razgrelo,
da se je izjavil in rekel: „Strmeč stoji občni zbor pred ponudbo
deželnega odbora, ki se daje društvu, katero je važnejše, nego je
čitalnica, Sokol in celo Matica. Dramatičnemu društvu je namen
gojiti in spešiti najplemenitejšo umetnost, dramatiko Ves svet
čisla narode, ki so dospeli v tej umetnosti do visoke stopinje
ter so uzgled drugim narodom. Mi nočemo nikogar preganjati,
nikomur kratiti pravic, temveč zopet ponižno in pohlevno prosimo
prostorčka v hiši, ki je naša. Naš narod slovenski prosi dom^,
v svoji lastni hiši. Da bi slovenska muza delala tlako nemškemu
vodji, da bi mu mi plačevali še davek za to, tega ne. Če moramo plačevati za milost, ki se nam izkazuje, davek v hiši, ki
je naša, ostanemo raji pred vrati. Dramatično društvo mora
imeti ta ponos, da izreče, da neče stopiti v hišo s takimi po
goji&quot;. Ta govor Levstikov bil je burno sprejet. Pri glasovanju je
bilo 28 članov za predlog poročevalčev, 2 pa zoper njega.
To izjavo občnega zbora naznanil je odbor Dramatičnega
društva deželnemu odboru. Da odbor ni imel uspeha, umeje se
samo ob sebi. Vsled tega je društvo prirejalo predstave v čitalnici, katera je svojega otroka ljubeznjivo čuvala.
Prv o in drug o let o svojeg a obstank a (od 1867.
malon e do konc a 1869.) tore j ni igral o Dramatičn o
društv o v deželne m gledališču. 1 ) Šele tretje leto (1869/70)
dovolil je deželni odbor, da sme društv o uporabiti deželn o gledališč e po jedn o nedelj o na mesec . Društvo
se je s to pravico izkoristilo in je priredilo svojo prvo redno
predstavo v deželnem gledališču dne 10. oktobr a let a 1869.
ter j e s tem dnevo m položil o temeljn i kame n daljšemu razvoj u slovenskeg a gledališča . Predstava se je
otvorila s prologom in igrala se je igra „Inserat&quot;. To leto igralo
je društvo jednajstkrat; 9 predstav priredilo je v deželnem gledališču, 2 pa v čitalnici.
M Fran Gerbi&lt;5 priredil je v gledališču dva koncerta, in sicer dne
3. in 16 maja 1868. 
Slovenske predstave so tako močno naudušile občinstvo, da
je vse vrelo v gledališče in je bilo oduševljenje splošno, kakor
leta 1848. Pri predstavi dne 21. novembra 1869 bilo je gledališče popolnoma natlačeno in so ljudje iz preddvora gledali v
gledališče, drugega občinstva pa je bilo vse polno na cesti. Le
osem demonstrativnih lož bilo je praznih. Kakor so bili Slovenci
oduševljeni, ravno tako so bili nemški posestniki lož zagrizeni
ter niso svojih lož marali dati Slovencem v porabo niti za drag
denar. Znana gospa] Janeževa bahala se je v svoji zagrizenosti do Slovencev, da niti za 1000 goldinarjev ne da svoje lože
Slovencem.
Poleg slobodne uporabe gledališča dobilo je društvo še denarno podporo od deželnega zbora in dovoljenje, da sme prihodnje leto (1870/71) igrati po trikra t na mesec . Marsikateri rodoljub dvojil je o tem, da bi društvo moglo prirediti
po tri predstave na mesec. In vender jih je priredilo v dobi od
2. oktobra 1870 do 30. aprila 1871 ukupe 23 predstav ter je na
ta način najsijajneje preverilo dvojljivce, da se z dobro, uztrajno
voljo mnogo doseže, če ne vse.
S prošnjo z dne 18. septembra 1868. prosilo je Dramatično
društvo podpore ter je svojo prošnjo utemeljilo s tem, ker se iz
deželnega zaklada vsako leto obilno podpira nemško gledališče,
naj deželni zbor tudi narodnemu zavodu ne odreče podpore. Na
to je odgovoril deželni odbor z odpisom z dne 14. marca
1869, štev. 833 ter naznanil, da ima glede podpore za slovenske
igrokaze po sklepih deželnega zbora kranjskega XIII. seje dne
18. septembra in XXI. seje dne 3. oktobra 1868, deželni odbor
nalogo, poročati slavnemu deželnemu zboru v prihodnji zborbi,
kako se ima obračati za leto 1869/70 podpora iz domestikalnega
zaloga za obstoječe gledališče in za slovenske gledališke stvari
in da se ima deželni odbor pri pogajanju z'gledališkimi najemniki za leto 1869/70 kolikor mogoče ozirati na Dramatično društvo.
Za prirejanje slovenskih predstav imelo je to toliko uspeha, da
je društvo za leto 1869/70 dobilo pravic o igrati po j e d e n -
kra t na mese c v deželne m gledališču , le glede denarne
podpore ni se mogel najti način, kakšno podporo naj bi dal deželni odbor Dramatičnemu društvu. Deželni odbor uprašal je z
dopisom z dne 14. marca 1869 štev. 833, naj društvo pove, kateri način podpore bi več koristil Dramatičnemu društvu, ali
razpis nagrad za izvorne slovenske igre, ali za prevode, ali za 
napravo gledališke šole. Na ta dopis odgovorilo je Dramatično
društvo z dopisom z dne 5. julija 1869, da j e društv u glavni
in konečn i name n ustanoviti staln o narodn o gledališč e v Ljubljani ter da mu je v dosego tega namena
treba 1.) dobrega igralnega osobja in 2.) zanimljivega repertoarja.
Društvo je nadalje naznanilo, da se otvori dramatična šola,
v kateri se bodo izobraževale mlade moči za igranje; a da
se pomnoži slovenski repertoar, naj slavni deželni odbor razpiše
darila za dramatične umotvore slovenske, in sicer: dve darili za
izvorna dela, dve pa za prevode, toda le slovanskih izvornikov,
in naj se presojevanje iger prepusti Dramatičnemu društvu.
Dramatičnemu društvu je priskočil v tem na pomoč dr. Valentin Zarni k in je v seji deželnega zbora kranjskega dne
22. septembra 1869 predlagal, naj deželni zbor dovoli Dramatičnemu društvu podpore 1600 gld.; in sicer:
1.) 500 gld. za uzdržavanje učilnice;
2.) 1100 gld. razpiše naj se 6 daril:
a) 250 gld. za izvorno žaloigro,
b) 250 gld. za izvoren igrokaz; predmet tema igrama
mora biti iz slovenske ali obče slovanske zgodovine
ali iz slovanskega življenja;
c) 2n0 gld. za opereto;
č) 200 gld. za opereto;
d) 75 gld. za libreto;
e) 75 gld. za libreto.
Glede tega predlagal je deželni odbor, naj se Zamikov predlog sprejme s pristavkom, da pogoje razpisa sestavi deželni odbor,
kateremu bodi tudi nalog, prisoditi darila po nasvetu zvedencev,
katere deželni odbor sam izvoli in poupraša. Z dopisom z dne
3. februvarja 1870., štev. 4637, naznanil je deželni odbor društvu,
da je Zamikov predlog bil sprejet s pristavkom deželnega odbora,
ter je naročil Dramatičnemu društvu, da pred začetkom prihodnje
zborbe poroča natanko o nasledkih te podpore, posebno pa o
gledališki učilnici.
Dramatično društvo razpisalo je darila. Došlo mu je 11
iger; te je predložilo deželnemu odboru, kateri jih je vrnil društvu s prošnjo, naj odbor pregleda igre ter natanko utemeljene
razsodbe predloži deželnemu odboru. Presoditi 11 iger in predložiti spisane razsodbe bilo je samo na sebi ogromno delo, zakaj
odbor je mogel te razsodbe predložiti šele dne 13. novembra 1872. 
O tej priliki nam je omeniti, da je izvrsten in vesten presojevalec bil profesor g. Jos. Stritar,' ki je pisal obširne kritike in jih pošiljal društvu. Sploh se je g. Stritar zelo brigal za
razvoj naše dramatike in je v svojem „Zvonu&quot; poročal o vsem,
karkoli se je pojavilo na dramatičnem polju. Dajal je dobre svete
društvu in pisateljem. Na podlagi presoj priporočal je odbor deželnemu odbru izvorno tragedijo: „Zet a carj a Lazarja&quot;, ki
je bila med vsemi najboljša. Deželni odbor ni nobeni igri prisodil darila, in je sploh prvo darilo dobil gosp. Anto n Foer -
ste r za svojo opereto „Gorenjski slavček&quot;. Podeljeno podporo 1600 gld. porabilo je društvo za uzdržavanje dramatične
učilnice, za nakup iger, spevoiger, muzikalij; sploh so se ž njo
poravnali troški slovenskih gledaliških predstav.
To razmerje mej deželnim odborom in Dramatičnim društvom ni bilo prav osnovano. Že to, da se je deželni odbor postavil za dramaturga Dramatičnemu društvu, ni moglo koristno
uplivati. Vsi pogovori mej deželnim odborom in društvom vršili
so se pismeno, a ne ustno, kar je bilo uzrok, da se je presojevanje iger zavlačevalo od leta do leta. Društvo je sicer za
vsako malenkost, radi katere se je moralo obrniti do deželnega
odbora, moralo uložiti pismeno prošnjo, kar je naravno znatno
oviralo vse poslovanje in delovanje. Ako je n. pr. prosilo igralnega dne, moralo je pismeno prositi in tudi čakati pismenega
odloka. Društvo je obilo posla imelo s predstavami. Toda ne
samo za dramaturga, tudi za gospodarja se je postavljal deželni
odbor, kajti nakazoval je podporo le za dramatične namene, to
je zvečine le za nagrade izvornih iger, in če je društvo naročilo kako igro pri knjigotržcu, moralo je to naznaniti deželnemu
odboru; da, deželni odbor je celo z dopisom z dne 21. oktobra
1879, št. 6020 (Deschmann) zahteval, da mu Dramatično društvo
naznani, katera dramatična dela naj bi se kupila za pomnožitev
nje knjižnice Dramatičnega društva. Leta 1880. n. pr. moralo je
društvo poročati, katera dela so se naročila pri Kleinmayer &amp;
Bambergu za svoto 100 gld.! Ko je Dramatično društvo leta
1879. (z ulogo z dne 20. decembra) prosilo nagrade za razpis
resnega igrokaza, poročal je deželni odbor z dopisom z dne 24. aprila
1880. leta, štev. 324, (deželni glavar je bil takrat Kaltenegger),
da je deželni odbor sklenil v svoji seji dne 26. marca 1880. leta:
da mor a resn i igroka z biti uze t le iz kranjske ,
ali pa iz avstrijsk e zgodovine , ne pa iz slovensk e 
—H! 67 !Hali slovansk e zgodovine , kako r je želel o društvo ,
ter j e deželn i odbo r odločn o dostavil , da ostan e
pr i tem sklepu. Kaj je bilo komu do razvoja slovensk e
dramatike! Znamo, da nas niso marali, a da bode deželni odbor
s takimi nazori stopil med svet, tega gotovo ni nihče pričakoval,
zakaj večno se je osmešil, zahtevajoč, da pesnik ne sme snovi
svojim delom zajemati iz slovanske zgodovine!
Da je društvo sploh moglo kaj storiti za gledališke predstave, zahvaliti se ima temu, ker je imelo že prva leta delaven
odbor. Na čelu društvu je stal mož, ki je kot izboren igralec
storil mnogo za pouzdigo slovenskega gledališča. Ta mož je g.
Pete r Grasselli, zdaj župan stolnega mesta Ljubljane. Njemu
na strani je bil tajnik gosp. Josip Nolli , operni pevec in zdaj
sotrudnik „Slovenskega Naroda&quot;, ki je zelo marljivo oskrboval
društvena opravila od začetka društva do jeseni 1. 1875., ko se
je preselil v Zagreb. Taka močna stebra slovenske dramatike
bila sta pač trdna zaslomba mlademu društvu. Delovala sta
kot odbornika in sodelovala kot igralca.
V početku prvega naudušenja za slovensko gledališče oklenile so se društva dame in gospodje mlade rodoljubke in mladi
rodoljubi. Vojteh Val en t a, Anton Foerster , Schantl,
A. Heidrich in Stock l vodili so glasbeni del. V prvi dobi
delovali so na slovenskih deskah mej drugimi tile gospodje in
dame: Vojteh Valenta, Pavel Drahsler, Peregrin Kajzel, Štefan
Filapič (tenorist), Ivan Meden (tenorist), Jakob Rus, Juvančič,
Julij Šušteršič, Anton Jeločnik, Avgust Koblar, Ivan Tisen, Ivan
Kramarič, Jurij Eržen, Jakob Trdina, Andrej Jekovec, Špindler,
Ivan Gabršek, Adolf Šubert, Anton Gril, Avgust Pucihar, Fran
Schmidt, Josip in Simon Paternoster, I. Pogačar, Vincencij Vizjak,
Fran Šturm st.; Dragoila Odijeva, A. Neugebauerjeva, Albina
Brusova (Valentova), Antonija Rosova (Svetkova), Ivanka Jamnikova, Cilka Podkrajškova, Pavlina Namretova, Amalija Rahnetova,
Antonija in Terezija Bonačeva, Albina Balsova, Josipina Kremžarjeva, Navmanova, E. Ihanova, Felicitas in Matilda Tumova^
Marija in Franja Finkova, Marija Potočnikova, Franja Pardubska)
Fr. Vrelčeva, Ana Piskarjeva, Zdenka Erbežnikova, Melanija Hohnova
Ivana in Franja Svetkova, Ivana Vrtnikova. Na slovenskem odru
uzrasla je g. G. Nigrinova , ki je danes prva igralka srbskega
gledališča v Belem Gradu. Res ogromno je bilo s početka igralno
osobje.
6* 
-H 68 ptrTako je n. pr.
leta 1868. imelo društvo 16 igralcev in 14 igralk = 30
„ 1869. „ „ . 19 „ „ 12 , = 31
,, 1870. „ „ 36 „ „ g8 „ =6 4
„ 1871. , „ 46 „ „ 22 „ =6 8
S takim aparatom moglo je društvo uspešno delovati.
Garderobo je dobivalo iz Zagreba od narodnega gledališča posredovanjem pokojnega Frana Erjavca, ki je bil takrat profesor v
Zagrebu. Vender se je skoro pokazalo, da tak požrtovalen aparat, kakor je dober, vender ni tak, kakeršnega potrebuje gledališče. Od neangažovanih igralcev ne more se zahtevati, da bi igrali,
kadar bi društvo hotelo, zategadelj je društvo mislilo angažovati
stalno osobje z mesečno plačo ter skrbeti za to, da bi se kolikor mogoče večkat igralo. Toda ravno v tem pogledu je naletelo na silne zapreke.
Kakor sem že omenil, prvi dve leti ni društvo moglo izposlovati niti toliko, da bi vsaj po jedenkrat na mesec igralo v
deželnem gledališču. Šele tretje leto (1869/70) smelo je igrati
po jedenkrat na mesec. Za dobo od 1. septembra 1870 do cvetne
nedelje 1871 prosilo je društvo 4 predstav na mesec, a deželni odbor je dovolil z dopisom z dne 26. marca 1870 (deželni
glavar Wurzbach), da sme Dramatično društvo igrati vsak mesec le trikrat, in sicer dve nedelji (ali dva praznika) in delavnik, ki ga izvoli odbor. Istočasno naznanil je deželni odbor,
da je skrajšal obrok, v katerem ima društvo naznanjati svoje
predstave, na jeden teden pred vsako predstavo. Dramatično
društvo imelo je pravico do vseh sedežev, le do lož ne in ne do
10% od drugih na dan slovenskih predstav danih predstav.
Dramatično društvo je torej smelo porabiti gledališke prostore,
izimš i lož e gledališkeg a zaklada , katere ie dobival
nemški vodja v porabo tudi za slovenske predstave. Vsled tega
je imelo društvo vsako leto škode do 300 gld., nemškemu podjetniku pa iz tega ni izviral nikakeršen dobiček. Za leto 1869.
in potem vsako leto prosilo je Dramatično društvo, naj mu deželni odbor onih 13 lož, ki jih je imel gledališki zaklad, prepusti
za slovenske predstave. Nemci itak niso obiskavali slovenskih
predstav, in svojih lož nemški najemniki, četudi so jih prosili
Slovenci, niso hoteli dati za nobeden denar za slovenske predstave, tako da so lože pri slovenskih predstavah bile zvečine
prazne . Kako malo je bil deželni odbor naklonjen Dramatič-
-*S 69 lenemu društvu, oziroma slovenskemu gledališču, vidi se iz tega,
da je Dramatično društvo dolgih šest let zaman prosilo lož deželnega zaklada, zakaj šele leta 1874. dovolil je deželni odbor,
da sme Dramatično društvo porabiti rečene lože pri slovenskih
predstavah. S tem je doseglo društvo vsaj nekaj.
Za gledališko dobo 1871/72 prepustil je deželni odbor gledališče vsak mesec četirikra t za slovenske predstave, in sicer
dve nedelji ali dva praznika in dva delavnika. Pravico dneve
določevati pridržal si je deželni odbor! Ker Dramatično društvo
ni dobilo onih 13 lož gledališkega zaklada, prosilo je, naj se mu
prepustita vsaj oni dve loži, ki jih ima vsak gledališki podjetnik. Društvo niti teh lož ni dobilo! V tem letu (1871/72) priredilo je društvo 32 predstav.
Šesto leto svojega obstoja, t. j. za d6bo 1872/73, imelo je
Dramatično društvo deželne podpore 2400 gld. in je prosilo igrati
šestkrat na mesec . Mlado društvo hotelo se je razširiti in
razvijati, a deželni odbor dovolil mu je igrati le četirikrat na
mesec, in sicer dve nedelji ali dva praznika in dva delavnika.
Pravico določevati dneve pridržal si je deželni odbor. Deželni
odbor je naznanil, da mora društvo vsako predstavo j ede n
tede n naprej napovedati deželnemu odboru, dalje ima društvo
pravico do sedežev, a da bi se prepustile deželn e lož e
društvu v porabo pri slovenskih predstavah, tega o tedanji h
razmera h (deželni glavar je bil Auersperg) deželni odbor ni
mogel dovoliti. V obče mi je tu omeniti, da ve č ko četir i
dnev e na mese c ni nikda r dal deželn i odbo r Dramatičnem u društvu, pa č pa se j e zgodilo , da deželn i
odbor , dokle r j e bil sestavlje n iz Nemcev , ni bil
nikda r prijaze n Slovencem , in j e poznej e skrči l
podpor o in dnev e slovenskem u gledališču . Vseh slovenskih predstav je bilo to leto 34. Društvo je imelo 9 angažovanih igralcev, ostalim so se določevale igralne nagrade. Brez
nagrade je sodelovalo 5 igralnih moči.
Šesto društveno leto bilo je sicer usodepolno. Na občnem
zboru leta 1873. (meseca junija) poročal je blagajnik g. Dragotin
Žaga r o denarnem stanju ter je omenil, da so društvena pasiva
narasla na 900 gld. in da vestno sestavljeni proračun kaže strahoviti primankljaj 4668 gld. 23 kr. Tolažil je občni zbor, da mej
dohodke proračuna ni sprejeta deželna podpora, katera je iznašala
za preteklo leto 2400 gld. in katere se je nadejati društvu tudi 
v prihodnje, ter da še ni ušteta zaostala društvenina; vender se
kaže deficit 1700 gld.
Huda katastrofa se je bližala, ki je hotela uničiti vse, kar
je storilo društvo v petih letih. Vender odbor je imel mirno
vest, ker je ni sam zakrivil. Deficit je nastal iz finančne krize
tega leta; vseobčni „krah&quot; uplival je na to, da so predstave
bile slabeje obiskavane. Vsakdo bi pričakoval, da pomore dežela
mlademu društvu na noge; in vender se to ni zgodilo. Društvo
si je moralo pomagati samo. Osnoval se je podporn i odbor ,
ki je imel nalogo podpirati sposobne moči slovenskega gledališča
v poletnem času in izuriti kolikor mogoče novih moči. Ta odbor
ustavil je to svoje delo ter je razpisal narodn o subskripcij o
po vse j Sloveniji . Apeloval je na rodoljubno slovensko razumništvo, da s prispevki omogoči društva obstanek; razposlal je
nad 500 pisem naj odličnejšim rodoljubom z vabilom, da pristopijo v Dramatično društvo. Odbor je celo mislil napraviti ar eno,
v kateri bi se igralo po leti ter bi se tako povečali dohodki, da
bi se mogel s tolikimi žrtvami ustanovljeni zavod tudi v bodoče
častno uzdržavati.
Poziv slovenskim domorodcem imel je sijajen uspeh. Vsi
domorodci brez razločka stanu in političnega mišljenja polagali
so darove na Talijin žrtvenik, in tako je bil v treh mesecih
deficit poravnan, društvo pa rešeno svojega propada. Društvo si
je oddahnilo, storilo je svojo sveto dolžnost, ker si je na vse
kriplje trudilo ohraniti do boljših časov to malo trohico narodne
ravnopravnosti v deželnem gledališču kranjskem. Po vsej Sloveniji nabralo se je do 1800 gld., le na onih 500 vabilnih pisem
pristopila sta društvu le dv a nova člana, tako da se blagajnikova želja, da bi društvo imelo vsaj 1000 zanesljivih podpornikov,
ni izpolnila in še ostane tudi dalje pium desiderium vseh blagajnikov Dramatičnega društva.
V gledališki dobi 1873/74 priredilo je društvo 31 predstav
v deželnem gledališču; imelo pa je deželne podpore 2400 gld.
Igralnih moči bilo je angažovanih 7, ostalim so se dajale igralne
nagrade. Brez nagrade sodelovalo je 7 igralnih moči. Kakor
prejšnja leta, darovali so društvu tudi to leto in pozneje nekateri
rodoljubi knjige in garderobo.
V dobi 1874/75 izgubilo je društvo več dobrih igralnih
moči; vender je priredilo 30 predstav v deželnem gledališču.
Igralo se je četirikrat na mesec. Deželne podpore je imelo 
-HI 71 S*—
2400 gld. Navzlic temu borilo se je društvo z velikimi težavami,
podporni odbor, ki je uzdržaval dramatično šolo, moral je v ta
namen nabirati doneske to in prihodnja leta. Unanji člani niso
plačevali društvenine, a poleg tega slovensko občinstvo ni več
tako marljivo obiskavalo slovenskih predstav, kakor je bilo v
prvih letih navada, in je to bilo največ krivo, da je Dramatično
društvo jelo bolehati na deficitu. Igralnih moči je bilo angažovanih 6, ostalim so se dajale nagrade. Brez nagrade je sodelovalo
18 igralnih in pevskih moči.
Radi popolnitve igralnih moči pričele so se v dobi 1875/76
predstave šel6 meseca novembra 1875. Društvo je napravilo
predstav 28. Dežela je dala podpore 2400 gld. in 200 gld. kot
nadomestilo za 13 gledaliških lož. Podporni odbor nabral je za
uzdržavanje dramatične učilnice 130 gld. Igralnih moči je bilo
angažovanih 7 in 1 kapelnik, drugi so dobivali nagrade; nekoliko jih je sodelovalo brezplačno.
Nič ugodneje ni pričelo društvo gledališke dobe 1876/77.
Predstave so se pričele šele z novembrom 1876 in to radi
obravnav s posamičnimi igralnimi močmi, s katerimi so se morale skleniti take pogodbe, da niso preobčutno zadele društva
in da so ugajale sodelujočim osobam. Predstav je bilo 25. Deželna podpora 2400 gld., namestek za 13 gledaliških lož 171 gld.
62Va kr. Podporni odbor je nabral 130 gld. 80 kr. Igralnih moči
je bilo angažovanih 6 in 1 kapelnik.
V dobi 1877/78 bile so angažovane samo tri igralne moči
in kapelnik. Stari igralci so odhajali, novi niso mogli hitro napredovati, in tako je odbor teško nadomeščal stare sile. Hvalevredno je torej omeniti g. Juvančiča , ki je več let brezplačno
igral, in g. Antona Jeločnika , ki je več let brezplačno igral
in vodil režijo ter je bil radi tega pravi steber slovenskemu
gledališču. Predstav je bilo 23. Deželne podpore 2400 gld. ter
namestek za 11 gledaliških lož 241 gld. 23 kr. Podporni odbor
je tudi nabral znatno svoto (139 gld. 21 kr.). Igralnih moči je
bilo angažovanih 3, drugi so igrali proti nagradi, malo njih brezplačno. Veliko število podpornih članov je izstopilo, ker odbor je
izbrisal vse one, ki so bili že mnogo let na dolgu z letnino.
Do zdaj je Dramatično društvo vsaj častno životarilo poleg
podpore deželnega odbora. Toda društvo je dohitel še hujši
udarec, nego 1. 1873. Deželn i zbo r kranjsk i skrčil j e
1. 1878. podpor o na 1000 gld. te r je s tem zada l smrto -
72 K -
nosen udare c slovenskem u gledališču . S tako majhno
podporo ni moglo društvo plačevati igralcev in zato je konec
septembra 1. 1878. odpustilo vse glavne igralne moči. Tako so
ostavili slovenski oder: Fran Schmidt, Dragoila Odijeva, kapelnik
in pevovodja Stockl je že prejšnje leto zapustil Ljubljano, slovo
so dali slovenskim deskam Vincencij Vizjak, Josip Paternoster,
Cilka Podkrajškova umrla je 1. 1879., mladi igralci, ki so kaj
obetali, porazšli so se. Slovenski oder je osirotel vsled nebrižnje
deželnega odbora kranjskega. Tako se je zgodilo, da društv o
1. 1878/79 ni priredil o noben e javn e predstave . Deželni
odbor pa je to skrčeno podporo še posebe krstil z naslovom:
„v podpor o slovenski h literarni h in dramatični h
namenov&quot;, in sicer: 600 gld. slovenskim dramatičnim igram1),
300 gld. za tisek, 100 gld. za društveno knjižnico. Kakor se
vidi, za predstave niti vinarja ne.
Dramatično društvo ni si vedelo pomagati. Jelo se je pogajati z Ludwigom , ravnateljem nemškega gledališča v Ljubljani, ali ne bi hotel on nadaljevati slovenskih predstav pod
tem uvetom, da bi mu Dramatično društvo za ta čas prepustilo
svojo garderobo, knjižnico, svoje lože in jeden del deželne podpore. Nemški vodja je to ponudbo velikodušno odklonil.
Na tak način uničen je bil trud prejšnjih let. One igralne
moči, ki si jih je društvo odgojilo, porazgubile so se; slovensko
gledališče je bilo brez igralcev, in ako je Dramatično društvo
hotelo misliti na predstave, moralo je pričeti z diletanti; moralo
je z nova pričeti. In te britke izkušnje ni si moglo prihraniti!
Po dolgem odmoru zbralo je okrog sebe nekaj novih igralnih
moči (gospa Gutnikova , Cerar , E. Skaberne , Gutnik,
Gizela Nigrinova ) in društvu so priskočile na pomoč starejše
&quot;moči: A. Jeločnik , Valent a Brusova , P. Kajzel, Namretova . Toda starejše moči so skoro odstopile, tako da so se
predstave od I. 1880. do I. 1883. prirejale le z diletanti. Prva
diletantska predstava bila je 11. januvarja 1. 1880. in so tega
leta bile Ie tri predstave.
Od onih 1000 gld., dovoljenih za 1. 1880., izplačalo se je
društvu le 400 gld. Poleg tega je treba omeniti, da se je slovenskega občinstva ljubezen do Dramatičnega društva močno ohladila.
') Odbor je razpisal nagrado 600 gld. slovenskim dramatičnim igram,
in sicer 400 gld. za večjo dramo iz kranjske ali sploh avstrijske zgodovine
— to je bil pogoj deželnega odbora — in 200 gld. za najboljšo veseloigro. 
73 H -
Hud udarec je bil Dramatičnemu društvu tudi to, da je
smelo le dvakrat na mesec igrati. Deželni odbor je polagoma
nazaj jemal, kar je malo prej dal, ker je imel očividen namen
ne podpirati slovensko gledališče.
Slovenske predstave so v tem času bile redke:
Leta 1880/81 bilo jih je 4 Leta 1883/84 bilo jih je 13
„ 1881/82 „ „ „10 „ 1884/85 „ „ „ 12
* 1882/83 „ „ , 6 „ 1885/86 „ „ , 13
Ker je moralo vse nazadovati, potem se ne bodemo čudili,
ako čitamo 1. 1881. imena slovenskih igralcev na nemškoslovenskem, torej dvojezičnem gledališkem listu.
V takih okolnostih je čisto naravno, da se je ljubezen
občinstva do Dramatičnega društva močno ohladila, saj ni
društvo, kateremu so vrat zadrgnili, moglo dati občinstvu to,
česar je želelo. Deželni odbor je to dobro videl in ker ni mogel
nakazati vse one neznatne podpore, pozval je z dopisom z
dne 23. novembra 1880, štev. 5836 društvo, da bi bilo jako primerno, č e bi društv o izdal o kak o dobr o knjig o zabavn e ali poučn e vsebine , ali pa, če bi se dala
nagrada kakem u nadar j ene mu domačem u pisatelju ,
da bi izdal znanstven o delo. V ta namen dovolil bi
deželni odbor nagrade 60Q gld., katera svota je ostala po odštetih
300 gld. za izdavanje knjig in po odštetih 100 gld. za knjižnico
od podpore za 1. 1880. temu (Dramatičnemu) društvu odmerjene!
Kako napačno. Bilo bi pač bolje, ko bi se deželni odbor obrnil
s tem dopisom do Matice Slovenske. Ona izdaje poučne, zabavne
in znanstvene knjige, Dramatično društvo pa prireja gledališke
predstave. Vsled rečenega poziva predlagalo je Dramatično
društvo, da bi se ta podpora obrnila v namen, da se porabi
kot nagrada pisatelju, ki bi spisal slovensko poetiko. Najbolj
primeren društvenim nameram bil bi estetičen spis o sami
dramatični poeziji. Toda tak spis bil bi premalo obširen in premalo bi se mogel opirati na slovensko dramatično književnost,
katere je le malo. Z druge strani pa živo potrebuje naša književnost take knjige, iz katere bi posebno mladina srednjih šol
zajemala estetičen pouk v vsej poeziji.
Z dopisom z dne 9. septembra 1881, št. 5107 odgovoril je
deželni odbor na to, da se njemu važneje zdi to, kar je že prej
izrekel, nego izdava poetike, vender pa, da ustreže želji društva,
privoli temu ter izrazi željo, naj odbor brž ko mogoče najde in 
-m 74 Kimenuje pisatelja poetike; ki naj predloži natančen načrt tega
dela. V tem zmislu se je vršilo dopisovanje, pisarilo se je vse
leto, za gledališče pa se ni storilo nič, in poetika se tudi ni
izdala. Deželni odbor je celo zahteval, da se mu predloži načrt
poetike. Ne vem, kam je mislil, ko se je hotel baviti s presojo
poetike! Z dopisom z dne 21. oktobra 1879, štev. 6020 naznanil
je deželni odbor, naj se razpišejo nagrade za slovenske igrokaze,
kateri se mu morajo predložiti v presojo. Dramatično društvo
je razpisalo darila, oglasili so se pisatelji z izvornimi igrami,
katere so se izročile deželnemu odboru. Tako je deželni odbor
spet postal dramaturg slovenskemu gledališču. Pisarilo se je
mnogo, za slovenske predstave pa se ni storilo nič. Društvo se
je moralo baviti s stvarmi, ki so ga odvračale od pravega
namena. Odbor je nasvetoval, naj deželni odbor določi nagrado
dvema relativno najboljšima igrama. In kaj je storil deželni
odbor? Dal ni nobene nagrade, in slovenski pisatelji so odšli —
prazni. Prepričan sem trdno, ko bi deželni odbor od vodje nemškega gledališča, kateremu je dajal več podpore, nego nam,
zahteval to, kar je zahteval od odbora Dramatičnega društva,
ne bi nemški vodja mogel prirejati predstav.
Kakor ves narod slovenski, dohitela je tudi Dramatično
društvo britka izguba Umrla sta dva zaslužna moža za slovensko dramatiko: Josip Jurčič in dr. Janez Bleiweis. Smrt je
tudi pokosila marljivega prelagatelja Viktorja Eržena.
Kakor sem že omenil, prepustil je deželni odbor gledališče
Dramatičnemu društvu za dobo 1882/83 le dvakra t na
mesec , jedno nedeljo in jeden delavnik. Z obžalovanjem uzelo
je društvo to na znanje videč, da se mu kratijo pravice jedino
le na dobiček nemškemu gledališču. Deželni odbor je krčil
predstave, manjšal podporo in je leta 1882. predramil slovensko
poetiko! Polemizoval je z odborom Dramatičnega društva o tem,
ali naj se spiše po uzgledu Gottschallove ali Minkuitzove
poetike, in je konečno, ker se ni mogel ogreti za poetiko, nasve -
tova l in opozori l odbo r na izdaj o popoln e zbirke ,
in ako mogoč e s pojasnjevalnim i pristavki , slovenskih narodni h pesen. Za to delo bil bi deželni odbor pripravljen dovoliti veliko večjo podporo, nego pa za izdajo poetike.
Prekarakteristično! Kje pa so slovenske gledališke predstave?
Deželni odbor dovolil je z dopisom z dne 30. novembra 1883.
društvu dve predstavi na mesec s tem dostavkom, da se ima 
-* l 75 &amp;«-
Dramatičn o društv o rad i slovenski h predsta v
vsa k mese c tolik o popre j sporazumet i z vod -
stvo m nemškeg a gledališča , predn o se na de -
želn i odbo r za dovoljenj e obrn e in dnev e slo -
venski h gledališki h predsta v se m (deželnemu odboru)
naznani , da mor e deželn i odbo r dovoljenj e dn i
slovenski h predsta v vodstv u nemškeg a gleda -
lišč a ose m dni popre j napovedati&quot;. Kakor vidimo,
povrnili so se zopet Zollnerjevi časi. Slovenska dramatika ni
imela pričakovati nič dobrega v starem deželnem gledališču.
Vidi se, da se Dramatično društvo ni držalo tega navodila,
radi tega je deželni odbor z dne 30. oktobra 1. 1886. opozoril
društvo na pogodbo z ravnateljem Schulzem: „Bezuglich der
fur slovenische Vorstellungen reservirten Tage wird bestimmt,
dass dieselben so rechtzeitig vom Dramatischen Verein im Einvernehmen mit dem Theaterdirector Julius Schulz dem Landesausschusse in Vorschlag zu bringen sein werden, auf dass der
Landesausschuss dem Unternehmer dieselben stets 3 Tage vorher
definitiv bezeichne, damit die Unternehmung in der Eintheilung
des Repertoirs nicht beirrt werde.&quot;
To so bili prežalostni časi za slovensko gledališče. Toliko
zaprek od vseh strani, tako malo naklonjenosti od nemških deželnih odbornikov, da mora človeka srce boleti. Sam Bog ni
mogel trpeti, da se godi Slovencem tolika krivica; poslal je ogenj
na staro gledišče, in tako je zgorelo deželno gledališče dne
17. februvarja 1887. Pogorelo je gledališče, v katerem niso Slovenci smeli igrati, kolikorkrat so želeli. Pogorele pa so tudi
pravice nemških posestnikov lož.1) Vse je zgorelo. Nemško gledališče od onega časa ni imelo pravega zavetišča v Ljubljani, a
Dramatično društvo preselilo se je v svojo staro čitalnico ljubljansko, kjer je prirejalo predstave do letos, ko se je preselilo v
novo deželno gledališče, katero, tako vsaj upamo, namenjeno je
v prvi vrsti slovenskemu narodu, in le jedino slovenskemu narodu v prosveto in slovenski dramatiki v prospeh.
') Posestniki lož v starem gledališču hoteli so svoje pravice do lož
prenesti tudi v novo deželno gledališče. Deželni odbor ni jim priznal te
pravice, in zategadelj so se obrnili do višjega upravnega sodišča, katero
pa je st.var tako razsodilo, da posestniki lož, to so Nemci, ne morejo prenesti svojih pravic v novo deželno gledališče. 
-*f 76 &amp;&lt;—
===Dramatična književnost.===

====A. Izvorna dela.====

ajhni so bili prvi začetki na polju dramatične književnosti. Ni se pojavilo mnogo pisateljev, a da se jih je
pojavilo vsaj nekaj, to je zasluga Dramatičnega društva.
Ko je to društvo vsaj toliko doseglo, da je moglo prirejati redne
gledališke predstave, obodrilo je s tem mlade pisatelje, da so se
poskusili na dramatičnem polju. Iž njih proizvodov pa se je koj
razvidelo, da so se premalo ozirali na vse one pogoje, na katere
se je opirati dramatičnemu pisatelju. Čisto nekaj drugega je
pisati za gledališče, a čisto nekaj drugega pisati igre za čitanje.
Ta razlika je velika, zakaj kdor se ni popolnoma seznanil z gle-
- dališko dramsko tehniko, ustvari teško takih proizvodov, kateri
bi ustrezali zahtevam gledaliških desek. Gledališče in dramatični pisatelj sta tako tesno spojena, da ne more drug uspevati
brez drugega in da smemo trditi, da se bode naša dramatična
književnost le tedaj pouzdignila, kadar bodemo imeli dobro urejeno gledališče. Poglejmo si v tem oziru češko dramatično književnost. Še pred tridesetimi leti je bila češka dramatična književnost razmerno neznatna in šele od onega časa, ko so si Čehi
osnovali stalno gledališče, zlasti pa od one dobe, ko so si postavili „ Narodno divadlo&quot;, razcvita se njih dramatična književnost tako bujno in toli bogato, da je na češkem repertoarju zadostno in častno zastopana. Takisto je s češko dramatično
glasbo, katera je danes na tolikem vrhuncu dovršnosti, da tekmuje z drugimi narodi in da jih celo prekaša. Češka opera je
danes ravno tako svetovna in moderna, kakor nemška in italijanska.
Ako se ozremo po slovenski glasbi, to vemo sicer, da je
orgljavec Jakob Zupa n okolo leta 1780. zložil opero „Belin&quot;,
toda kakšna je bila ta prva opera slovenska, o tem ne moremo
soditi. Dolgo časa po Zupanu ni se pojavil nobeden operni skladatelj. Kašpar Mašek (1794—1873) zložil je opereto: „Die
Strafbaren&quot;, opero „Emina &quot; in „Di e Unbekannten&quot;.
Sin njegov Kamilo Mašek (1830—1859) pa je sestavil overturo
k mfelodramu „Judita&quot;. Do leta 1848. ni sploh bilo slovenskega
gledališča, in kaj če operni skladatelja svojim glasbotvorom, ako ga
ne more spraviti na deske? To se je jasno pokazalo pri Miroslavu
Vilharju, ki je še pred letom 1848. spisal spevoigro, kateri je sam 
napravil libreto tudi v nemškem jeziku, nadejaje se na ta način,
da jo spravi na nemške deske v Ljubljani. Pozneje je to spevoigro
zagrnil v slovenski jezik in jo je krstil z imenom: »Jamska
Ivanka&quot;. Kakor znano, uzrasel je ta umotvor na domači
zemlji in je že radi tega to hvalevredno. Vilharjeva spevoigra
je svoj čas jako ugajala, še bolj pa uspevala, ko ji je popravil
glasbo znani kapelnik Schantl , kateri jo je instrumentoval.
Z dobo čitalnice ljubljanske nastopil je na našem glasbenem
polju dr. Benjami n Ipave c z opereto: »TičnikJ , katera se
je pela prvič leta 1866. Isti pisatelj je zložil spevoigro v treh dejanjih: »Teharski plemiči&quot;, ki se bode pela letos (1892)
prvič. Libreto temu delu je spisa) g. Anto n Funt e k. Snov ji
je uzeta iz naše zgodovine in sicer razpravlja o tistem zgodovinskem dogodku, kako in zakaj je celjski grof oplemenitil Teharčane. Vrli skladatelj je ne samo obogatil našo glasbeno
književnost, ampak uvaževal je naše skromne razmere in je
svoje delo poklonil Dramatičnemu društvu v Ljubljani. Anto n
Stockl spisal je glasbo k »Čarovnici&quot;. Naš vrli rojak v
Davori n Jenko , zdaj kapelnik srbskega gledališča v Belem
Gradu, usglasbil je leta 1882. opereto »Vračar a ili Baba
Hrka&quot;, ki seje predstavljala prvič dne 3. maja 1. 1882. v Belem
Gradu s tako lepim uspehom, da se je igrala četirikrat zaporedoma. Še drug srečen pojav zabeležiti je na glasbenem polju.
G. Anto n Foerste r je zložil opereto: »Gorenjski slavček&quot;,
kateri je spisala libreto gospa Pesjako v a. Tudi predmet ti
opereti je iz domačega življenja. Prvotni libreto je prenaredila
pisateljica in tudi skladatelj je svoje delo znatno preustrojil.
G. Anto n Foerste r je dalje zložil petje k igri :„ Mater in blagoslov&quot;, instrumentovalje spevoigro „Kralj V o ndr a XXVI.&quot; in dr.
S tem bi našteli vse, kar se je pojavilo na našem dramatičnoglasbenem polju. Malo je to; zlasti so presledki od jednega
dela do drugega predolgi; vender pa smemo tudi to po pravici
radostno zabeležiti. A kaj nam obeta bodočnost? Lepi hram
umetnosti se je otvoril, in slovenski skladatelji so povabljeni,
da v njem častno tekmujo in da pouzdignejo slovensko umetnost. Upamo, da nam bodočnost obudi skladatelje v marljivejše
delovanje; saj imajo zdaj širno polje, imajo lep umetnosten hram,
kjer se bodo lahko dostojno kazali slovenskemu narodu. Naš
skladatelj gosp. Fran Gerbi c piše tudi opero, ki jo bode skoro
dogotovil; in da bi se tudi drugi oglasili, to je naša srčna želja. 
Ko je Dramatično društvo jelo prirejati gledališke predstave,
gojilo je poleg drame opero in opereto. V prvem času seveda
dajalo je take stvari, ki so bile primerne mlademu odru. Kar
se tiče pevteev in pevk, pomagalo si je z domačimi silami, ker
ni moglo angažovati izšolanih opernih pevcev. Toda omeniti
nam je pri tem, da so te sile bile res izborne. Sodelovali so v
prvem času pevci: Ivan Meden , Josip Nolli , Josip Pater -
noster , Vojteh Valenta , Avgust Puciha r in dr., katerim
so se pridružile vrle pevke: Pavla Namretova , Antonija baronica Neugebauerjeva , Dragoila 0 d i j e v a, Antonija R o sova,
E. Štembergova , Ana Piskarjev a in dr. V najnovejšem
času, s prihodom gosp. Frana Gerbica v Ljubljano, dobilo je slovensko gledališče dve izvrstni pevki: gospo Milko Gerbicev o
in gospodičino Lujizo Daneševo .
Kar se tiče skladateljev, zastopana so bila. do zdaj na našem repertoarju imena: Adam, Miiller, Conradi, Offenbach, Brandl,
Gumbert, Suppe, Titi, Zaje, Blodek, Verdi. Poleg tega pa so
kapelniki našega društva: Anton Stockl, Schantl, Anton Foerster in Šincelj, Fran Gerbic za posebne prilike skladali in skrbeli
za instrumentovanje. Imena rečenih skladateljev, katerih dramatičnoglasbena dela so se dajala na slovenskem odru, označujo
in kažejo nam kakovost dramatične glasbe, na slovenskem odru
negovane. Ta opomnja je splošna, zakaj omeniti in poudariti mi
je posebe, da so se že v početku društvenega delovanja pele
arije iz modernih oper in da se je v zadnjem času začela poleg
operete gojiti opera. Zasluga v tem pogledu gre gospodu F r a n u
Gerbidu, ki je na vabilo Dramatičnega društva, Glasbene
Matice in Narodne čitalnice ljubljanske prišel iz Levova v Ljubljano in je tu ustanovil slovensko opero. Ustanoviti pa slovensko
opero bilo mu je tem laže, ker je privedel s seboj soprogo, gospo
Milko Gerbicevo in nje sestro gospodičino Lujizo Daneševo, ki
sta obe izvrstni operni pevki. Poleg njiju skrbelo je Dramatično
društvo tudi za pevce in je v preteklem letu deloval na našem
odru gospod Fran Bučar z zelo ugodnim uspehom. Po svojih
skromnih gmotnih podporah dosegli smo danes vsaj toliko, da
imamo v Ljubljani zagotovljeno opero, t. j. da se je vsaj ustanovila
podlaga, na kateri lahko kaj naredimo, in da smo Slovenci danes
jedini na slovanskem jugu, ki imamo in uzdržujemo svojo opero.
S preporodom slovenske književnosti pojavila se je tudi izvorna dramatika. Z BIeiweisovimi »Novicami0, ustanovljenimi 
-^g 79 Spleta 1843., pojavili so se prvi dramatični pisatelji naši. „ Novice&quot;
so blagodejno uplivale na občno književno gibanje. 0 Prešernovi
tragediji ne vem žal nič več, nego to, da jo je pesnik bržkone
spisal in da se nam nje rokopis ni — ohranil. Bernard Tomši č spisal je že leta 1845. svoje „Lahkoverneže&quot;, (tiskani
1864 pri Jakiču v Zagrebu), a Fran Malavaši č leta 1848. dve
igri: »Nekda j in zdaj &quot; in „Edinost&quot;.
Še prej je spisal Davorin Trstenja k (Vicko Dragan),
namreč 1 1837., dramo v treh činih: „ Nevest a z otok a
Cypros&quot;, prvi čin slovenski, ostala dva pa po Stanka Vraza
nasvetu ilirski Toda rokopis, poslan v Zagreb, bil je policijski
konfiskovan in uničen. Od Trstenjaka imamo dalje melodramsko
pesem „V o d n i k&quot;, opero „L a d a'1, katero ima v rokah g. dr. Benjamin Ipavec, in komedijo: ,.Kako si j e Vr b o vča n svoj o
svojeglavn o ženk o poboljšal&quot;. (Koledar Matice Slovenske 1867.)
Živahnejše delovanje pričelo je šele po letu 1860. Pojavili
so se pisatelji izvornih iger slovenskih: Bogoslav Roga č ki,
(župnik Miha Lendovšek) spisal je igro v dveh dejanjih: „Kater i
bo?&quot;. J. Bil e je sestavil dramatičen prizor „Slovenij a oživ -
lje n a&quot;, ki je bil priljubljen repertoarski komad čitalnice ljubljanske. Fran Reme c podal nam je igrokaz v treh dejanjih:
„Samo , prv i kral j &quot;slovenski&quot;, in izvorno Burko v treh
dejanjih „Trapasti Juri&quot;. Nadalje so nam podali: Anton
Kos šaloigro v dveh dejanjih: „Stras t in krep o Ljudevit
Tomši č izvorno veseloigro v dveh dejanjih: „ La h ko umn a
Emica&quot;, veseloigro v jednem dejanju „ S peke l se je &quot; in
veseloigro v treh dejanjih s petjem: ,, Šil o 3 a ognjil o ali
dane s men i jutr i tebi&quot;; Anton Klodi č veseloigro v treh
dejanjih: „Novi svet&quot; in „Materin blagosfov&quot;; J. Poki u kar („Muha in krop&quot;); Josip Lavri č (Mikeljnov) igro v
dveh delih: „Pleme'nit a osveta&quot;; I. Lipe ž žaloigro: „Car
Lazarjev a smrt&quot;, Blaž Potočni k (,/Prerokovanje vremena
v prihodnjem letu&quot;); Lujiza Pesjako v a („Na Koprivniku&quot;,
,.Gorenjski slavček&quot;); Fr. Silveste r („Izgubljeni sin&quot;);M. Maja r
(„Jagodice&quot;); Fran Zakrajše k („Marija Antonijeta&quot;); Janez
G1 o b o č n i k („Pravica ne prestane&quot;, igra v treh dejanjih);
J. Kosma č („Kovačeva Minka&quot;, veseloigra v jednem dejanju);
Sreboški-Petrlin („Modrost in pravica&quot;, igra v jednem dejanju);
Fran Potočni k („Dan slave ali krščanskoturška vojska&quot;); 
80 S
J. M ohorči č (,,Obljuba madoni&quot;, izv. drama v dveh dejanjih)-
Fr. Štrukel j (Fr. Jaroslav) (..Slovenski Jurček&quot;, šaloigra v
treh dejanjih); Saverja n („Smrt zedini ljubeča srca&quot;, izv.
žaloigra v treh dejanjih); Ivan Vil h ar („Grof Inkaj&quot;, izv. burka
4 v jednem dejanju); Fran R e b e c („Spokorjena žena&quot;, veseloigra v
jednem dejanju, po Vicko Draganovem načrtu v koledarju „Matice
Slovenske&quot;); Ivan Gabrše k („Zaigrano ime&quot;); Fran Konča n
(„Župan&quot;, igrokaz v štirih dejanjih); Anton Kode r („Pavlina&quot;,
izv. žaloigra v petih dejanjih); Tone Turku š „Vojska in mir&quot;,
melodrama v treh dejanjih); Ivan Vrhove c („Prepir radi sobe&quot;,
izv. veseloigra v jednem dejanju; „Ali si jo zadel?&quot;, izv. šaloigra v
dveh dejanjih); Lipe H a d e r 1 a p (,,Hektor in Andromaha&quot;, dramatičen prizor. 1874; „Hajduci&quot;, libreto); Josip Nolli („Komisionar
Nr. 1.&quot;, soloprizor; „Pred plesom&quot;, soloprizor).
Teh pisateljev prvi dramatični poskusi bili so hvalevredni,
dasi sploh z manjšo srečo izvršeni. Igre teh prvih začetnikov
niso se — vsaj večina njih ne — predstavljale na javnem odru in
večina njih tudi tiskom ni prišla na svetlo.
Tem lepši uspeh je dosegel s svojimi igrami Mirosla v
Vilhar . Njega izvorne igre: »Detelja&quot;, „Župan&quot;, „Pošten a
deklica&quot;, „Slep ni lep&quot;, predstavljale so se v rojstvenem
kraju pesnikovem in po raznih čitalnicah. Snov jim je uzeta iz
pristnega domačega življenja, in ker izhajajo iz narodnega srca,
šle so tudi narodu do srca, kadar so se igrale. V rokopisu se še
nahaja šaloigra: „Kdor prej pride, prej melje&quot;.
Vender ko je nastopil mladi pisatelj Jos. Ogrine c s svojo
veseloigro: „V Ljubljan o j o dajmo&quot;, prekosil je ž njo vse
svoje vrstnike in predhodnike.. Ogrinec je posegel v pravo narodno
življenje in je to pravo sveže življenje z igro presadil na oder.
Naslikal nam je prave narodne značaje, res take, kakeršni so v
istini, in zategadelj se je prikupil na odru in ostane s svojim
delom na slovenskem odru še bodoče čase. Ogrinčeva veseloigra spada navzlic temu, da ni v tehniki dovršena, mej najboljše proizvode naše dramatične književnosti. Od J. Ogrinc a
imamo še glumo v jednem dejanju: ,,K j e j e m e j a ?&quot; (Slov. Talija)
in v rokopisu izvorno dramo v štirih dejanjih: „Hudi Kljukec&quot;.
Leta 1869. zagledala je svetlo Frana Celestin a igra v
treh dejanjih „Roza&quot;. To igro spisal je naš zaslužni pisatelj po
Molierjevem uzgledu v verzih. 
Gledališki pisatelj v pravem pomenu besede nastopil je
Jakob Aleš -ovec . Pisal je neutrudno izvorne igre in neumorno
prelagal iz tujih jezikov. Njegove izvorne igre so se zvečine
igrale na našem odru z dobrim uspehom in so zvečine ostale v
rokopisu. Te igre so: „Kdo je •tat?&quot;, ..Naselniki&quot;^ „Ne vem&quot;,
burka v treh dejanjih, ^upeKarjeiTogleduh^saloigra v jednem dejanju, „Podlaga zakonske&quot;J'šreČe&quot;, izvorna veseloigra v jednem
dejanju, „Frahčozje v Kamniku''j~Izvorna zgodovinska igra, „Dimež&quot;
izvorna igra s petjem TTTvetTcIejanjih in petih podobahrs prečl-&quot;
igro (godba Anton Stockla) in konečno ,, Čarovnica&quot;, izvorna
komična opereta, „Nemški ne znajo&quot;, izv&lt;5rna burka v jednem
dejanju, »Postrešček in komisionar&quot; (kuplet).
Tudi izvrstni romanopisec Josip Jurči č spisal je tragedijo
,.Veronika Deseniška&quot;, kateri je uzeta snov iz domače zgodovine. Tragedija je sama po sebi dobra, vender je preepska in
tudi v tehniki ne ustreza zahtevam moderne drame. Krasen
uspeh je Jurčič dosegel s svojo tragedijo v petih dejanjih:
„Tugomer&quot;, (Slovenska knjižnica, III. zvezek, izdal Jos. Jurčič
v Ljubljani 1876), ki je pravo klasično delo. O sedemdesetletnici
Bleiweisovi, ki se je praznovala dne 19. novembra 1878. leta,
igrala se je slavljencu na čast izvorna veseloigra „Berite Novice!&quot;,
ki sta jo spisala Josip Jurči č in Janko Kersnik.
Mnogo nam je ustvaril na dramatičnem polju na| izborni
pesnik Josi p Stritar . Od njega ima naša književnost celo vrsto
prizornih spisov, pri katerih, kadar jih čitamo, nehote mislimo,
zakaj nam pesnik ni podal kakega večjega dela. Ves IV. zvezek „Zbranih spisov Stritarjevih&quot; obsega prizorne spise, in ti so:
1.)' „Pismo&quot;, 2.) „Kita&quot;, 3.) »Otročji bazar&quot;, 4.) „Pri večerji&quot;, 5.) »Oderuh&quot;, podoba iz kmečkega življenja, G.) „Zapravljivec&quot;, podoba iz
kmečkega življenja, 7.) »Najemnina&quot;, podoba iz mestnega življenja,
8.) »Rejenka&quot;, podoba iz kmečkega življenja, 9.) »Iz Bosne&quot;, 10.) »Očetovo pismo&quot;, 11.) »Očetov god&quot;, 12.) »Kosana&quot;, 13.) »Klara&quot;, podoba
iz življenja velikomestnega, 14.)» Zorko&quot;, podoba iz dijaškega življenja. 15.) »Po velikem požaru&quot;, slika iz življenja dunajskega, 16.) »Nedolžen!&quot;, 17.) »Pravo junaštvo!&quot;, podoba iz kmečkega življenja,
18.) »Klasične podobe&quot;, 19.) »Apostrof&quot;, 20.) »Ljubezen&quot;, 21.) »Živalski pogovori&quot;, 22.) »Zimske podobe&quot;.
Mirko S o 11 a n spisal je izvoren igrokaz v petih dejanjih
„Mo ž beseda&quot;, ki je prišel na svetlo 1. 1876. (Natisnila 
82 |4-
tiskarnica družbe sv. Mohorja v Celovcu, 16°, str. 117. V založbi
Jurija Lercherja v Ljubljani.)
Iz najnovejšega časa imenovati nam je še zelo marljivega
in plodovitega pisatelja, dr. Josip a Vošnjaka . Tudi od njega
imamo celo vrsto iger, katerih nekatere so se že igrale na slovenskem odru, ostale pa je pisatelj izročil v rokopisu Dramatičnemu društvu. Te igre so: 1.) „K Vodnikovi slavnosti&quot;, dramatičen prizor v jednem dejanju, izšla v Ljubljani 1. 1889. pod naslovom: »Svoji k svojim&quot;; 2.) »Pene&quot;, veseloigra v treh dejanjih,
rokopis; 3.) »Ministrovo pismo&quot;, veseloigra v dveh dejanjih,
rokopis; 4.) »Svoji \ svojim&quot;, prizor iz kmečkega življenja v
jednem dejanju, Koledar Družbe Sv. Mohorja 1890; 5.) »Za orehovo senco&quot;, prizor iz kmečkega življenja v jednem dejanju,
Koledar Družbe Sv. Mohorja 1891; 6.) „Ženska zmaga&quot; veseloigra v treh dejanjih, rokopis; 7.) »Doktor Dragan&quot;, drama v petih dejanjih, rokopis; 8.) »Lepa Vida&quot;, drama v petih dejanjih,
rokopis; 9.) »Pred sto leti&quot;, dramatičen prizor v dveh delih.
Dramatično društvo ima že nekaj časa v rokopisu Davorina Hostnik a veseloigro: »Dokto r Grom&quot;. Ignacij Borštnik je spisal »Ni moj ukus&quot;, »Oto k in Struga&quot;, »Star i
Ilija&quot;, narodna igra v treh dejanjih, in je konečno za oder
priredil Jurčičevo »Veroniko Deseniško&quot;.
Nadalje nam je še imenovati nekaj pisateljev. F. Š. (Fran
Škofic, c. kr. okrajni sodnik v Škofji Loki, f 1892) priobčil je
dramatično povest v petih dejanjih: »Gospod s Preseka &quot;
(Ljublj. Zvon 1886); Alfonz Pire c — tudi s književnim imenom
Planinec — spisal je dve igri: »To j e moj a maksima&quot;, vesela igra v jednem dejanju (Ljublj. Zvon 1887) in »Čegav a
bode&quot;, vesela igra v dveh dejanjih (Ljublj. Zvon 1888). Neki
R. Vtorej je priobčil »Sentimentalca,&quot; (Ljublj Zvon 1889).
Leta 1889. izšla je v Gorici šaloigra v jednem dejanju »Loterist&quot;, ki jo je spisal Anton Zavrtanek . Brezniko v podal
nam je dramatski poskus »Na preužitku &quot; (Slovan 1886), Ivan J
F ajd i ga pa se je poskusil s slikama »Oče&quot; in »Stan in
Stana&quot; (oboje „Slovan&quot; 1886.0
') Na dramatičnem polju so se tudi poskusili: Jože Iskrač (Frankolski) (»Andrej Turjaški&quot;, igra v petih dejanjih); J. L. („Lenora&quot;, igra v
treh dejanjih s petjem); Bogomil Trzinski (»Kralj Matijaž&quot;, libreto v jednem
dejanju); Jak. Pfemisl t. j. Bedenek („Slavomil in Jovana&quot;, žaloigra v štirih dejaj njih); Klenič Jože (»Zeta carja Lazarja ali Bitva na Kosovempolju&quot;, žaloigra
v petih dejanjih); Robič Maksimilijan (»Viljem grof Slavata&quot;, igra v treh 
- H 83
Še v začetku tega poglavja, in sicer na tistem mestu, kjer
govorim o prvih dramatičnih pisateljih slovenskih, omeniti mi
je bilo neznanega pisatelja, čegar rokopisna drama je za našo
književnost velike važnosti.
Za Vodnika živel je na Koroškem mož, bil je bržkone duhovnik, ki se je takisto, kakor Vodnik, bavil s pesništvom. Mož,
čegar ime nam je žal neznano, zlagal je pesmi, razmotraval je
jezikoslovna uprašanja in spisal je dramo Bil je goreč rodoljub,
gorečnejši Slovan, nego Vodnik, in tudi glede jezika in oblike
je dovršenejši od Vodnika.
V. A. Globočnik1) poročal je v praški „Politik&quot;, daje dobil
rokopis, ki je zdaj njegova svojina, v hiši krojača Janeza Bizjaka
v Podkloštru blizu Trbiža na Koroškem. Imela ga je gospodinja,
ki ga je dobila od svojega starega očeta. Na naslovnem listu,
384 strani obsegajočega zvezka, v četvorki, zapisano je: „Basne.
Tud sa poskushino&quot;. Spodaj je zapisano: „Wrata 12 Octobrs
1817&quot;. Basne so pisane v Vratih mej Trbižem in Beljakom, kjer
je pisatelj živel; toda pisane so v narečju, ki se govori okrog
Velikovca. Na drugem listu je zapisano „En Wiva t Ilyry&quot;,
kar priča, da je mož bil goreč rodoljub Na tretjem listu začenjajo se pesmi, katerih je 42. V njih opeva pesnik svoja narodna
čustva; naglaša odločneje, da je Slovan, nego Vodnik; toži, da
se Slovenci preveč nemški uče; slavi Trubarja, Zoisa, Dobrovskega in — Napoleona I. Neznani pesnik veruje ..v slovansko
bodočnost ter pravi, da bodo vse one zemlje, ki so bile nekdaj
slovanske in so zdaj ponemčene, spet postale slovanske.
Na strani 171. začenja se drugi del rokopisa. In ta del
nas posebno zanima. V tem delu nahaja se drama, kateri je
naslov: „Ulrich Graf Zellsky . Ena igra v treh aktah&quot;. Drama
je pisana v peterostopnih jambih; snov je uzeta iz narodne
zgodovine naše in je prav za prav dramatizovana narodna pesem,
ki se še danes popeva po Štirskem in Koroškem. Dasi drama
sama na sebi ni sestavljena po pravilih dramske tehnike, česar
glede na ono dobo sploh in glede na našo književnost posebe
ne moremo niti zahtevati, vender zaslužuje, da nje vrednost
više cenimo. Kar se tiče jezika, izpolnjuje pesnik književno
dejanjih); dr. Albin Poznik (»Listonoša ali ljubezen je slepa&quot;, igra v jednem
dejanju); Luka Vranic („Lastavici&quot;, veseloigra v Štirih dejanjih, last
»Narodne Tiskarne&quot;); Štefan Lapajne („Stric iz Amerike&quot;, veseloigra s petjem v treh dejanjih); Grabrijan („Prepir o ženitvi&quot;, opereta, glasbo zložil
Anton Hribar) in dr.
') »Slovenski Narod&quot;, 1888, štev. 48.
6* 
-•S 84 H -
praznino mej Vodnikom in Prešernom, in kar se dostaje dela
samega, je „Ulrich Graf Zellskyu prva slovensk a izvorn a
drama.
Tretji del rokopisa začenja se od strani 314 in razpravlja
o jezikoslovnih stvareh.
Tako smo naveli vsa izvorna dela na polju slovenske
dramatične književnosti. Želeti bi bilo, da bi slovenski pisatelji
bolj gojili dramatično umetnost, zlasti zdaj, ko imamo krasno
deželno gledališče in ko bodemo potrebovali za slovenski repertoar vedno več izvornih iger. Mladi pisatelji naj bodo uverjeni,
da imajo v Dramatičnem društvu v Ljubljani, kateremu je namen
in naloga uzdržavati slovensko gledališče, vernega in zdušnega
pospešnika dramatične umetnosti. Dramatično društvo hoče
skrbeti, da se mladih pisateljev igre spravijo na slovenske deske
in da se uprizorijo dostojno na vse strani.
Vredno se mi zdi omeniti še jedne strani, ki je važna pa
tudi zanimljiva. Važno je, kakšne nagrade so dobivali prvi dramatični pisatelji. V prvem početku svojega delovanja ni moglo
Dramatično društvo dajati velikih nagrad, ker ni imelo samo
sredstev. Josip Ogrinec dobil je od društva za veseloigro „V Ljubljano jo dajmo&quot; 45 goldinarjev, dr. Fran Celestin za igro „Roza&quot;
nagrado 40 goldinarjev in kapelnik Schantl za glasbo Vilharjeve
„ Jamske Ivanke&quot; 50 goldinarjev.

====B. Prevodi====

Za repertoar slovenskega gledališča so marljivo skrbeli prelagatelji. Dramatično društvo potrebovalo je za svoje predstave
mnogo prevodov. Hvalevredno je omeniti, da so se že prvi prelagatelji ozirali na slovansko, osobito na češko književnost ter
so mnogo prelagali iz bratskih nam književnosti. Dramatičnega
društva odbor pa je tudi sam vedno poudarjal, da je slovenskim pisateljem treba iger iskati v lepi dramatični književnosti
češki. Seveda za repertoar tudi to ni zadoščalo. Mnogo se je
prelagalo iz nemščine, potem tudi iz francoščine, in kar je posebno važno, hoditi smo začeli v najnovejšem času k Francozom
po veseloigre. Sploh so na slovenskem repertoarju bila zastopana
imena: Kotzebue, Iffland, Benedix, Nestroy, Moser, Kaiser, Raimund, Mosenthal, Rosen, Birch - Pfeiffer, G. Putlitz, L' Arronge,
Schonthan, Golcloni, Girardin, Labiche, Grandjean, Mellesville, Hennequin, Scribe, G. Lemoine, Premaray, 0. Feuillet, V. Sardou, 
85 KGeorges Ohnet, Šamberk, Sabina, A. Fredro, Klicpera, Kraševski,
Pfleger- Moravsky, Korenovsky, Kaj. Tyl, Jerabek, Jos. Štolba,
J. Vrchlicky, Batucky, Stroupežnicky, Jan Vavra, Karol Pippich,
Gogol, Palm, Kukuljevic, Trifkovič, E. Tomič in dr.
Na slovenskih deskah bili so že Schillerjevi »Razbojniki&quot;
(v prevodu Jos. Nollija), bil je tudi že Ibsen; le prvak vseh dramatičnih pisateljev, Shakespeare, ni še mogel priti na naše deske
v slovenskem prevodu. Profesor dr. Karo l Glase r ima za tisek
pripravljene dve Shakespearjevi'igri: »Rome o in Julija &quot; (tretje
dejanje priobčil »Ljubljanski Zvon&quot; 1. 1889.) in „Kralj Lear&quot;.
Lepa je vrsta prelagateljev, ki so delovali za Dramatično
društvo v Ljubljani, oziroma za slovensko gledališče. Njih imena
in prevode naj navedemo po vrsti.
A. K.:
Zrcalo ali pusti to.1) Šaloigra v jednem dejanju. (Kotzebue.)
Andrej čkov Jože. (Podmilšak 1845—1874):
Damoklejev meč.
Kmet milijonar ali deklica iz čarovne dežele. (Ferd. Raimund.)
Kodrovičeve poslednje ure. Soloprizor s petjem.
Krojač in čevljar ali žegnanje na Dobrovi. Gluma s petjem
in plesom v treh dejanjih. (Jos. Štolba.)
Nepravi, a vender pravi. (Hocke.)
Pred lovsko hišo. Opereta.
Sam ne ve, kaj hoče.
Slepi mladenič. Romant. igrokaz v treh dejanjih. (J. K. Tyl.)
Suknjo dol.
Trdoglava žena. (J. K. Tyl.)
Umetnost in narava.
Alešovec Jakob:
Cannebas. Opereta.
Cigan. Igra iz narodnega življenja v jednem delu z godbo
in petjem.
Čevljar baron. (Rud. Hahn.)
Dokler ni pravega.
Doktor in frizer. Burka s petjem v dveh dejanjih. (Fr. Kaiser.)
Doktor in postrešček.
Eno uro doktor.
») Pri vsaki igri ne navajam imena pisateljevega. Imena pisateljev
imenujem pri poglavju: »Predstave Dramatičnega društva&quot;,.kjer naštevam
igre in njih pisatelje, oziroma prelagatelje. 
n
Krčmarica. Igra v treh delih z godbo in petjem. (Kaiser.)
Ljubica na strehi. Komična opereta v jednem dejanju.
Lumpaci Vagabund ali Zanikerna trojica. Spisal J. Nestroy.
Marjeta. Burka za jedno osobo s petjem in godbo.
Medeni tedni. (Horn.)
Na kmetih. („Landluft geniessen&quot;. Godba Vojteh Valentova.)
Pavliha ali burka čez burko. (J. Nestroy: Eulenspiegel, oder:
Schabernack iiber Schabernack.)
Po plesu pozabljeni.
Postrešček št. 20. Šaloigra s petjem v treh dejanjih.
Pred zverinjakom.
Pri meni bodi!
Prvikrat v gledališču. Burka v jednem dejanju. (Friedr. Kaiser.)
Raztrgani. (Nestroy.)
Strah v kuhinji.
Tambur v Puebli.
Trdoglavec ali gosposko in kmečko.
Univerzalni dedič.
Uzbujeni lev.
Visoki C.
Vojaški fantje, mi smo mi.
Zaroka v kleti.
Živomrtva zakonska.
A. M.:
V čakalnici prvega razreda. Veseloigra v jednem dejanju.
Spisal Hugo Miiller.
Babnik Fran:
Beli lasje — mlado srce. (Henry Murger.)
Izgubljena hči. Igra v petih dejanjih. (Colman.)
Žalost in veselje. Igra v četirih dejanjih. (Iz nemškega.)
Babnik Ivan:
Goljufani starec. Kratkočasna igra v jednem dejanju. (Po
francoskem.)
Zmešnjava čez zmešnjavo. Burka v jednem dejanju. (Kotzebue.)
Bartol G.:
Pota javnega mnenja. Veseloigra v petih dejanjih. (Jefabek.)
Bavdek J. (Ulčarjev, I. B. M.):
Babica. (Grillparzer.)
Eduvard na Škotskem ali begunova noč. Zgodovinska drama
v treh dejanjih.
, JO 
-H 87 h -
Gojilišče. Opereta v dveh dejanjih. (Suppe.)
Indijanci na Angleškem. Veseloigra v treh dejanjih.
Madlena. Opera v jednem dejanju. (Iz francoščine Godba Weidt.)
Mesečnica.
Morja in ljubezni valovi. (Grillparzer.)
Noč pred ženitvijo.
Vino, žene, petje,
Bedenek Jakob :
Gosi in goske.
Revček Andrej ček.
Benkovič Vekoslav:
Adrienne Lecouvreur. Drama v petih dejanjih. (Scribe in
Legouve. Nemški Otto Randolf.)
Dalila. Drama v Jštirih dejanjih. (Oct. Feuillet.)
Diletantje. Veseloigra v štirih dejanjih. (Jul. Rosen.)
Dve tašči.
Moj Mirko. Narodna igra v treh dejanjih. (Adolf L' Arronge:
„Mein Leopold&quot;.)
Pot v srce. (Kotzebue.) Rokopis kamniške čitalnice.
Prodana ljubezen. (Jan Neruda.) Rokopis kamniške čitalnice.
Putifarjeva žena. (M. Schumann.) Rokopis kamniške čitalnice.
Strijc bogatin. (E. Henle.)
Zlati pajek. Šaloigra v četirih dejanjih. (Fr. Schonthan: „Die
goldene Spinne&quot;.)
Bezenšek Anton:
Dva listka. Veseloigra v jednem dejanju.
Bleiweis dr. Janez:
Udova in udovec.
Županova Micika. Kratkočasna igra s petjem v dveh aktih. Po
Linhartovi predelal. V Ljubljani. Natisnil Jož. Blaznik. 1864.
Bleiweis dr. Karol:
Ne kliči vraga!
Bole Davorin:
Nadgozdarjeva družina. Igra v petih dejanjih. (Iffland: „Die
Jager&quot;.)
Najemnik Ženof iz Rovt. Veseloigra v petih dejanjih. (Kotzebue.)
Mutec.
Pot skozi okno.
Uskok.
K1 T 
-+S 88 te*~
Borštnik Ignacij :
Bratranec.
Kastor in Poluks.
Milord Cartouche.
Nervozne ženske.
Njegova gospa se brije. (M. Bohm.)
Ponesrečena glavna skušnja.
Putifarjeva žena.
Zlobna šala.
Cegnar Fran:
Campa. Opera v treh dejanjih. .
Debora.
Marija Stuart. (Celovec, Cvetje 1861.)
Valenštajnov ostrog.
Viljem Tel. (Celovec 1862)
Cimperman Josip:
Čarobne gosli. Opereta Offenbachova.
Deklica elizondska.
Donna Diana.
Edda.
Lepa Španjolka. Spevoigra v jednem dejanju. Godba Low.
Maščevalec.
Materin blagoslov. (Godba A. Stockl, pozneje A. Foerster.)
Mladi kandidat. Komična opereta.
Montjoye. Igrokaz v četirih dejanjih. (Oct. Feuillet.)
Ogenj ni igrača.
Opalek pred sodbo.
Pijerot in Vijoleta. Opereta. Predstavljala se prvič 1. 1870.
Pot po nevesto. Opereta.
Precijoza.
Prenočišče v Granadi. Opera v dveh dejanjih. (C Kreutzer.)
Roža Saint-Flourska.
Skrivnost ljubezni. Opereta Miillerjeva.
Soprog pred durmi. Opereta v jednem dejanju (Offenbach.) '
Šola ljubezni. Opereta.
Tihotapec.
Ujetniki carevne..
Zmešnjava na zmešnjavo.
Žila.
(Popravlja Mandelčev prevod Goethejevega „Fausta&quot;.) 
Damascen-Zupan:
Belin. Opera v jednem dejanju.
Debevec Josip:
Teške ribe.
Dolinar N.:
Žlahte Veseloigra v jednem dejanju.
Drobnič Josip (1812-1861):
Dvoboj:
Drevar ali beli gaber. Značajna podobšina v dveh delih. Po
F. Kaiserovem r Junker und Knecht&quot; za Slovence pripravil I. D. (Venec gledišnih iger. Gradec. Natis A. Leykamovih dedičev. 18.r
i9.)
Juran in Sofija ali Turki pri Sisku. Junaška igra v treh
dejanjih. (Dve igri za slovensko glediše. I. Prestavil iz
ilirskega slovensk rodoljub. V Ljubljani 1850. V založbi
in na prodaj pri Janezu Giontiniju, bukvarju v Ljubljani.)
Pravi Slovenec.
Raztresenca
Starost slabost.
Štepan Šubid ali Bela IV. na Hervaškim&quot;, (pozneje pod
imenom ,,0sveta&quot;.) Igra v dveh dejanjih. (Dve igri za slovensko glediše. II. V Ljubljani. 1850.)
Eržen Viktor, rojen 4. junija 1857, umrl 31. oktobra 1881.
Dragocena ovratnica. Veseloigra v jednem dejanju, po italijanski: „11 vezzo d' opali\
Igralka. Veseloigra v jednem dejanju po Fournieru.
Izbiralka. Veseloigra v treh dejanjih s petjem. Spisal Kosta
Trifkovic.
Jedina hči. Veseloigra v dveh dejanjih, po A. Fredru.
Pol vina, pol vode. Veseloigra v jednem dej. Spisal K. Trifkovic.
Pes in mačka. Veseloigra v jednem dejanju.
Štempihar mlajši. Gluma v. jednem dejanju po Bellyju.
Zapirajte vrata! Šaloigra v jednem dejanju, italijanski spisal
G. P. Cesenate.
Faganelj Josip:
Propast 'roda Premislovskega. Tragedija v štirih dejanjih.
(B. Ferd. Mikovec )
Laska Rafaelova. Igrokaz v treh dejanjih. (Fr. Ad. Šubert.)
F. M.:
Ultra, Veseloigra v jednem dejanju. (F. Šamberk.) 
92 H -
Indijska Talija, zbirka indijskih glediških iger. Zvezek I.
„Urvaši&quot;, indijska drama Kalidasova, str. 105, Trst 1885,
Tiskarnica Dolenčeva. Zvezek II.: „Malavika in Agnomitna&quot;
indijska drama Kalidasova, Trst 1886, 8&quot;, str. 100.
Globočnik Janez:
Lakomnik. Igra v treh dejanjih. Po angleškem.
Pravda. Veseloigra v jednem dejanju. (Benedix: „Der Process&quot;.)
Svojeglavneži.
Zakonske nadloge. Veseloigra v dveh delih. (Benedix.)
Gombarov J. S. (J. Skuhala):
Angel j miru.
Grabrijan:
Dobro jutro! (KI. V. Klicpera)
Preostro se skrha. Iz nemščine.
Grasselli Peter:
Rohovin čtverrohj. (KI. V. Klicpera.)
Grosser Katarina:
Srečkova prisega. Veseloigra v jednem dejanju. (Henrik
Murger.)
Grumov Ivan:
Mlekarica. Šaloigra v jednem dejanju.
Haderlap Filip:
Oj ti možje! (Jul. Rosen: O diese Manner!)
Romeo in Julija.
Hiti Josip:
Ilija Gregorič, kmečki kralj. Spisal Penn. .
Hostnik Davorin (Davoroslav H):
Cvrček.
Dva gospoda pa jeden sluga, (Goldoni.)
Doktor Faustova kapica. (F. Hopp.)
Kozarec vode. (Scribe.)
Krojač Fips.
Laž. Šaloigra. (J Kriiger.)
Lowoodska sirota.
Marijana.
Marie - Jeanne.
Petrograd in Plevna ali ruska vojska. Igrokaz v petih
dejanjih. P. V. Wichmann.
Star samec. 
-HI 93 K -
Tepkarjev zet. Veseloigra v četirih dejanjih. Spisal Emile
Augier in Jules Sardeau.
Ubožnost ni napaka. (Ostrovski.)
Hochtel Barbka (nje oče je bil c. kr. notar v Ljutomeru):
Star vojak in njegova rejenka. Glediška igra v dveh dejanjih.
Izdal Ivan Tomšič: Gledališke igre za slovensko mladino.
I. zvezek. V Ljubljani 1875. (Ponatis iz „ Vrtca&quot;.) Jezik v
tej igri je popravil Fran Levstik.
Hrabroslav V. N. :
Edda.
Illonovič J.:
Kralj Vondra XXVI., ali žalosten konec vesele pojedine, ali
strašna osveta. Velika romantično-heroično-tragična opera
v treh aktih. Češki zložil J. Illner. V Ljubljani. Tisek in
zaloga Rozalije Eger 1869 M. 8°, str. 15.
Iv. A.:
Rad bi pri gledišču pel. Komičen prizor s petjem. Po nemškem.
Ivanovič Davorin:
Julij Tarentski. Žaloigra v petih dejanjih. (A. Leisewitz.)
Janežič dr. K.:
Skopuh, po Molierju.
Japelj Jurij (1744—1807):
Artaxerxes. Spevoigra Metastasijeva.
J A. P.:
Ljubica na strehi.
J. M :
Oproščeni jetnik. Šaloigra v jednem dejanju. Po nemškem.
J. P. (Janko Pajk):
Romeo in Julija Drugi čin, 2. prizor; tretji čin, 2. prizor. Zora 1875.
Jeločnik Anton:
Sredstva ljubezni. Veseloigra v jednem dejanju. Francoski
izvornik. Po Karola Treumanna nemški prestavi.
Jesenko Drag. &amp; Borštnik Ig.:
Mesto in vas. (Charl. Birch-Pfeiffer.)
Kalan Ivan .
Banditje.
Bisernica.
Cigan. Spisal Fr. Kaiser. (Godba Antona Stockla.)
Clavigo. Žaloigra v petih dejanjih. (Goethe.)
Cousin Jaques.
* 
-+S 94
Ena se joče, druga se smeje.
Ena se mora omožiti.
Garibaldi.
Gringoire.
Kdor se poslednji smeje.
Krivoprisežnik. Narodna igra s petjem v treh dejanjih. (L '
Anzengruber: „Der Meineidbauer&quot;.)
A Marija Magdalena. (Hebbel.)
Meščanski general. (Goethe.)
Perzijski šžl.
Pot k sreči. Veseloigra v petih dejanjih. (Schiller: „Der
Parasit&quot;.)
Prestop žene.
Same zapreke.
Satan.
Tri vile.
Zakleti princ. (Plotz.)
Zakotni pisar.
Židovi. Veseloigra v jednem dejanju. (G. E. Lessing.)
Kleeman - Bleiweis:
Tat v mlinu ali Slovenec in Nemec. (J. N. Štepanek.)
Kleeman (J. K.):
Dobro jutro. Veseloigra v jednem dejanju. (Klicpera.)
Kock Ivan N.:
Serežan. Hrvatska opereta. Zložil Ivan N. Kock.
Končan Fran (P. L.):
Čevljarska učenca. (Berla.)
Denar sveta vladar. (Godba Antona Stockla.)
Marcel.
Nezgode starega mladenča.
Oče so rekli, da le.
Pod mikroskopom. Veseloigra v treh dejanjih. (Julij Rosen.)
Slab papir ali bankovčarji na razvalinah. (Kaiser.)
Trije klobuki. Burka v treh dejanjih. (Alfred Hennequin.)
Trnje in lavor.
V čakalnici III. razreda. Burka s petjem v jednem dejanju.
(H. Salingre. Godba R. Bialova.)
Kopitar Valentin:
Fužinar. Igrokaz v četirih dejanjih. (Georges Ohnet.)
* 
- H 95 H -
Koseski:
Devica Orleanska.
Mesinska nevesta.
Kosmač Jurij:
Hvaležni sin. Veseloigra v jednem dejanju.
Kranjec Ivan:
Okamenelo srce. Veseloigra, v treh dejanjih. Spisal Leo d i
Castelnuovo.
Kranjec Leopold Martin:
Mrzi žene. Šaloigra v jednem činu. (Benedix.)
Muka nedolžnega. Šaloigra v dveh dejanjih. Po francoskem.
Pastorka. Igra v dveh dejanjih. (C. A Seidel.)
Križaj Jernej (Severjev 1838—1890):
Frančiška z Rimini. (Zora 1873 )
Tomaž Mor. Žalostna igra v petih dejanjih. Spisal Silvio
Pellico. V Celovcu. Na svitlo dalo uredništvo „Slovenskega
Glasnika&quot;. 1866.
Križman Josip:
Antigona. Žalostna igra v petih dejanjih. Spisal Vittorio
Alfieri. Izšla v Mariboru 1876. (Pajkova tiskarnica.) •
Laharnar Anton.
Bolniška postrežnica. Veseloigra v jednem dejanju (Dupaty.)
v
Lapajne Štefan:
Dve strinji za eno. Veseloigra v dveh dejanjih. Po nemškem
predelal.
Revni pesnik. Igra v jednem dejanju.
Lapajne Vinko:
Vrban Debeluhar ali na Dunaj po nevesto.
Lavrič Josip (L. Mikeljnov):
Philota. (Lessing.)
Leskovec L.:
Romeo in Julija.
Leveč Anton (Bistriški):
Ko varstvo in ljubezen.
Star korporal.
Levstik Fran:
Serežan. Hrvaška opereta v jednem dejanju. (Ivan N. Kock.) 
96 s-fLinhart Anton:
Veseli dan ali Matiček se ženi. Komedija v petih delih.
Blaznik 1840.
Županova Micika. Kratkočasna igra s petjem v dveh aktih
Makarovič J :
Češki godec.
Malavašic Fran (Prostoslav Milko):
Mlinar in njegova hči.
Stiska. Veseloigra v jednem dejanju. (Kotzebue: Die Brandschatzungen.)
Malovrh Miroslav:
Francoskopruska vojska. (Kosta Trifkovič.)
Knjižničar. Burka. (Moser.)
Snubitev. (Evg. Tomič.)
Šolski nadzornik. (Kosta Trifkovič.)
Mandelc Valentin:
Bog Vas sprimi! ali Kdaj pojdete domu?
Do'ktor Robin.
Faust I.
Gospod Zamuda
Išče se odgojnik.
Klobuk.
Lornjon.
Moja zvezda.
Na kosilu bom pri svoji materi.
Pesek v oči. (Labiche in Martin.)
Št!
Ženski jok.
Mam Fran:
Inserat. Veseloigra v treh dejanjih. (Kar. Sabina.)
Nikolaj .Urinski. Žalostna igra v petih dejanjih. (Korner.)
Marn Henrik :
Večerna ura. Drama v jednem dejanju. Po nemškem.
Martinec A.:
Neutolaženci. Veseloigra v treh dejanjih. Francoski: »Les
portraits de la marquise&quot;. Spisal Oct. Feuillet, poleg
nemške predelave.
Osodna baroka. Šaloigra s petjem v treh dejanjih. (A. Cornelius.)
Osodna petica. Veseloigra v jednem dejanju. (Clairville.) 
- M 97 *« -
Miklavec:
Noče nasprotovati. Veseloigra v jednem dejanju. (Iz srbščine.)
M. K.:
Le naravnost. Veseloigra v jednem dejanju. Po nemškem.
M. Lipoljub:
Oče in sin. Veseloigra v jednem dejanju. Po angleškem.
Prej natisnena pod imenom »Filozof&quot;.
Mohorčič Ivan:
Bekarjeva istorija ali na poroke večer. Spevoigra v jednem
dejanju. Jacobson: »Beckers Geschichte&quot;. (Predstavljala
se je tudi z imenom: „Bobnarjeva istorija&quot;.)
Dajte mi surko. (J. Kolar.)
Egmont. (Goethe.)
Gorilla. Burka v treh dejanjih. (Češki J. Wenzig.)
Malomeške klepetulje. Burka v četirih dejanjih. (Karol Sabina.)
Obžetnica.
Ona me ljubi.
Poglavje I., II. in III.
Princ iz Arkadije. Šaloigra v jednem dejanju. (Sedlicki.)
Snubitev brez uspeha. Veseloigra v dveh dejanjih. (F. R. Hocke.)
M. P.:
Kosilce in kosilo. Šala v jednem dejanju. Češki J. Wenzig.
Huda žena. (Spisal Alberto Nota.)
Navratil Ivan:
Kljukecje od smrti ustal. Burka v jednem dejanju. (Kotzebue.)
Nerat Miroslav:
Otva. Spisal H. Ibsen.
Nolli Josip:
Afrikanka. Komičen prizor s petjem in godbo. (L. Giinther.)
Čitalnica pri branjevki. Burka v jednem dejanju. Po Alks.
Bergena igri: „Eine Vorlesung bei der Hausmeisterin&quot;.
Gluh mora biti.
Godčeve pesmi. (Rudolf Kneisel.)
Graščak in oskrbnik.
Po polnoči.
Pri glasoviru. (Po francoskem.)
Razbojniki. (Schiller.)
Strežaj, kakor mora biti. Komičen prizor priredil.
V spanju. 
98 U -
Novomeščan (Pater Kokalj):
Kovač. Igra v jednem dejanju.
Repatnica. Šaloigra v jednem dejanju. (Iffland.)
Oblak F :
Čuden dogodek. Veseloigra v treh dejanjih. (Goldoni.)
Ogrinec Josip:
Hiša slabega glasu.
Kje je meja?
Na kmetih. Spisal Th. Megerle. Godba V. Valenta in A. Stockl.
Na Osojah.
Pojdimo na Dunaj!
Sveti večer na straži.
Zapravljivec. (Ferd. Raimund.)
Zaročevalna napoved na kmetih.
P.
Ali plavaj ali utoni!
Srečno novo leto!
Pajk F.:
Vozel v robcu. Veseloigra v jednem dejanju.
Pecirep Josip:
Rokavica. Romant. igra v jednem dejanju. (Schiller.)
Perušek R :
Nevarnost v odlogu. (T. Gassmann.)
Pesjakova Lujiza:
Pokojni moj.
Strup.
Svitoslav Zajček. (Rudeči lasje.) Veseloigra v jednem dejanju.
(M. A. Grandjean.)
Zabavljica.
Petričič Vaso mL:
Svilnati robec. (Srbski: Božidar Borgjoški.)
Pintar Luka:
Majhna zmotnjava. (L. Angely.)
Nič otrok.
Popolna žena.
Prepozno.
Prijetno iznenadenje.
Tonica.
Podgoriški (L. Gorenjec, a ne Podgorski; Podgorski je L. Svetec):
Zlato ne blaži Dramatična drobtinica. Spisal KI. V. Klicpera. 
99 H -
Podgornik Anton:
Drugo lice. Veseloigra v četirih dejanjih. (Oscar Blumenthal:
„Das zweite Gesicht&quot;.)
Podobnik Fran:
Blaga mati. Igrokaz v treh dejanjih s predigro
Kar se ne stori, se tudi ne zve. Igrokaz v jednem dejanju.
Nesrečni denar. Veseloigra v treh dejanjih. Po povesti izdelal.
Potočnik Fran:
Banova surka. Igra v jednem dejanju. (Kotzebue)
Prelog dr. Matija (1813- 1872):
Črni Peter. (Tiskano v Ljubljani 1866.)
Zakonska sol. (Tiskano v Mariboru 1867.)
Prešern Valentin in Umek A. — Okiški. (Prešern Val. umrl
turški polkovni zdravnik v Šumli okoli 1. 1870 ):
Karolčkova prva ljubezen.
Osem dni pameten. (Pohl.)
Pogumne Gorenjke. Zgodovinski romant. obraz iz časa, ko so
Francozi gospodarili po Iliriji, v treh dejanjih. Lj. Germonik.
Strehar.
Pristavški J. R :
Prodano spanje. Romantično-konična pravljica s petjem in
plesom v treh činih po M. &lt;0fSaphirjevi pesmi jednakega
imena spisal Karol Haffner.
Radovič J.:
Lažnik in njegov sin. Gluma v jednem dejanju.
Rak Ivan.
Razbojniki. (Schiller.)
Rebec Fran:
Jurčkove prikazni. Veseloigra s petjem v petih dej. (J. K. Tyl.)
'Na mostu. Gluma v jednem dejanju. (Klicpera.)
Žurnalisti. Veseloigra v treh dejanjih.
Remec, Fran Josip:
Praznične sanje veljajo do obeda. (A. N. Ostrovski.)
Resman I. A. (Ivan Ameriški):
Odkrila je srce.
Rogački Bogoslav (Miha Lendovšek):
Tičnik.
R. P.:
Gospoda Kodelja pridige izza gardin.
Osodepolna snubitev. (G. Putlitz.) 
-H 100 fr*-
Teodolinda. Glurna v jednem činu. (I. B. v. Schweit.zer.)
Ženska borba.
Ržen M. H.:
Ljubeznjiva soseda. Burka s petjem v jednem dejanju.
(Julij Findeisen.)
Samec Makso:
Belizar. Opera. Donizetti.
Krivnja. Žalostna igra v štirih dejanjih. (Miiller.)
Pijanec. Šaloigra v treh dejanjih. (Kotzebue.)
Trip. Šaloigra v treh dejanjih. Po nemškem.
Savskij F.:
Bukovska goska. Veseloigra v jednem dejanju.
Pastarica. Burka v jednem dejanju. (Nemški: Gartner.)
Schmidt Fran:
Alfons ali velikodušni morski kapitan. (Po francoskem.)
Hišna gospodinja. Veseloigra v dveh dejanjih. (W. Friedrich.)
Namestnik. Veseloigra v jednem dejanju. Po francoskem
izvorniku nemški priredil Louis Julius.
Tri barve. Veseloigra v treh dejanjih. Po Desnoyerju od W.
Friedricha.
Ubožan plemenitaš.
Urice kramljanja. Veseloigra v jednem dejanju. (T. Gassmann.)
Velikodušni morski kapitan.
Zmota za 30.000 forintov.
Smole Andrej:
Varuh. Komedija v dveh dej. Po angleškem. Tiskal Blaznik. 1840.
Sreboški-Petrlin:
Tragična. Veseloigra v jednem dejanju. Iz nemščine.
Zaušnica po vsaki ceni.
S. S.:
Jednajsta zapoved. Veseloigra v treh dejanjih. (F. F.Šamberk.)
Stare Josip:
Blaznica v prvem nadstropju.
Gospod Čapek.
Ljubljanski postopač. (Češki J. K. Tyl.)
Najprej mati.
Požigalčeva hči.
Stara mesto mlade.
Telegram.
Ženin od gladi. 
-&gt;S 101
Stemberg M.:
Gradiček ali Prekanjen. Šaloigra v jednem dej. (Kotzebue.)
Sušnik Anton:
Bankrotar. Igra iz meščanskega življenja v petih dejanjih.
(J. K. Tyl.)
Benefica. (Šamberk.)
Čeljad. Veseloigra v jednem dejanju. (Benedix.)
Sklenica čaja.
Trije faraoni. Veseloigra v jednem dejanju. (Jos. J. Kolar.)
v
Savperl Dragotin:
Hamlet, kraljevič danski. (Zora 1874.)
Tavčar Ivan :
Dva zeta.
Ni ljubosumen.
Tekavčič Fran:
Hiša poleg glavne ceste. (Kotzebue.)
Tomšič Bernard:
Ravni pot najboljši pot.
Tomšič Ljudevit:
Morilci v Kravjej dolini.
Trnovec Bogdan:
William Ratcliff.
Trstenjak Anton:
Čarovnica pri jezeru.
Doktor Blažič.
Svetinova hči.
Valjavec Matija:
Ajant. Žaloigra po Sofoklu.
Ifigenija v Tauriju. (Goethe.)
Sin divjine. Dramatična podoba v petih dejanjih. (Halm.)
Vesel Ivan:
Revizor. (Gogol.)
Vidic Oto.
Zadnji list. (V. Sardou.)
Vilhar Alfons.
Materin rojstni dan. Igra v treh dejanjih.
Vilhar Miroslav:
Filozof (tudi pod imenom „Oče in sin&quot;.)
Igra pike.
Pomota. Veseloigra v jednem dejanju. 
Servus Petelinček. Šaloigra v jednem dejanju.
Striček.
To sem bil jaz. (Spisal Ivan Hutt.)
Vodnik Valentin:
Tinček Petelinček.
Volkar Hrabroslav:
Sprejeto! (Nemški Karol Heigel.)
Vrhovec Ivan:
Dvema gospodoma služim.
Ena suknja pa četiri roke. Šaloigra.
V. V.:
Nevarni sosed. Veseloigra v jednem dejanju. (Natisnena v
»Slovenski Taliji&quot; z naslovom: »Krojač Fips&quot;. (Kotzebue.)
Zabukovec Jakob:
Advokata.
Domači prepir.
Gostilnica na pošti.
Neznani varuh. Veseloigra v jednem dejanju. (Scribe.)
Popotnika.
Selški brivec.
Snubači.
Zakrajšek Fran:
Lažnjivi stric.
Stričnik kot stric. Veseloigra v treh dejanjih. (Schiller.)
Železnikar Ivan:
Danes bomo tiči. Burka s petjem v štirih dejanjih. (J. Nestroy:
»Einen Jux will er sich machen&quot;.)
Zepič B.:
Čudodelni klobuk. (KI. V. Klicpera.)
Pozabljenec. Veseloigra v jednem dejanju. (Kotzebue.)
Žitek dr. Vladimir:
Vse za dame.
Preložene so še naslednje igre:
Bob iz Kranja.
Brati ne zna. (M. A. Grandjean.)
Domoželjnost. Igra v treh dejanjih. (Ric. Castelvecchio.)
Genovefa. Žaloigra v petih dejanjih. Spisal Frid. Hebbel
Krojač in čevljar. Spisal dr. J. Štolba.
Mina Barnhelmska. (Lessing.)
Monsieur et madame Denis. Opereta. (Ernst—Offenbach.) 
Nezgoda na straži. Opereta. Nessl-C-Barbieri.
Ponočnjaki. Opereta v jednem dejanju. Nessl-Zaje.
Sovražnik ženstva. Šaloigra v treh dejanjih. Lessing.
Rojstni list. Iz nemškega.
Štirje temperamenti.
V nedeljo pri gledališki kasi.

====C. Slovenska Talija.====
Dramatično društvo v Ljubljani daje na svetlo »Slovensko
Talijo&quot;, zbirko dramatičnih del in iger. Od leta 1867. pa do
leta 1891. izšle so v tej zbirki naslednje igre:
Ali plava j ali utoni! V italijanščini spisal Leo di Castelnuovo, poslovenil P. Zv. 48., 1880.
Belin. Opereta v jednem dejanju. Zv. 6., 1868.
Berit e »Novice&quot;. Veseloigra v jednem dejanju. Spisala J. K.
in J. J. Zv. 44., 1879.
Blaznic a v prve m nadstropju . Veseloigra v jednem dejanju.
Češki spisal F. F. Šamberk, poslovenil Jos. Stare. Zv. 48., 1880.
Bog Vas spr i mi! Kdajpojdetedomu ? Veseloigra v jednem
dejanju. Poslovenil Val. Mandelc. Zv. 4., 1868.
Brati ne zna. Burka v jednem dejanju. Po M. A. Grandjeanu.
Zv. 25., 1874.
C vrč e k. Slika iz kmetskega življenja v petih dejanjih. Po Charlotte Birch-Pfeifferjevi poslovenil Dav. Hostnik. Zv. 3B., 1877.
Damokleje v meč . Gluma v jednem dejanju. Nemški spisal
Gustav zu Putlitz. Zv. 51., 1881.
Deborah. Narodna igra v štirih dejanjih. Spisal Dr. S. H.
Mosenthal. Poslovenil Fr. Cegnar. Zv. 52., 1883.
Dobr o jutro ! Veseloigra s petjem v dveh dejanjih. Iz češkega.
Zv. 4., 1867.
Dokto r Robin. Igra v jednem dejanju. Po francoski: »Le
docteur Robin&quot;, comedie-vaudeville, en un aete, par Jules
des Premaray, poslovenil Val. Mandelc. Zv. 38., 1877.
Donn a Diana. Veseloigra v treh dejanjih. Španjski spisal Don
Avguštin Moreto. Po C. A. Westovi predelavi poslovenil
Jos. Cimperman. Zv. 28. in 29., 1875.
Dragocen a ovratnica . Veseloigra v jednem dejanju. Po
italijanski: ,.Ilvezzo d' opali&quot;,preložil Vik. Eržen. Zv. 50., 1881.
Dva gospod a pa jede n sluga. Burka s petjem v jednem
dejanju Po Goldoniju poslovenil Dav. Hostnik. Zv. 41., 1878. 
D v a zeta. Veseloigra v jednem dejanju. Poleg nemškega predelal za slovensko gledališče I. T. Zv. 44., 1879.
Edda. Drama v četirih dejanjih. Spisal Jos. Weilen. Preložil
Jos. Cimperman. Zv. 51., 1882.
Ena se joče , drug a se smeje ! Igrokaz v štirih dejanjih
Po francoskem Dumanoira in Keraniona. nemški predelal
H. Laube. Poslovenil Ivan Kalan. Zv. 33., 1876.
Ena se mor a omožiti ! Veseloigra v jednem dejanju. Spisal
H. Uhde. Poslovenil Ivan Kalan. Zv. 43., 1878.
Eno uro doktor . Burka v jednem dejanju. Poslovenil J. Alešovec. Zv. 50., 1881.
Francoskoprusk a vojska . Šaljiva igra v jednem dejanju. Spisal Kosta Trifkovič. Poslovenil Miroslav Malovrh.
Zv. 51., 1882.
Garibaldi . Gluma v jednem dejanju. Spisal Julij Rosen. Poslovenil Ivan Kalan. Zv. 33., 1876.
Glu h mor a biti. Burka v jednem dejanju. Poleg francoskega
„Le deux sourds&quot; od J. Moinauxa, v nemški 0. F. Eirichovi
prestavi „Taub muss er sein&quot; poslovenil Josip Nolli.
Zv. 30., 1875.
Gorenjsk i slavček . Lirična opereta v dveh dejanjih. Spisala
Lujiza Pesjakova. Godbo zložil Anton Foerster. Zv. 19., 1872.
Gospa , ki j e bil a v Parizu . Veseloigra v treh dejanjih
Po G. pl. Moserju poslovenil Josip Gecelj. Zv. 24., 1873.
Gospod a Ko de l j a pridig e izz a gard i n. Veseloigra v
jednem činu. Spisal G.pl. Moser. Poslovenil R. P. Zv. 26., 1874.
Gospo d Čape k ali Ka j me nihč e ne pozna ? Veseloigra
v jednem dejanju. Poljski spisal grof Aleksander Fredro.
Poslovenil Josip Stare. Zv. 6., 1868.
Gospo d regisseur . Šaljiv prizor. Češki spisal J. J. Stankovsk^. Poslovenil J. A, N. (Resman in Nolli.) Zv. 17., 1870.
Gospo d Zamud a ali Kak o hitr o min e čas ! Igra v
jednem dejanju. V francoščini spisal L. B. Picard. Poslovenil
Val. Mandelc. Zv. 46., 1879.
Grašča k in oskrbnik . Igrokaz v štirih dejanjih. Poljski
spisal J. Kraševski. Poslovenil Josip Nolli. Zv. 9., 1869.
G r i n g o i r e. Igrokaz v jednem dejanju. Spisal Th. de Banville.
Poslovenil Ivan Kalan. Zv. 43., 1878.
Igralka . Veseloigra v jednem dejanju. Prosto po Fournierju
poslovenil Viktor Eržen. Zv. 41., 1878. 
-&gt;Š 105
Išč e se od g o j ni k. Igra v dveh dejanjih. Po francoski: „0n
demande un gouverneur&quot;, comedie en deux actes par A.
Decourcele &amp; Jaime fils. Poslovenil Valentin Mandelc.
Zv. 13., 1870.
Izbira l k a. Veseloigra v treh dejanjih s petjem. Spisal Kosta
Trifkovid Preložil Viktor Eržen. Zv. 49., 1881.
Kdo r se poslednj i smeje ! Gluma v jednem dejanju. Spisala
Marija Knaufova. Preložil Ivan Kalan. Zv. 52., 1884.
K j e j e meja ? Izvorna gluma v jednem dejanju. Spisal Josip
Ogrinec. Zv. 46., 1879.
Klobuk . Veseloigra v jednem dejanju. Po francoskem E. de
Girardina poslovenil Valentin Mandelc. Zv. 12., 1869.
Kovarstv o in ljubezen . Žaloigra iz meščanskega življenja
v petih dejanjih. Po Schillerjevi tragediji: »Cabale und Liebe&quot;
poslovenil Anton Leveč, stud. iur. na Dunaju. Zv. 27., 1874.
Kozare c vode . Veseloigra v petih dejanjih. Francoski spisal
Scribe. Poslovenil Davorin Hostnik. Zv. 40., 1878.
Kroja č Fip s ali Nevarn i sosed . Burka v jednem dejanju.
Poslovenil D. Hostnik. Zv. 46., 1879.
KrstpriSavici . Dramatična scena po Fr. Prešernu. Zv. 1.1868.
Lornjon . Igra v jednem dejanju. Po francoski: „Le lorgnon&quot;,
comedie-vaudeville en un acte par E. Scribe. Poslovenil
Valentin Mandelc. Zv. 23., 1873.
Lowoodsk a sirota . Igrokaz v dveh oddelkih in četirih
dejanjih. Po Currer Bellovem romanu nemški spisala Charlotte Birch-Pfeiffer. Poslovenil Dav. Hostnik. Zv. 37., 1877.
Marij a Magdalena . Žaloigra iz meščanskega življenja v
treh dejanjih. Spisal Friderik Hebbel. Poslovenil Janko
Kalan. Zv. 34., 1876.
Marijana . Slika iz ljudskega življenja v petih dejanjih. Francoski spisala Dennery in Mallian. Poslovenil Dav. Hostnik.
Zv. 47., 1879.
Materi n blagoslo v ali Nov a Chonchon . Igra s petjem
v petih dejanjih. Preložil Jos. Cimperman. Zv. 51., 1882.
Mlina r in njegov a hči. Žalostna igra v petih aktih. Po
E. Raupachu poslovenil Fr. Malavašič. Zv. 3., 1867.
Moj a zvezda . Igra v jednem dejanju. Spisal M. E. Scribe.
Poslovenil Val. Mandelc. Zv. 45., 1879.
M u t e c. Veseloigra v jednem dejanju. Poslovenil Davorin BolS,
Zv. 15., 1870. 
106 K -
Na kosil u bo m pri svoj i materi. Igra v jednem dejanju.
Po francoski: „Je dine chez ma mšre&quot;, comedie en un acte
par A. Decourcelle &amp; L. Thiboust. Poslovenil Val. Mandelc.
Zv. 25 , 1873.
Na mostu . Gluma v jednem dejanju. Iz češkega po Klicperi
poslovenil Fr. Rebec. Zv. 2., 1867.
Na 0so j ah. Narodni igrokaz v petih dejanjih. („Der Sonnwendhof.&quot;) Po S. H. Mosenthalu. Poslovenil J. Ogrinec Zv. 51., 1882.
Nemšk i ne znajo . Burka v jednem dejanju. Spisal Jakob
Alešovec. Zv. 45., 1879.
N i č otrok . Veseloigra v jednem dejanju. Spisal Julij Rosen.
Poslovenil * * * Zv. 53., 1886.
Oč e so rekli , da le! Gluma s petjem v jednem dejanju.
Spisala G. pl. Moser in A. L' Arronge. Preložil Fr. Končan.
Godba R. Bialova. Zv. 52., 1884.
Ogenj ni igrača . Veseloigra v treh dejanjih. Spisal Gustav
Putlitz. Poslovenil Josip Cimperman. Zv. 32., 1876.
Ona me ljubi ! Veseloigra v dveh dejanjih. Češki spisal
G Pfleger-Moravsky. Poslovenil J. Mohorčič. Zv. 17., 1870.
Oproščen i jetnik . Šaloigra v jednem dejanju. Po nemškem
poslovenil J. M. Zv. 7., 1868.
Perzijsk i šal. Šaloigra v jednem dejanju. Spisal Aleksander
Dumas. Preložil Ivan Kalan. Zv. 52., 1884.
Pese k v oči. Igra v dveh dejanjih. Po francoski: „La poudre
aux yeux&quot; poslovenil Valentin Mandelc. Zv. 39., 1877.
P e s in mačka . Veseloigra v jednem dejanju. Prosto po francoskem poslovenil Zmagoslav Eržen. Zv. 35., 1876.
Poglavj e I., II. in III. Veseloigra v jednem dejanju. Češki
spisal G. Pfleger-Moravsky. Poslovenil J. Mohorčič. Zv. 15., 1870.
Pokojn i moj ! Šaloigra v jednem dejanju. Po francoski: „Mon
premier!&quot;, comedie en un acte par N. Fournier &amp; G. Bondon
Poslovenila Lujiza Pesjakova. Zv. 23., 1873.
Po l vina , po l vode . Veseloigra v jednem dejanju. Spisal
Kosta Trifkovid, preložil Viktor Eržen. Zv. 50., 1881.
Popoln a žena. Veseloigra v jednem dejanju. Spisal Karol
Gorlitz. Preložil * * * Zv. 54., 1888.
Požigalčev a hči. Resna igra v petih dejanjih. Češki spisal
Jos. K. Tyl. Poslovenil Josip Stare. Zv. 20., 1871.
Prečij o z a. Igrokaz v četirih dejanjih. Nemški spisal Pij Aleksander Wolff. Preložil Josip Cimperman. Zv. 50., 1881. 
107 K -
Prepozno ! Igrokaz v dveh dejanjih, preložen iz nemščine.
Zv. 53., 1886.
Prijetn o iznenadenje . Burka v jednem dejanju. Spisal
Viljem Frerking. Preložil * * * Zv. 53., 1886.
Priročn a knjig a za gledišk e diletante . Zv. 1., 1868.
Prolo g pri odporu (odpretju) gledišča. I. A. Zv. 1., 1868.
Ravn i po t najboljši'pot. Veseloigra v jednem dejanju.
Svobodno poslovenil Brnard Tomšič, bivši učitelj v Vinici
1852. Zv. 5., 1868.
Revče k Andre j ček. Narodna igra s petjem v petih dejanjih.
(Nemški: ,,'s Nullerl&quot;,spisalKarolMorre.)Poslovenil J.Bedenek.
Zv. 57., 1891.
R fiii z o r. Komedija v petih dejanjih. Ruski spisal Nikolaj
Vasiljevič Gogol. Preložil Ivan Vesel. Zv. 52., 1884.
Rodoljubj a zmaga. Dvogovor, opisan po 2. prizoru 3. dejanja
Schillerjevega Viljem Tela. Zv. 1., 1868.
Roza. Igra v treh dejanjih. Spisal dr. Fr. Celestin. Zv. 11., 1869.
Sam e zapreke . Gluma v jednem dejanju. Po W. Friedrichu.
Preložil Ivan Kalan. Zv. 52., 1884.
Sam ne ve, ka j hoče . Dramatična gluma v jednem in */s dejanja. Poslovenil Andrejčkov Jože. Zv. 16-, 1870. (Nemški
spisal B. A. Herrmann)
Serežan. Hrvatska opereta v jednem dejanju. Besede in glasbo
sestavil Ivan N. Kock. Zv. 10., 1869.
Slovenij a oživljena . Dramatična scena. Zložil J. Bile. Osobe:
Vodnik, Zojz, Linhart. Zv. 1., 1868.
Src e j e odkrila. Veseloigra v jednem dejanju. Poslovenil Ivan
Ameriški. (Resman.) Zv. 35., 1876. (Nemški: Sie hat ihr Herz
entdeckt, Wolfg. Miiller v. Konigswinter.)
Srečn o nov o leto ! Šaljiva igra v jednem dejanju. Po srbski
igri Koste Trifkoviča: »Čestitam&quot; poslovenil P. Zv. 50.. 1881.
Star a mest o mlade . Veseloigra v jednem dejanju. Poljski
spisal J. Korzenovski. Poslovenil Josip Stare. Zv. 42., 1878.
Star samec . Podoba iz življenja v dveh dejanjih. Po Octave
Feuilletu poslovenil Davorin Hostnik. Zv. 42., 1878.
Svetinov a hči. Igrokaz v treh činih. Po Adolfa Wilbrandta
igrokazu: „Die Tochter des Herrn Fabricius&quot; poslovenil
Anton Trstenjak. Zv. 56., 1890.
Svojeglavneži . Veseloigra v jednem dejanju. Prosto poslovenil
. Janez Globočnik. Z v. 10., 1869. 
108 Sr&lt;—
Šolski nadzornik . Veseloigra v jednem dejanju s petjem.
Spisal KostaTrifkovic. Poslovenil Mirosl. Malovrh. Zv.51., 1882.
Št! Igra v dveh dejanjih. V francoščini spisal E. Scribe. Poslovenil Val. Mandelc. Zv. 48, 1880.
Štempiha r mlajši. Gluma v jednem dejanju. Spisal G. Belly.
Preložil V. Eržen. Zv. 49., 1881.
Teharsk i plemiči. Spevoigra v treh dejanjih. Spisal Anton
Funtek. Uglasbil dr. Benjamin Ipavec. Zv. 55., 1890.
Telegram. Veseloigra v jednem dejanju. Češki spisal G. PflegerMoravsky. Poslovenil Josip Stare. Zv. 16., 1870.
Tešk e ribe. Veseloigra v treh dejanjih. Spisal Mihael Balucki.
Poslovenil Josip Debevec. Zv. 54., 1888.
Tičnik. Kratkočasna'spevoigra v jednem dejanju. Prosto poslovenil B. Rogački. Glasbo zložil dr. Benjamin Ipavec. Zv. 12.1869.
T oni ca. Drama v treh dejanjih. Spisal Božidar Korner. Poslovenil Svitoslav Pintar, stud. phil. Zv. 48, 1880.
To sem bil jaz ! Šaloigra v jednem dejanju. Po nemški: „Das
war ich!&quot; prenaredil Miroslav Vilhar. Zv. 5., 1868.
Tr i vile. Veseloigra v dveh dejanjih. Po W. Friedrichu poslovenil Ivan Kalan. Zv. 35., 1876. (Drei Feen, oder: Die Jagd
nach dem Gliick, nach Bayard.)
Trnj e in lavo r ali Neznan i umotvor . Drama v dveh
dejanjih. Po Lefontu poslovenil F. Končan. Zv. 38., 1877.
Udov a in udovec . Veseloigra v jednem dejanju. Svobodno
poslovenil dr. Janez Blehveis. Zv. 18., 1870. (Die Wittwe
und der Wittwer, oder: Treue — bis — in den Tod Frei
nach Gellert, v. Holbein.)
Ujetnik carevne . Veseloigra v dveh dejanjih. Po Bayardu
preložil Jos. Cimperman. Zv. 50., 1881.
Ultra! Veseloigra v jednem dejanju. Češki spisal F. Šamberk.
Poslovenil F. M. Zv. 2., 1867.
Umetnos t in narava. Veseloigra v štirih dejanjih. Po A. Albiniju poslovenil Andrejčkov Jože. Zv. 21., 1871.
Uskok. Šaloigra v jednem dejanju. Poslovenil Dav. Bole. Zv. 18., 1870.
Veronik a Deseniška. Tragedija v petih dejanjih. Spisal Josip
Jurčič. Zv. 53., 1886.
Visok i C. Veseloigra v jednem dejanju. Po M. A. Grandjeanu,
poslovenil Jakob Alešovec. Zv. 19., 1872.
V Ljubljan o j o dajmo ! Izvorna veseloigra v treh dejanjih.
Spisal Josip Ogrinec. Zv. 8., 1869. 
-*3 109 H -
V spanju. Veseloigra v jednem dejanju. Spisal Julij Rosen.
Poslovenil Josip Nolli. Zv. 26., 1874.
Willia m Ratcliff. Tragedija v jednem dejanju. Spisal Heinrich
Heine. Prevel Bogdan Trnovec. Zv. 30., 1875.
Zabavljica . Veseloigra v jednem dejanju. Nemški spisal M. A.
Grandjean. Prosto poslovenila Lujiza Pesjakova. Zv. 14., 1870.
Zakonsk e nadloge . Veseloigra v jednem dejanju. Po Benediksu poslovenil Janez Globočnik. Zv. 14., 1870.
Zapirajt e vrata ! Šaloigra v jednem dejanju. Italijanski spisal
G. P. Cesenate. Preložil V. E. Zv. 51., 1881.
Zapravljivec . Čarobni igrokaz v treh dejanjih. Po Ferd. Raimundu poslovenil J. Ogrinec. Zv. 22., 1871.
Zmešnjav a če z zmešnjavo . Burka v petih dejanjih. Spisal
A. Kotzebue. Preložil Jos. Cimperman. Zv. 49., 1880.
Ženi n od gladi. Veseloigra v jednem dejanju. Češki spisal
Jan Neruda. Poslovenil Josip Stare. Zv. 7., 1868.
Žensk a borba. Veseloigra v treh dejanjih. Po Olfersovi nemški
prestavi E. Scribovega dela poslovenil R. P. Zv. 31., 1875.
Žensk i jok. Igra v jednem dejanju. Po francoski: „Les femmes
qui pleurent&quot;, par Siraudin &amp; Thiboust poslovenil Val. Mandelc. Zv. 45., 1879.
Žila. Veseloigra v dveh dejanjih. Spisal Josip Marij Babo. Preložil Josip Cimperman. Zv. 50., 1881.

===Predstave Dramatičnega društva od 24. oktobra leta 1867. do 24. aprila 1892.===

a bi se videlo, kakšne igre je prirejalo in koliko jih je do
zdaj priredilo Dramatično društvo, podajem pregled vseh
gledaliških predstav po kronologiškem redu.
Mnogo iger slovenskega repertoarja izdalo se je v »Slovensk i Talij i&quot;, zbirki dramatičnih del in iger, katero daje na
svetlo Dramatično društvo in katero dobivajo društveni člani
brezplačno. »Slovenske Talije&quot; izšlo je do zdaj 57 zvezkov. Ta
zbirka je posebno dobro došla čitalnicam, ki prirejajo gledališke
predstave. Poleg te zbirke ima še Dramatično društvo do 400
rokopisov svojega repertoarja s prepisanimi ulogami za igralno 
- n 110 S*-
osobje. Nadalje ima knjižnico raznovrstnih dramatičnih del iz vseh
književnosti in precejšnje število opernega in operetnega notnega
gradiva. Za gledališče je to neprecenljive vrednosti, kakor tudi
garderoba, s katero se je preskrbelo društvo še precej dobro.
Koj v začetku svojega delovanja stopilo je Dramatično
društvo v tesno zvezo z deželnim gledališčem v Zagrebu. Posredovanjem prof. Fr. Erjavca in Fr. Gerbica dobivalo je naše
društvo od intendancije deželnega gledališča v Zagrebu na posodo
potrebno garderobo. V najnovejšem času pa smo sklenili zelo
važno zvezo z „Narodnim divadlom&quot; v Pragi. Ta zveza je za
naše društvo neprecenljive važnosti Iz Prage dobivamo drago:
cene kostume na posodo, s Prago spaja nas iskrena duševna
zveza. Gospod Fr. A. Šubert, ravnatelj kralj, češkega deželnega
in Narodnega divadla v Pragi, je najboljši prijatelj našemu gledališču, ki toplo podpira namen Dramatičnega društva. Naši igralci
zahajajo o počitnicah v Prago in nahajajo v ravnatelju in režiserjih najboljše učitelje in svetovalce. Vse to blagodejno upliva
na napredek slovenskih igralcev; in zlasti sedaj, ko si je Narodno
divadlo letos ustanovilo dramatično šolo, pozdravljamo to šolo
tudi mi Slovenci od srca, ker smo uverjeni, da bode tudi nam
prinašala obilo sadu.
Od onega časa, ko se je otvorilo Narodno divadlo in ko so
Slovenci jeli prirejati posebne vlake v Prago, uplivalo je občevanje s Čehi najblagodejneje na naše razmere. Čehi so nam naše
obiske vračali in nam jih še vračajo; tudi mi zahajamo pogostoma v Prago, in tako smo se seznanili s češkimi rodoljubi in
sklenili ž njimi pravo češkoslovensko uzajemnost. Naši pisatelji
seznanili so se s češkimi, in to je važno. Marljivi naš prelagatelj
g. Fran Gestrin stopil je v zvezo z zdanjimi dramatičnimi pisatelji češkimi in je mnogo čeških iger preložil na slovenski jezik
S prevodi čeških iger obogatili smo si slovenski repertoar v
velikem številu. Še drugo važno stran ima naša zveza. Kakor
znano, zahtevajo pisatelji od gledaliških podjetnikov prevodilne
nagrade in tantijeme za uprizoritev svojih iger. To je čisto pravilno in ne more biti drugače. Češki pisatelji pa so v tem oziru
posebna izjema. Da bi nam pokazali, kako jim je do napredka
slovenske dramatike in da nam hočejo le koristiti, niso zahtevali
in ne zahtevajo danes nagrad svojim delom. Dovoljujo, da se
prelagajo njih dela in da se igrajo na javnem odru — in vse to
brezplačno. 
111 8*-
====A. Predstave.====
I. leto. 1867.
1 24. okt. Na mostu. Povodom občnega zbora Čitalnica
c. kr. kmetijske družbe kranjske.
2 24. nov. Repatnica. Šaloigra v jednem dejanju.
Iffland. Poslovenil Novomeščan.
3 8. dec. Filozof. Veseloigra v jednem dejanju. „
Po angleškem poslovenil M, Vilhar.
1868.
4 15. marc. Inserat ali išče se nevesta. n
5 29. „ Na kosilu bom pri svoji materi. n
6 3 maja Moja zvezda. Scribe-Mandelc. (Gerbičev Deželno 3 maja
koncert.) gledališče
7 16. „ Bog Vas sprimi! Kdaj poj dete domu? n
Poslovenil V. Mandelc. (Gerbičev
koncert.)
II. leto. 1868.
8 14. avg. Filozof. Čitalnica
Ultra.
9 14. sept. Igra pike. n
Ravni pot najboljši pot.
10 4. okt. Črni Peter. (Heidrichov koncert.) v
11 8. nov. Domači prepir. n
12 22. nov. Zakonske nadloge. n
13 6. dec. Krst pri Savici. n
14 22. „ Gospod regisseur. n
Ženin od gladi.
Advokata.
1869.
15 14. marc. Dobro jutro! v
16 2. maja Bob iz Kranja. (Koncert gospe Odijeve.) »
(Čitalnica je pridno prirejala gledališke predstave, ki so bile n. pr. dne 31. decembra
1868: „ Kralj VondraXXVL&quot;, 28. februvarja
1869: „Novci za diplomo&quot;, priredili dijaki
na slavo Vodniku in Prešernu, 14. marca
1869: „Dobro jutro&quot;.) 
-*S 112 H -
III. leto 1869.
17 10. okt. Prolog. (Dohodek predstave 256 gld.) Deželno
gledališče Inserat ali išče se nevesta. Veseloigra v
Deželno
gledališče
treh dejanjih. Češki K. Sabina, poslovenil Fr. Mam.
18 21. nov. Zupanova Micika.
Serešan. Opereta. Zložil Ivan N. Kock.
19 5. dec. Servus Petelincek. Čitalnica
20 19. . Gospocl Gapek. Aleksander Fredro-Jos.
Stare.
Ticnik, (Opereta.)
1870.
Deželno
gledališče
21 23. jan. Tat v mlinu ali Slovenec in Nemec. n
22 20. febr. Kralj Vondra XXVI. Prvič v čitalnici
31. decembra 1868. Šaljiva opera
od Jos. Illnerja. Instr. Foerster.
»
23 20. marc. V Ljubljano jo dajmo! Veseloigra v treh
dejanjih. Jos. Ogrinec.
Serešan.
n
24 10. apr. Strijcek. Veseloigra v treh dejanjih.
Benedix - Mir. Vilhar.
n
25 18. „ Pri glasoviru. Po francoskem poslovenil
J. Nolli.
Ultra! Veseloigra v jednem dejanju.
Češki F. Šamberk.
Pijerot in Vijoleta. Komična opereta,
poslovenil J. Cimperman.
n
26 1. maja Domači prepir. Veseloigra v jednem
dejanju.
Pot skozi okno. Po francoskem poslovenil
D. Bole, Veseloigra v jednem dejanju.
Pijerot in Vijoleta. Komična opereta v
jednem dejanju. Poslovenil J. Cimperman. Godba Adam.
n
27 2. febr. Vodnik v Olimpu. Alegorija Davorina
Trstenjaka.
Čitalnica 
113 l&lt;-
28 2. okt.
29
30
15.
23.
31
32
1. nov.
20
33 1. dec.
GloPel
IV. leto. 1870.
Prolog. J. Cimperman. (Prv a redn a
predstav a v deželne m gle -
dališču.)
Klobuk.
Žalost, besede in napev M Vilharja.
Iz opere: Čarobna piščalka, arija.
Duet iz „La traviata&quot;. Pela NeugeV
bauerjeva in Meden.
Na mostu. Burka v jednem dejanju.
Klicpera. Poslovenil Fr. Rebec.
Graščak in oskrbnik.
Svojeglavneži. Poslovenil Janez
bočnik. (Prva resna igra.)
nAlzira&quot;, recitativ in arija.
Strune. Napev K. Maškov.
nLa traviatarecitativ in arija.
Ivan Meden.
nPerivoji&quot;, duet Pela Neugebauerjeva
in V. Val en ta.
Dobro jutro!
Mlinar hi njegova hči.
(Prva tragedija na slovenskem odru. Dohodek 244 gld. 05 kr. Nemške predstave
isti dan prej dohodek 60 gld. 47 kr.)
Pot skozi okno.
Zivomrtva zakonska.
Skrivnost ljubezni. Opereta v jednem
dejanju. Poslovenil J. Cimperman.
Godba A. Miiller.
Prolog.
Poprej mati.
Kam? Pesem. Napev K. Maškov.
Mornar. Prešern - Fleišman.
„ Ločitev&quot;. Duet. Po Prešernovih pesmih
»Zapuščena&quot; in „Ukaziu, za sopran
in tenor zložil K. Mašek.
Banova surka.
Deželno
gledališče 
34 10. dec.
35
36
18.
37 3. jan.
38 14.
39
40
41
22.
5. febr.
16.
Pesek v oči. Veseloigra v jednem dejanju. Labiche in Martin. Poslovenil
V. Mandelc.
Romanca iz opere: Vesele žene vindsorske.
Pijerot in Vijoleta.
Matiček se zrni.
Medeni tedni. Veseloigra v jednem dejanju. Poslovenil J. Alešovec.
Sveti večer na straži. Igra s petjem v
jednem dejanju. Poslovenil J. Ogrinec.
Čarobne gosli. Opereta v jednem dejanju. Poslovenil J. Cimperman.
Godba J. Offenbach.
1871.
Skrivnost ljubezni. Opereta.
Faust in Margareta. Komičen prizor.
Predstavljal Jos. Nolli. Instrum.
J. Schantl.
Strah v kuhinji. Burka s petjem v jednem dejanju. Poslovenil J. Alešovec.
Boža. Igra v treh dejanjih. Spisal dr. Fr.
Celestin.
Ljubica na strehi. Komična opereta v
jednem dejanju Poslovenil J. A. P.
Godba Conradi.
Čevljar baron. Burka s petjem v treh
dejanjih. Rudolf Hahn. Poslovenil
J. Alešovec. Godba T. Hauptner.
Lumpaci Vagabund. Burka s petjem v
treh dejanjih. Nestroy. Poslovenil
v J. Alešovec. Godba Adolf Miiller.
Čarobne gosli.
Eno uro doktor. Burka v jednem dejanju. Poslovenil J. Alešovec.
Zaročevalna napoved na kmetih. Spevoigra
v jednem dejanju. Po Artur Mtillerju,
poslovenil J. Ogrinec. Godba Conradi. 
42 26. febr. Filozof. Veseloigra v jednem dejanju
Poslovenil M. Vilhar.
Čarobni strelec. Arija, pel Ivan Meden.
Čevljar baron.
Deželno
gledališCe
43 5. marc. Telegram. Veseloigra v jednem dejanju.
Češki Pfleger-Moravskj. Poslovenil
Jos. Stare.
Po plesu pozabljeni. Šaloigra v jednem
dejanju. Poslovenil J. Alešovec.
Pred lovsko hišo. Eleg. opereta v jednem dejanju. Češki J. Hausmann.
Poslovenil Andrejčkov Jože.
44 19. „ Ona me ljubi. Veseloigra v dveh dejanjih. Pfleger-Moravsky. Poslovenil
I. Mohorčič.
Mladi kandidat. Komična opereta v
dveh dejanjih. Poslovenil J. Cimperman. Godba A. Conradi.
n
45 30 „ Jamska Ivanka. Spevoigra v treh dejanjih. Mir. Vilhar. Godba M. Vilhar
in J. Schantl.
i,
46 10. apr. Jamska Ivanka. a
47 16. „ Pismo. Dramatičen prizor. Boris Miran.
Damoklejev meč. Burka v jednem dejanju. Poslovenil Andrejčkov Jože.
Mladi kandidat. Komična opereta v
dveh dejanjih.
a
48 22. „ „ Trovatore&quot;. Prizor iz 4. dejanja opere.
V Ljubljano jo dajmo!
a
49 27. „ Odkrila je srce. Veseloigra v jednem
dejanju. * Poslovenil J. A. Resman.
Bel Otelo. Veseloigra v jednem dejanju. Poslovenil I. Gabršek.
Živomrtva zakonska. Burka v jednem
dejanju. Poslovenil J. Alešovec.
a
50 30. „ Dijamant. Veseloigra v jednem dejanju. Poslovenil I. Gabršek.
a
8* 
116 K -
Lucia di Lammermoor. Arija in prizor
iz zadnjega dejanja. Donizetti. Pela
Iv. Meden in A. Heidrich.
Suknjo dol. Burka v jednem dejanju.
Poslovenil Andrej čko v Jože.
V. leto. 1871.
51 26. sept. Ni ljubosumen. Veseloigra v jednem
dejanju. Poslovenil Iv. Tavčar.
Princ iz Arkadije. Burka s petjem v jednem dejanju. Po češkem I. Mohorčič.
Deželno
gledališče
52 1. okt. Doktor in postrešcek. Burka s petjem v
treh dejanjih. Poslovenil J. Alešovec.
n
53 7- „ Zabavljica. Veseloigra v jednem dejanju. Grandjean, poslovenila Lujiza
Pesjakova.
Eno uro doktor. Burka v jednem dejanju. Poslovenil J. Alešovec.
n
54 15. „ Sam ne ve, kaj hoče. Šaloigra v jednem
dejanju. Poslovenil Andrejčkov Jože.
Tat v mlinu ali Slovenec in Nemec.
»j
55 24. „ Išče se odgojnik. Igra s petjem v dveh
dejanjih. Po francoskem Valentin
Mandelc.
Pred zverinjakom. Gluma s petjem v
jednem dejanju. Poslovenil J. Alešovec.
»
56 1. nov. Mlinar in njegova hci.
»
57 9. „ Štirje temperamenti. Prizor s petjem.
Predstavljal Julij Šušteršič.
Lažnjivi strijc. Veseloigra v treh dejanjih. Picard: „Encore des menechmes&quot;. Poslovenil Fr. Zakrajšek.
D
56 19. „ Jurckove prikazni. Čarobna igra s petjem. Češki J. K. Tyl. Poslovenil Fr.
Rebec.
n
59 28. „ Eudeci lasje. (Glej: Svitoslav Zajček.)
Poslovenila Lujiza Pesjakova. 
Poglavje Z, II. in III. Veseloigra v jednem dejanju. Po češkem I. Mohorčič.
Vlino, žene 'petje. Komična opereta v
jednem dejanju. Poslovenil J. Bavdek Godba Low.
60 3. dec. Krst pri Savici. Dramatičen prizor.
Deželno
gledališče
Štepan Subic. Igrokaz v treh dejanjih.
Deželno
gledališče
Spisal Iv. Kukuljevid.
61 14. „ Zaroka v kleti. Komična opereta v dveh
dejanjih. Poslovenil J. Alešovec.
Godba H. Weidt.
Črni Peter. Veseloigra v jednem dejanju. Poslovenil dr. Matija Prelog.
d
62 21. „ Umetnost in narava. Veseloigra v štirih
dejanjih. A. Albini. Poslovenil Andrejčkov Jože.
63 26. „ Noe pred ženitvijo. Opereta v jednem
dejanju. Poslovenil J. Bavdek. Godba
W. C. Low.
Uskok. Burka v jednem dejanju. Poslovenil Dav. Bole.
Sveti večer na straži. Igra s petjem v
jednem dejanju. Poslovenil J. Ogrinec.
1872.
«
64 6. jan. Ob žetvi. Veseloigra s petjem v dveh
dejanjih. Poljski Korzenowsky. Poslovenil I. Mohorčič.
Ticnik.
65 13. „ Krojač in čevljar. Burka s petjem v
treh dejanjih. Spisal Jos. Štolba.
it
66 21. „ Lumpaci Vagabund. ii
67 27. „ Karolckova prva ljubezen. Veseloigra v
jednem dejanju. Poslovenil Val.
Prešern.
Pot po nevesto. Opereta v jednem dejanju. Poslovenil Jos. Cimperman.
Godba A. E. Titi.
ii 
68 2. febr. Sveti večer na straži.
Zaroka v kleti.
Deželno
gledališče
69 8. „ Raztrgani. Burka s petjem v treh dejanjih. Nestroy: „Der Zerrissene&quot;.
Poslovenil J. Alešovec.
ii
70 18. „ Prvikrat v gledišču. Burka v jednem dejanju. F. Kaiser. Poslovenil J. Alešovec.
Pot po nevesto.
71 24. „ Zapravljivec. Čarovna igra s petjem v
treh dejanjih. Ferd. Raimund. Poslovenil J. Ogrinec. Godba I. Miiller.
»i
72 2. marc. Edvard na Škotskem. Zgodovinska drama
v treh dejanjih. Poslovenil J.
Bavdek.
Zarocevalna napoved na kmetih.
i,
73 10. „ Soprog pred durmi. Komična opereta v
jednem dejanju. Po francoskem.
Godba J. Offenbach.
Vdova in udovec. Veseloigra v jednem
dejanju. Poslovenil dr. J. Bleiweis.
Vino, ženske, petje.
»
74 25. „ Podlaga zakonske sreče. Veseloigra v
jednem dejanju. Spisal J. Alešovec.
Selški brivec. Komična opera v dveh
dejanjih. Poslovenil J. Zabukovec.
Godba Jan. Schenk.
H
75 1. apr. Zapravljivec. ii
76 14. „ Strijček. ii
; 77 20. „ Turki pri Sisku. Junaška igra s petjem
v treh dejanjih. I. Kukuljevič. Napevi V. Valenta.
ii
78 25. „ Inserat ali Išče se nevesta. ii
79 27. „ Prolog. Spisala L. Pesjakova. Govorila
C. Podkrajškova.
Gorenjski slavcek. Lirična opereta v
dveh dejanjih. Spisala L. Pesjakova
Godba A. Foerster.
ii 
119 K -
80 28. apr. Gorenjski slavček. (Drugič.) Deželno
Udova in udovec. gledališCe
81 2. maja Zupanova Micika. n
V nedeljo pri gledališki kasi.
Medeni tedni.
82 5 „ Turki pri Sisku ali Juran i Sofija. n
VI. leto. 1872.
83 25. sept. Ženski jok. Veseloigra v jednem dejanju. ii
Po francoskem V. Mandelc.
Zupanova Micika.
84 6 okt. Norišnica v I. nadstropju. Veseloigra v ii
jednem dejanju. F. Šamberk. Poslovenil Jos. Stare.
Faust in Marjetica.
To sem bil jaz! Šaloigra v jednem dejanju. IvanHutt. Poslovenil M. Vilhar.
85 12. „ St! Igra v dveh dejanjih. E. Scribe: ii
„Chut&quot;. Poslovenil Val. Mandelc.
Bel Otelo.
86 20. „ Čevljar baron. ii
Sprejeto! Šaloigra v jednem dejanju.
K. Heigel. Poslovenil H. Volkar.
87 26. „ Ljubljanski postopač. Slika iz meščan- ii
skega življenja. Spisal J. Kajetan Tyl.
88 1. nov. Mlinar in njegova hči. ii
89 6. „ Dajte mi surko! Šaloigra v treh de- ii
janjih. Češki J. Kolčir. Poslovenil I.
Mohorčič.
Na poroke večer. Spevoigra v jednem
dejanju. Po „Beckers Geschichte&quot;,
poslovenil Ivan Mohorčič. Godba
Conradi.
90 18. „ Jurckove prikazni. ii
91 24. „ Nepravi, a vender pravi! Burka v dveh ii
dejanjih. J. R. Hocke. Poslovenil
Andrej čkov Jože. 
92
93
94
95
97
98
99
100
101
102
2. dec.
10. „
15.
26.
96 6. jan.
13. „
20. „
26. „
4. febr.
9. „
17. „
Skrivnost ljubezni. Opereta v jednem
dejanju. Ferd. Gumbert.
Jamska Ivanka.
Pogumne Gorenjke. Zgodovinska igra v
treh dejanjih. L. Germonik: „Die
Weiber von Veldes&quot;. Poslovenil
Okiški-Prešern. Godba A. Khom.
Umetnost in narava.
Na Osojah. Igrokaz v petih dejanjih. S.
H. Mosenthal: „Der Sonnvvendhof&quot;.
Poslovenil Jos. Ogrinec.
1873.
Pri meni bodi! Komična spevoigra v
jednem dejanju. C A. Paul. Poslovenil
J. Alešovec. Godba A. Conradi.
Ravni pot najboljši pot. Veseloigra v
jednem dejanju. Poslovenil B. Tomšič.
Vino, ženske, petje.
Zapravljivec.
Univerzalni dedič. Veseloigra s petjem v
dveh dejanjih. Poslovenil J. Alešovec.
Ob pol sedmih. A. Hopf.
Pri meni bodi!
Danes bomo tiči. Burka s petjem v štirih dejanjih. Nestroy: „Einen Jux
will er sich machen&quot;. Poslovenil
Iv. Železnikar.
Gospod Zamuda. Igrokaz v jednem dejanju. L. B. Picard: „ Monsieur Musard&quot;. V. Mandelc.
Uzbujeni lev. Komična opereta v jednem dejanju. Poslovenil J. Alešovec.
Godba Ivan Brandl.
Lumpaci Vagabund.
Doktor in frizer. Burka s petjem v
dveh dejanjih. Fr. Kaiser. Poslovenil
J. Alešovec. 
121 i
Dokler ni pravega! Opereta v jednem
dejanju. Poslovenil Jakob Alešovec.
Godba Ferd. Gumbert.
103 23. febr. Čitalnica pri branjevki. Burka v jednem
dejanju. Poslovenil J. N.
Kralj Vondra XXVI.
Deželno
gledališče
104 3. marc. Obljuba madoni. Drama v dveh dejanjih. Spisal I. Mohorčič.
TJzbujeni lev.
105 10. „ Marie Jeanne. Drama v petih dejanjih.
Dennery in Mallian. Poslovenil Davorin Hostnik. •
»i
106 16. „ Tambor v Pnebli. Slika s petjem v treh
dejanjih. Po nemškem J. Alešovec.
n
107 25. „ Edda. Žaloigra v štirih dejanjih. Jos.
Weilen. Poslovenil V. N. Hrabroslav.
M
108 1. apr. Jamska Ivanka. n
109 14. „ Pesek v oči.
TJzbujeni lev.
D
110 17. „ Marie • Jeanne. i,
111 24. „ Požigalčeva Mi. Igra s petjem v petih
dejanjih. Jos. K. Tyl. Poslovenil Jos
Stare.
112 27. „ Na Osojah. i»
113 3. maja Štepan Subic.
Pijerot in Vijoleta.
tj
114 4. „ Telegram.
Komisijonar Nro. I. Prizor s petjem.
Sestavil in predstavljal Jos. Nolli.
Krojač Fips. Burka s petjem v jednem
dejanju. Poslovenil H. Davoroslav.
ti
115 11. „ Dimež, strah kranjske dežele. Igra s petjem v dveh dejanjih in petih podobah. Spisal J. Alešovec.
»i
116 11. jun. Na kmetih. Igrokaz s petjem v treh dedejanjih. Th. Megerle. Poslovenil
Jos. Ogrinec.
)) 
VII. leto 1873.
117 5. okt. Trdoglavec. Igra s petjem v treh dejanjih. Poslovenil J. Alešovec.
Deželno
gledališCe
118 13. „ Graščak in oskrbnik. »
119 20. „ Gospa, ki je bila v Parizu. Veseloigra
v treh dejanjih. G. pl. Moser. Poslovenil Jos. Gecelj.
ii
120 26. „ Star korporal. Igra v petih dejanjih.
Po nemškem predelal A. L. Bistriški.
ii
121 1. nov. Mlinar in njegova hči. ii
122
|
8. „
•
Nevarnost v odlogu. Veseloigra v dveh
dejanjih. Po francoskem poslovenil
R. Perušek.
Tihotapec. Opereta v jednem dejanju.
J. Offenbach: „Der Schmuggler&quot;. Poslovenil J. Cimperman.
ii
123 15. „ Visoki C. Veseloigra v jednem dejanju.
M- A. Grandjean. Poslovenil J. Alešovec.
Na kosilu bom• pri svoji materi. Igrokaz
v jednem dejanju. „Je dine chez ma
mere&quot;. Poslovenil V. Mandelc.
Večer pred ženitvijo. Komična opereta
v jednem dejanju od W. C. Lowa.
Poslovenil J. Bavdek.
ii
124 23. „ Danes bomo tiči. ii
125 1. dec. Zapravljivec. ii
126 6. „ Krojač Fips.
Znamenja ljubezni. Veseloigra v jednem
dejanju. G. Putlitz. Poslovenil Jos.
Gecelj.
Maščevalec. Komična opereta v jednem
dejanju. Poslovenil Jos. Cimperman.
Godba M. J. Legouix.
n
127 14. „ Doktor in komisijonar. Burka s petjem
v treh dejanjih. Poslovenil Jakob
Alešovec.
ii 
123 K -
128 21. dec. Hiša slabega glasu. Igrokaz s petjem v
treh dejanjih. F. Kaiser: „Ein verrufenes Haus&quot;. Poslovenil J. Ogrinec.
Deželno
gledališče
129 25. „ PožigaUeva hči. Igrokaz s petjem v treh
dejanjih. Jos. K. Tyl. Poslovenil
Josip Stare.
1874.
ti
130 6. jan. Trdoglava žena. Čarovna igra s petjem
v 3 dejanjih. Jos. K. Tyl. Poslovenil Andrejčkov Jože.
H
131 12. „ Ti si angelj. Veseloigra v treh dejanjih.
J. Rosen. Poslovenil Jos. Gecelj.
Pri meni bodi! Komična spevoigra.
Godba A. Conradi.
n
132 17. „ Zblaznela je. Igrokaz v dveh dejanjih.
Melesville: „EUe est folle&quot;. Predelal
Lembert. Poslovenil Jos. Gecelj
Bekarjeva istorija. Spevoigra v jednem
dejanju. E. Jacobson. Poslovenil I.
Mohorčič. Godba A. Conradi.
II
133 25. „ Pogumne Gorenjke. it
134 5. febr. Doktor Robin. Veseloigra v jednem dejanju. Jules de Premaray. Poslovenil V. Mandelc.
Uzbujeni lev.
D
135 10. „ Slab papir ali bankovčarji na razvalinah.
Narodna igra s petjem v treh dejanjih. Fr. Kaiser. Poslovenil Fr. Končan. Godba Karol Kleiber.
ti
136 15. „ Lumpaci Vagabund. n
137 22. „ Brati ne zna. Burka v jednem dejanju.
Grandjean.
Selški brivec.
JI
138 1. marc. Edda. ii
139 7- „ Osem dni pameten. Veseloigra v jednem
dejanju. E. Pohl. Poslovenil V. Prešern.
n 
124 S*-
Marcel. Drama v jednem dejanju. Sardeau
in Docourcelle. Poslovenil Fr. Končan.
Na deželi. Burka s petjem v jednem
dejanju. Poslovenil J. Alešovec.
140 18. marc. Maščevalec. Deželno
Teodolinda. Veseloigra v jednem dejagledališče
nju. I. B. pl. Schweitzer. Poslovenil R. P.
Skrivnost ljubezni.
141 25. „ Nezgode starega mladenča. Burka s pet- n
jem v 3 dejanjih. Nestroy. Poslovenil Fr. Končan.
142 6. apr. Godčeve pesmi. Narodna igra s petjem
v petih dejanjih. R. Kneisel. Poslovenil J. Nolli. Godba Ferd. Gumbert.
143 9. „ Sovraštvo med brati in sprava. Igrokaz ii
v dveh dejanjih. Spisal Jos. Gecelj.
Visoki C.
144 12. „ Afrikanka. Prizor s petjem od L. Giin- ii
• therja. Predstavljal Josip Nolli.
Strah v kuhinji. Burka s petjem v jednem dejanju. Poslovenil J. Alešovec.
145 19. „ Debora. Narodna igra v štirih dejanjih. d
Mosenthal. Poslovenil Fr. Cegnar.
146 26. „ V čakalnici 1. razreda. Veseloigra v iijednem dejanju. Hugo Miiller. Poslovenil A. M.
Čevljar baron.
147 3. maja Nasledki skrivnostne prisege. Igrokaz v ii
štirih dejanjih. Birch - Pfeiffer : „Der
/ Goldbauer&quot;. Poslovenil J. Gecelj.
VIII. leto 1874.
148 25. okt. Trije klobuki. Burka v treh dejanjih. »i
A.Hennequin. Poslovenil Fr. Končan.
149 1. nov. Mlinar in njegova hči. »
150 7- « Igralka. Veseloigra v jednem dejanju. n
Poslovenil V. Eržen. 
14. „
22. „
2. dec.
12. „
20
26.
jan.
11.
18.
24. „
7. feb.
Vojaški fantje, mi smo mi! Soloprizor
s petjem. Poslovenil J. Alešovec.
Eno uro doktor. Burka v jednem dejanju. Adolf Reich. Poslovenil J. Alešovec.
Pes in mačka. Veseloigra v jednem dejanju. Poslovenil iz francoščine V.
Eržen.
Lažnik in njegov sin. Veseloigra v jednem dejanju. Poslovenil I. Radovič.
Skrivnost ljubezni.
Marie-Jeanne.
Trnje in lavor. Drama v dveh dejanjih.
Lefont. Poslovenil Fr. Končan.
Deklica elizondska. Komična opereta v
jednem dejanju. J. Offenbach. Poslovenil J. Cimperman
Jedina hči. Veseloigra v dveh dejanjih
Alek. Fredro. Poslovenil V. Eržen.
Roza Saint Flourska. Komična opereta
v jednem dejanju. Offenbach. Poslovenil J. Cimperman.
Zakotni pisar. Veseloigra v štirih dejanjih. A. Winterfeld. Poslovenil I.
Kalan.
Zakleti princ. Burka v treh dejanjih.
J. Plotz. Poslovenil I. Kalan.
1875.
Godčeve pesmi.
Cousin Jaques. Veseloigra v treh dejanjih. L. Leroy. Poslovenil I. Kalan.
Garibaldi. Burka v jednem dejanju. J.
Rosen. Poslovenil I. Kalan.
Obžetnica. Veseloigra s petjem v dveh
dejanjih. Korzenowsky. I. Mohorčič.
Star korporal.
Lumpaci Vagabund. 
126 K -
162 15. febr. Kdor se poslednji smeje! Veseloigra v
jednem dejanju. Spisala Marija Knauf.
Poslovenil I. Kalan.
Gospoda Kodelja pridige izza gardin.
Veseloigra v jednem dejanju. 6. pl.
Moser. Poslovenil R. P.
Krojač Fips.
Deželno
gledališče
163 22. ,, Debora. II
164 28. „ Denar, sreta vladar. Burka s petjem
v treh dejanjih. F. Kaiser. Poslovenil
I. Končan.
&gt;t
165 6. marc. Perzijski Ml. Šaloigra v jednem dejanju. A. Dumas Poslovenil Ivan
Kalan.
Sklenica čaja. Veseloigra v jednem dejanju. Thiboust. Poslovenil Anton
Sušnik.
Mesečnica. Komična opereta v jednem
dejanju Poslovenil I. Ulčarjev. Godba
Ivan pl. Zajec.
ii
166 14. „ Čevljar baron. u
167 18. „ Zapravljivec. ii
168 29. „ Bisernica. Igrokaz s petjem v dveh
dejanjih. C. pl. Holtei. Poslovenil
Iv. Kalan.
II
169 4. apr. Nezgode starega mladenča. Burka s petjem v treh dejanjih.
ii
170 U. ,. Razbojniki. Igrokaz v petih dejanjih.
Friedr. Schiller. Poslovenil J. Nolli
n
171 18. „ Tambor v Puebli. u
172 22. „ Nasledki skrivnostne prisege n
173 25. „ Gluh mora biti. Burka v jednem dejanju. „Le deux sourds&quot;. Poslovenil
Jos. Nolli.
Zblaznela je.
II
174 29. „ Benefica. Burka v jednem dejanju. F.
Šamberk. Poslovenil Anton Sušnik.
Pes in mačka.
ii 
-&gt;i 127 S*-
175
176
177
182
183
184
185
186
2. maja
6.
178
179
180
181
30. okt.
1. nov.
9. „
15.
21. „
2. dec.
8. „
18.
28. „
Vino, ženske, petje.
Francozi v Kamniku. Zgodovinska igra
v treh dejanjih in osmih podobah.
Spisal J. Alešovec.
Ena se joče, druga se smeje. Igrokaz v
štirih dejanjih. Poleg francoskega
po Laubejevi predelavi poslovenil
I. Kalan.
Čevljarska učenca. Burka s petjem v
treh dejanjih. Aloj. Berla: „Unsere
Lehrbuben&quot;. Predelal Fr. Končan.
Godba F. Stenzel.
IX. leto. 1875.
Pokojni moj. Šaloigra v jednem dejanju.
„Mon premier&quot;. Poslovenila L. Pesjakova.
Mlinar in njegova hči.
Ženska borba. Veseloigra v treh dejanjih. Poslovenil R. P.
Strehar. Veseloigra s petjem v petih
podobah. Louis Angely: „Der Dachdecker&quot;. Poslovenil Val. Prešern.
Godba J. Alešovec. Instrum. Ant.
Stockl.
Na Osojah.
Edda.
Tri vile. Veseloigra v dveh dejanjih.
Po Bayardu W. Friedrich: „Drei
Feen&quot;. Poslovenil I. Kalan.
Hisina. Burka s petjem v jednem dejanju. E. Jacobson. Poslovenil J.
Gecelj. Instrum. A. Stockl.
Ogenj ni igrača. Veseloigra v treh dejanjih. Gust. Putlitz. Poslovenil Jos.
Cimperman.
Gospa, ki je bila v Parizu.
Dokler ni pvavega.
Deželno
gledališče 
-+S 128 f*-
1876.
187 6. jan. Čevljarska licenca. Deželno
188 10. „ Zaroka v kleti.
Kdor se poslednji smeje!
gledališče
189 16. „ Danes bomo tiči. n
190 23. „ Lumpaci Vagabund. &gt;1
191 6. febr. Satan Gluma v treh dejanjih. Jul.
Rosen. Poslovenil I. Kalan.
Hišina.
»1
192 14. „ Pes in mačka.
Kje je meja ? Gluma s petjem v jednem dejanju. Spisal Pribislav Ogrinec. Napev A. Stockl
Same zapreke. Burka v jednem dejanju. W. Friedrich. Poslovenil I.
Kalan.
j»
193 22 „ Cvrček. Slika v petih dejanjih. BirchPfeiffer. Poslovenil Dav. Hostnik.
11
194 27. „ Pogumne Gorenjke. 11
195 7 marc. Ena se joče, druga se smeje. Igrokaz v
štirih dejanjih. Dumanoir in Keranion.
Po Laubeju poslovenil I Kalan.
11
196 14. „ Srečen oče. Veseloigra v treh dejanjih
Gorner. Poslovenil J. Gecelj.
11
197 19. „ Pozigalčeva hči. !&gt;
198 26. „ Materin blagoslov. Igra v petih dejanjih.
G. Lemoine. Poslovenil Jos. Cimperman.
i&gt;
199 2. apr. Čarovnica. Izvorna komična opereta.
Spisal J. Alešovec. Godba A. Stockl.
Krojač Fips. A Kotzebue. Poslovenil
D. Hostnik.
11
200 17. „ Cerkvenodolski župnik. Narodna igra s
petjem v štirih dejanjih. L. Gruber.
J. Gecelj. Godba A. Stockl.
11
201 23. „ Zmota za 30.000 gld. Veseloigra v treh
dejanjih. J. Rosen: „Kanonenfutter&quot;.
Poslovenil Fr. Schmidt.
11 
~&gt;4 129 h -
202 30. apr. Pariški potepuh. Veseloigra v štirih de- Deželno
janjih. Ba,yard in Vanderburch. Pregledališče
delal Teod. Dunkel : ,.Der Pariser
Taugenichts&quot;. Poslovenil Jos. Gecelj.
203 3. mnja Dva gospoda pa jeden sluga. Vaudeville
v jednem dejanju. Goldoni. Poslovenil Dav. Hostnik. Godba A. Stockl.
Čarobne gosli. Opereta v jednem dejanju. Besede Karol Treumann. Godba
J. Offenbach.
204 7. „ Doktor Faustova kapica. Burka s petjem „
v treh dejanjih F. Hopp. Poslovenil
Dav. Hostnik. Godba M. Hebenstreit.
205 14. „ Cvrček. v
X leto 1876
206 1. nov. Mlinar in njegova hči. „
207 10. „ Cigan. Igra s petjem v dveh dejanjih n
in petih podobah. Frid. Kaiser. Po- 1
slovenil Janko Kalan. Godba A.
Stockl.
208 19. „ Loumdska sirota. Igrokaz v štirih dej. n
Birch-Pfeiffer. Poslovenil D. Hostnik.
209 27. „ Ena se mora omoziti. Veseloigra v jed- n
nem dejanju. Poslovenil Iv. Kalan.
Išče si imena. Šaloigra v jednem dejanju. M. A. Grandjean. Poslovenil
J. Gecelj.
Doktor Bobin. Veseloigra v jednem dejanju. Jules de Premaray. Poslovenil
V. Mandelc.
210 3. dec. Materin blagoslov. Igra s petjem v „
petih dejanjih. G. Lemoine. Pošlo
venil Jos Cimperman.
2L1 9 „ Antiksantipa ali borbo zenstvu. Veselo- N
igra v petih dejanjih. R. Kneisel.
Poslovenil Jos Gecelj. •
212 17. „ Doktor Faustova kapica. H 
213 22 dec. Zblaznela je. Igrokaz v dveh dejanjih. Deželno
Melesville. Predelal Lembert. Preložil gledališče
Jos. Gecelj.
1877.
214 2. jan. Ujetniki carevne. Veseloigra v dveh de
janjih. Bayard. Preložil Jos. Cimperman.
Opalek pred sodbo. Prizor s petjem v
jednem dejanju. H. Salingre. Poslovenil Jos. Cimperman.
215 7. „ Danes bomo tiči. ii
216 21. „ Pavliha. Šaloigra s petjem v štirih ii
dejanjih. I. Nestroy. Preložil J.
Alešovec. Godba A. Stockl.
217 30. „ Kovarstvo in ljubezen. Zaloigra v petih de- 13
janjih. Schiller. Poslovenil A. Leveč.
218 6. febr. Debora. 11
219 11. „ Čevljar baron. 11
220 18. „ V Ljubljano jo dajmo ! 11
Krojač Fips.
221 27. „ Banditje. Veseloigra v štirih dejanjih. ' 11
Roderih Benedix. Poslovenil Janko
Kalan.
222 5. marc. Marie Jeanne. 11
223 11. „ Hišina. (Ob 4. uri popoludne.) 11
224 11. „ Srce je odkrila. (Ob 7. uri zvečer.) Ve- 11
seloigra v jednem dejanju. Poslovenil
Ivan Ameriški.
Kdor se poslednji smeje !
225 18. „ Kovarstvo in ljubezen. »1
226 2. apr. Zapravljivec. »
227 8. „ Velikodušni morski kapitan. Igrokaz v JI
treh dejanjih. Po francoskem Fr.
Schmidt
228 15. „ Na kosilu bom pri svoji materi. 7)
Trnje in lavor.
229 22. „ Dimež, strah kranjske dežele. 11
230 29 „ Lumpaci Vugabund. 11 
- H 131
231
232
233
234
1. nov.
10. „
18.
27 .,
235
236
237
4. dec.
10.
17.
238 23. „
239
240
241
242
6. jan.
15. „
20. „
27. „
XI. leto. 1877.
Mlinar in njegova lici.
Kolikor glav, toliko zelja. Veseloigra v
treh dejanjih. J. Rosen: „Fromme
Wiinsche&quot;. Poslovenil Jos. Gecelj.
Krcmarica ali Gospodsko ali kmetsko.
Igra s petjem v treh dejanjih. Fr.
Kaiser. Poslovenil J. Alešovec.
Prestop žene. Igrokaz v treh dejanjih.
Girardin. Poslovenil I. Kalan iz nemščine: „Die Schuld einer Frau&quot;.
Gluh mora biti. Burka v jednem dejanju. I. Moinax: „Le deux sourds&quot;.
Poslovenil iz nemščine Jos. Nolli.
Čarovnica. Komična opereta v dveh
dejanjih. Spisal J. Alešovec. Godba
A. Stockl.
Lowoodska sirota.
Umetnost in narava. Veseloigra v štirih
dejanjih. A. Albini. Poslovenil Andrejčkov Jože.
Na kmetih. Igrokaz s petjem v treh dejanjih. Th. Megerle. Poslovenil Jos
Ogrinec. Godba Vojteh Valenta.
1878
Nasledki skrivnostne prisege.
Ubožan plemenitaš. (Romžtn mladega
moža.) Igrokaz v petih dejanjih. Oct.
Feuillet. Poslovenil iz nemščine po
Juinu in P. J. Reinhardu Fr. Schmidt.
Robert in Bertram. (Vesela vagabunda.)
Burka s petjem v štirih oddelkih.
Gust. Raeder. Poslovenil Jos. Gecelj.
Doktor in frizer. Šaloigra s petjem v
dveh dejanjih. Frid. Kaiser. Poslovenil J. Alešovec. Godba Barbierjeva. 
132 KPes in mačka. Deželno i
243 5. febr. Srečen oče. gledališče
244 1 12. „ Alfons. (Velikodušni morski kapitan)
Igrokaz v treh dejanjih. Poslovenil
iz francoščine Fr. Schmidt.
24B 19. „ Ob žetvi. Veseloigra s petjem v dveh 11
dejanjih. Korzenowski. Poslovenil I.
Mohorčič. Godba J. Mayer.
Beli lasje — mlado srce. Veseloigra v
jednem dejanju. Henry Murger. Poslovenil Fr. Babnik.
246 24 „ Robert in Bertram.
247 3. marc. Pavliha ali burka čez burko. 11
248 10. „ Petrograd in Plevna ali ruska vojska. 11
Igra v petih dejanjih. P. V. Wichmann. Poslovenil D. H.
249 19. „ Požigalčeva hči. 11
250 27. „ Nepravi, a vender pravi. Burka v dveh 11
dejanjih. F. R. Hocke. Poslovenil
Andrejčkov Jože.
Pri meni bodi! Komična opereta v jednem dejanju. C. A. Paul. Poslovenil
J. Alešovec Godba A. Conradi.
251 7. apr. Dan slave ali krščanskoturška vojska. 11
Izv žaloigra v štirih dejanjih. Spisal
Fr. Potočnik.
252 22. „. Turki pri Sisku. Junaška igra s petjem 11
v treh dejanjih. Spisal I. Kukuljevic.
!
 253 28. „ Marija ali hči polkovna. Opereta v dveh „
dejanjih. Saint-Georges in Bayard. •
Po nemškem: „Die Tochter des
Regiments&quot;. Poslovenil Jos. Gecelj.
Godba Donizetti in A. Muller.
XII. leto. 1878.
1879.
1
XIII. leto. 1879 
-s-i 133 §-&lt;—
1880.
254 11. jan. Ogenj ni igrača. Veseloigra v treh de- Čitalnica
janjih. Gustav Putlitz. Poslovenil
Jos. Cimperman.
255 7. marc. Igralka. Veseloigra v jednem dejanju. Deželno
Fournier. Poslovenil V. Eržen.
gledališče
256 4. apr. Strijček. Veseloigra v treh dejanjih.
Benedix. Poslovenil Mir. Vilhar.
XIV. leto. 1880.
257 21. nov. Banditje.
258 19. dec. Umetnost in narava.
1881.
259 23. jan. Oče so rekli, da le! Gluma s petjem v
jednem dejanju. Po nemškem Fr.
Končan.
XV. leto. 1881.
260 6. nov.
Zmešnjava na zmešnjavo. Burka v petih
dejanjih. A Kotzebue Preložil Jos.
Cimperman.
261 21. „ Zapirajte vrata! Šaloigra v jednem de- u
janju. G. P. Cesenate. Preložil V. E.
Eno uro doktor.
Krojač Fips. Burka v jednem dejanju.
Kotzebue. Poslovenil D. Hostnik.
262 8. dec. Karolčkova prva ljubezen. Veseloigra v 11
jednem dejanju. Poslovenil Val.
Prešern.
V Ljubljano jo dajmo!
263 19. „ Dijamant. 1»
Ena se mora omožiti.
Brati ne zna. Burka v jednem dejanju.
Po Grandjeanu.
Garibaldi.
1882.
264 6. jan. Na Osojah. J?
265 23. „ Strijček. 
266 2. febr. Debora. Deželno
267 5. marc. Damoklejev meč. gledališče
Zupanova Micika.
268 3. apr. Snubitev. Veseloigra v treh dejanjih. »
Spisal E. Tomic. Preložil Miroslav
Malovrh.
269 23. „ Edda. ii
XVI. leto. 1882.
'270 10. dec. Šolski nadzornik. Veseloigra v jednem Čitalnica
dejanju. Kosta Trifkovič. Poslovenil
Miroslav Malovrh.
Oče so rekli, da le!
Svojeglamezi. Veseloigra v jednem dejanju. Poslovenil Janez Globočnik.
1883
271 6. jan Nasledki skrivnostne prisege Birch-Pfeif- Deželno
. jan
fer: „Der Goldbauer&quot;.
gledališče
272 2. febr. Požigalčeva hči. ii
273 5. marc. Marcel. Drama v jednem dejanju. Po ii
francoskem Fr. Končan.
Jedina hči. Veseloigra v dveh dejanjih.
Aleks. Fredro. Poslovenil V. Eržen.
274 19. „ Cvrček. ii
27B 26. „ Stempihar mlajši. Gluma v jednem deii
janju. Poslovenil V. Eržen.
XVII. leto. 1883.
i
276 1. nov. Mlinar in njegova hči. ii
277 19. „ Alfons. ii
278 8. dec. Bisernica. ii
279 22. „ Trnje in lavor. ii
Zakonska sol.
1884.
280 6. jan. Marijana. Igrokaz v petih dejanjih. Den- ,,
nery in Mallian. Preložil D. Hostnik.
281 19. „ V Ljubljano jo dajmo! 11
282 3. feb. Zapravljivec. 11 
283
284
285
286
287
288
289
290
i 291
292
! 293
294
295
296
297
298
| 299
300
301
302
303
-+S 135
Danes bomo tiči.
Zapravljivec.
Zupanova Micika.
Pri meni bodi!
Baron Trenk. Igrokaz s petjem in plesom
v štirih dejanjih. Spisal J. E. Tomic
Poslovenil J. Gecelj. Godba Iv. pl.
Zajec.
Baron Trenk.
Bisernica.
XVIII. leto 1884.
Cvrček.
Jamska Ivanka. Izv. spevoigra v treh
delih. Spisal M.Vilhar. Godba Schantl.
Jamska Ivanka.
Mlinar in njegova hči.
Dva gospoda pa jedrn sluga. Burka s
petjem v jednem dejanju. Goldoni.
Preložil D. Hostnik.
Doktor Bobin. Igra v jednem dejanju.
Jules de Premaray. Poslovenil V.
Mandelc.
Na Osojah.
Zrinji. Žaloigra v petih dejanjih. Teod.
Korner. Poslovenil Jos. Gecelj.
1885.
Danes bomo tiči.
Srečen oče.
Zapravljivec.
Zmešnjava na zmešnjavo.
Banditje.
Telegram.
XIX leto. 1885.
Ženski jok. Igrokaz v jednem dejanju. Siraudin in Thiboust: „Les femmes qui
pleurent&quot;. Poslovenil V. Mandelc.
Mlinar in njegova hči. 
-HI 136 H -
304 18. nov. Moja zvezda. Veseloigra v jednem de- Deželno
janju. M. E. Scribe. Poslovenil V. gledališče
Mandelc.
V spanju. Veseloigra v jednem dejanju
Jul. Rosen. Poslovenil Jos. Nolli.
305 6. dec. Star korporal. Igrokaz v petih dejanjih. »
Karol Juinin P J. Reinhard, nekoliko
po Dumanoirju, preložil A. L. Bistriški.
Melodram Iv. pl. Zajec. Petje A. Stockl.
306 19. „ Srce je odkrila. M
Nemški ne znajo. Burka v jednem dejanju. Spisal Jak. Alešovec.
Damoklejev meč. Gluma v jednem dejanju. Gust. Putlitz. Poslovenil I. I.
1886
307 5. jan. Trnje in lavor. 11
Kdor se poslednji smeje!
308 24. „ Pozigalčeva hči. n
309 13. febr. Cousin Jaques. Veseloigra v treh de- „
janjih. Po L. Leroyu poslovenil I.
Kalan.
310 21. „ Tambor v Puebli. n
311 14. marc. Robert in Bertram. »
: 312 27. „ Robert in Bertram. n
313 4. apr. Ukročena trmoglavost. Igrokaz v štirih n
dejanjih. Charlotte Birch- Pfeiffer:
„Der Goldbauer&quot;. Poslovenil Jos.
Gecelj.
XX leto. 1886.
314 31. julija Debora. (Režijo predstav preuzel Ig. n
Borštnik.)
315 26. sept. Francoskopruska vojska. Burka v jednem n
dejanju. Kosta Trifkovic. Poslovenil
&quot;M&quot; M
316 17. okt.
IVI. iVi.
Nezgode starega mladenča. Burka s petjem n
v treh dejanjih. Nestroy. Poslovenil
Fr. Končan.
- Ž- « ' 
-s-i 137 I&quot;*—
317 1. nov. Mlinar in njegova hči. Deželno
318 18. „ Teške ribe. Veseloigra v treh dejanjih.
Mihael Balucki. Poslovenil J. Debevec
gledališče
319 8. dec. Ponesrečena glavna sknšnja. Komična
slika. Priredil Ig. Borštnik.
Gluh mora biti.
»
320 22. „ Kovarstvo in ljubezen. Žaloigra v petih
dejanjih. Schiller. Poslovenil Ant.
Leveč.
1887.
u
321 9. jan. Revizor. Komedija v petih delih. N.
Vasil. Gogol. Preložil Iv. Vesel.
n
322 25. „ Mesečnica. (K a p e 1 n i k G e r b i &amp;) Komična
opereta v jednem dejanju. Poslovenil
Bavdek Ulčarjev. Godba Zajec.
Išče se odgojnik. Igrokaz v dveh delih.
Po „On demande un gouverneuer&quot;.
Poslovenil V. Mandelc.
n
323 6. febr. Danes bomo tiči.
(Opomnja. Dne 17. februvarja 1887.1. pogorelo
je deželno gledališče v Ljubljani.)
n
321 27. „ Francoskopruska vojska.
Prijetno iznenadenje. Burka v jednem
dejanju. V. Frerking.
Gringoire. Igrokaz v jednem dejanju.
Th. de Banville. Poslovenil I. Kalan.
Čitalnica
325 6. marc. Mesečnica. (Praznovanje dvajsetletnice.)
Gringoire,
n
326 20. „ Zblaznela je.
Pes in mačka.
327 27. „ Zmešnjava na zmešnjavo. »»
328 3. apr. Kdor se poslednji smeje!
Zblaznela je.
i)
329 24. „ Pijerot in Vijoleta. Komična opereta v
jednem dejanju. Spisal Ant Adam.
Preložil Jos. Cimperman.
Žila. Veseloigra v dveh dejanjih. Jos.
Marij Babo. Preložil Jos. Cimperman.
t) 
-H! 138 *&lt;-
330 30. apr.
!
Pijerot in Vijoleta. Čitalnica
Popolna žena. Veseloigra v jednem dejanju. Karol Gorlitz. Preložil L.
Pintar.
XXI. leto. 1887.
331 1. nov. Mlinar in njegova hči. ti
332 2 » Mlinar in njegova hci. ii
333 6. » Ženska borba. Veseloigra v treh deii
janjih. Poslovenil R. P.
| 334 13. it Banditje. n
335 20 ti Mesečnica. it
Oče so rekli, da le!
336 4. dec. Revček Andrejček. Narodna igra s petit
jem v petih dejanjih. Karol Morre :
„'s Nullerl&quot;. Poslovenil J. Bedenek.
337 8 n Revček Andrejček. „
! 338 11. it Njegova gospa se brije. Veseloigra v n
jednem dejanju. Preložil Ig. Borštnik.
Ena se mora omožiti.
Popolna žena.
339 18. u Kovarstvo in ljubezen. n
340 26. it TeŠke ribe. ii
1888.
34' 6. jan. Deklica elizondska.
Prvi beli las. Igrokaz v jednem dejanju.
Gassmann. Preložil J. Gecelj.
Svojeglavneži.
342 8. u Lowoodska sirota.
343 22. ii Strijček. it
344 26. 11 Mutec.
Egmont. (5. dejanje, 2. prizor.)
Zapravljivec. (2. dejanje, 5., 6. in 7.
prizor.)
Na Osojah. (5. dejanje, 4., 5. in 6.
prizor.)
345 29. 'i Deklica elizondska. n
1
Stempihar mlajši. 
I 316 19. febr. Otok in Struga. Igrokaz v štirih de- Čitalnica
janjih. Po dr. Iv. Tavčarja noveleti
aramatizoval Ig. Borštnik.
l 347 26.' „ : Uzbujeni lev. i«
Gringoire.
348 4. marc. Revček Andrejček. n
349 10. „ Gospa, ki je bila v Parizu. n
Sam ne ve, kaj hoče.
350 18. „ Uzbujeni lev. ii
Prvikrat v gledališču.
• 351 19. „ Prestop žene. n
Ženski jok.
352 2. apr. Ženska borba. n
353 15. „ Gosi in goske. Burka v petih dejanjih n
Mih. Balucki. Iz poljščine preložil
na češki Arnošt Schwab-Polabsky;
iz češčine Jak. Bedenek.
354 22. „ Tilnik. 1}
Prvikrat v gledališču.
355 12. maja Cvrček. J?
356 13. „ Debora. u
XXII. leto. 1888.
357 9. sept. Revček Andrejček.
358 23. „ Svetinova hči. Igrokaz v treh dejanjih.
Adolf Wilbrandt: „Die Tochter des
Herrn Fabricius&quot;. Poslovenil Anton
Trstenjak.
359 7. okt. Revizor. &gt;1
360 14. „ Ena se joče, druga se smeje. »1
361 21. „ Nezgode starega samca.
362 1. nov. Mlinar in njegova hči. »1
363 4. „ Jednajsta zapoved. Burka v treh deja- n
njih. Fran Šamberk. Poslovenil S. S.
364 11. „ Pot po nevesto. 1»
Kdor se poslednji smeje!
365 18. „ Mesto in vas. Igrokaz v petih dejanjih. j?
1
Birch-Pfeiffer. 
140 S*-
366 25. nov. Gosi in goske. Čitalnica
£67 2. dec. Svetinova hči. n
368 8. „ Nezgode starega samca. »
369 9. „ Uzbujeni lev. (Opereta.) »t
Ne kliči vraga!
370 16. „ Marijana. 51
371 26. „ Pot po nevesto. 11
V spanju.
372 30. „ Revček Andrejček. 11
1889.
373 6. jan. Otok in Struga. 11
374 12. „ Srečen oče. 11 '
375 20. „ Mesečnica. (Opereta.) 11
Moja zvezda.
376 27. „ Čarovnica pri jezeru. Narodna drama v 11
4 dejanjih. Fr. Nissl: „Die Zauberin
am Stein&quot;. Poslovenil Anton Trstenjak.
377 10. febr. Srečen oče. 11
378 17. „ Lowoodska sirota. JJ
379 24. „ Uzbujeni lev. JJ
Na kosilu bom pri svoji materi.
380 10. marc. Pene. Izvorna veseloigra v treh deja- JJ
njih. Spisal J. Skalec (dr. J. Vošnjak).
381 17. „ Vrban Debeluhar ali Na Dunaj po ne- JJ
vesto. Burka v petih dejanjih. Poslovenil Vinko Lapajne.
382 19. „ Mesto in vas. 11
383 25. „ V vodnjaku. Opera v jednem dejanju !
in dveh oddelkih. Spisal R. S. Poslovenil Fr. Gerbic. Glasba Viljem
Blodek.
384 31. „ V vodnjaku. JJ
XXIII. leto. 1889.
385 29. junija Mesečnica. JJ
Svoji k svojim! Veseloigra v jednem
dejanju. Spisal dr. Jos. Vošnjak.
• j 
-&gt;-Š 141 §-&lt;-
386 6. okt. Vodno društvo. Veseloigra v treh dejanjih. Dr. J. Štolba. Preložil Fr. Gestrin
Čitalnica
387 13. „ Kastor in Poluks Veseloigra v treh dejanjih. K. pl. Kohlenegg. Poslovenil
Ig. Borštnik.
Išče se odgojnik.
M
388 20. „ Ministrovo pismo. Veseloigra v treh dejanjih. Spisal dr. Jos. Vošnjak.
Ne kliči vraga!
11
1
389 1. nov. Mlinar in njegova hči. ii j
390 3. „ Milord Cartouche. Veseloigra v jednem
dejanju. Kohlenegg. Preložil Ignacij
Borštnik.
Pot po nevesto.
ii
391 10. „ Čarovnica pri jezeru. ii
392 17. „ Strijc bogatin. Veseloigra v petih dejanjih. Spisala E. Henle. Preložil Vekoslav Benkovič.
&quot;
393 24. „ Služabnik svojega gospoda. Drama v petih dejanjih. Dr. Fr. V. Jerabek. Poslovenil Fran Gestrin.
n •
394 8. dec. Dve tašči. Veseloigra v jednem dejanju
Poslovenil Vekoslav Benkovič.
Cannebas. Komična opereta v jednem
dejanju. Glasba Fr. pl. Suppe. Preložil J. Alešovec.
n
395 15. „ Eevčelc Andrejček. n
396 22. „ Doktor Blažič. Veseloigra v petih dejanjih. Adolf L' Arronge: »Doktor
Klaus&quot;; poslovenil Anton Trstenjak.
ii
397 26. „ Ali right! Veseloigra v jednem dejanju.
Dr. Jos. Štolba. Prestavil Ivan Gornik (Fr. Gestrin).
Cannebas.
1890.
n&quot;
398 1. jan. Jednajsta zapoved. 11
399 5. „ Na 0 soj ah. 11
4 0 0 6. „ Strijc bogatin. 11 
142 K -
401 12. jan. Pot po nevesto. Čitalnica
Nič otrok. Veseloigra v jednem dejanju.
Jul. Rosen. Poslovenil * * *
402 19. „ Prepozno. Igrokaz v dveh dejanjih.
Šolski nadzornik. Veseloigra v jednem
dejanju. K. Trifkovič. Poslovenil
M M.
403 26. „ Ogenj ni igrača. 55
404 2. febr. Danes bomo tiči. 55
405 9. „ Pojdimo na Dunaj! Burka v štirih de- 55
janjih. Poleg francoskega „La Cagnotte&quot; priredil J. Ogrinec.
406 23. „ Ali right! &quot;5
Cannebas.
407 1. marc. Zlobna šala. Igrokaz v petih dejanjih. 55
Teod. Wehl: „Ein Bubenstreich&quot;.
Poslovenil Ig. Borštnik.
408 9. „ V vodnjaku. 55
409 16. „ Gospod Grobski. Značajna slika v treh 55
dejanjih. Lad. Stroupežnicky. Preložil Fr. Gestrin
410 19. „ Pojdimo na Dunaj! 5J
411 23. „ Vodno društvo.
412 25. „ Damoklejev meč. 55
Stempihar mlajši.
413 30. „ Alfons. 55
414 30. apr. Miklavž. Opera v dveh dejanjih. Spisal 51
Sabina. Preložil Fr. Gestrin. Glasba
J. R. Rozkošny.
415 4. maja Miklavž 55
XXIV. leto 1890.
416 1. nov. Mlinar in njegova hči. »?
417 9. „ Umetnost in narava. 55
418 16. „ Stari Ilija. Narodni igrokaz v treh de- 55
janjih. Spisal Ig. Borštnik. Glasba
And Vavken.
419 23. „ Marija Magdalena. Žaloigra v treh de- 55
janjih. Frid. Hebbel. Poslovenil I. K. 
-&gt;Š 143
420 30. nov. Slovenec in Nemec ali Tat v mlinu. Čitalnica
421 7. dec. Zlati pajek. Veseloigra v štirih dejanjih. n
Fr. pl. Schonthan. Preložil Vekoslav
Benkovič.
422 8. „ Revček Andrejček. i i
423 17. „ Šolski nadzornik. i i '
Gluh mora biti.
424 21. „ Zlati pajek. i i
425 26. „ Gospod Grobski. i i
1891.
426 4. jan. Naš prijatelj Njeklužev. Drama v petih n
dejanjih. Al. J. Palm. Preložil Fran
Gestrin.
; 427 6. „ Mesečnica. i i
Nad prepadom. Drama v jednem dejanju. Jaroslav Vrchlicky. Preložil
Ivan Gornik.
428 11. „ Zakotni pisar. i i
429 18. Čevljar baron. n
430 25. „ Trnje in lavor. i i
Ni mej ukus. Dramatična šaloigra. Spisal Ig. Borštnik.
431 2. febr. Čevljar baron. n - j
432 8. „ Slovenec in Nemec ali Tat v mlinu. i i
433 15. „ Debora. i i
434 22. „ Svilnati robec. Šaloigra v treh dejanjih. »
Božid. Borgjoški. Poslovenil Vaso
Petričic ml.
435 1. marc. Zarota v kleti. 1 ?
Vse za dame. Veseloigra v jednem dejanju. Po francoskem poslovenil dr.
VI. Žitek.
436 19. „ Nasledki skrivnostne prisege. J I
437 22. „ Materin blagoslov ali Nova Chonchon. ' J
•438 5. apr. Gospa, ki je bila v Parizu. 1 »
439 12- „ Bisernica. J 1
440 19. „ Zapravljivec. &quot; i 
-&gt;•1 144 fr*-
XXV. leto 1891
441 4. okt. Zadnji list. Veseloigra v treh dejanjih. Čitalnica
Francoski Vikt. Sardou. Poslovenil
Fran Gestrin.
442 11. „ V Ljubljano jo dajmo!
443 18. „ Uzbujeni lev. Komična opereta. i&gt;
Bratranec. Burka v jednem dejanju
Češki dr. Jos. Štolba. Poslovenil Ig.
Borštnik.
444 25. „ Trije klobuki.
445 . 1. nov. Mlinar in njegova hči,
440 8. „ Loivoodska sirota. JJ
Evgen Onjcgin. Opera Čajkovskega.
Arija Lenskega, Pel Fr. Bučar.
447 15. „ Ženski boj. &quot;1
448 22. V vodnjaku. Opera. jj
449 29. „ Dalila. Drama v štirih dejanjih. Octave i\
Feuillet. Poslovenil V. Benkovič.
450 6. dec. Konkurzi gospoda notarja. Veseloigra v jj
treh dejanjih. Jan Vavra. Poslovenil
Ivan Gornik.
4&quot;)1 8. „ Pot po nevesto. Komična opereta v
Dve tašči.
452 13. Revček Andrejček. jj
453 20. „ Ubožan plemič. &lt;&gt;
454 26. „ Cannebas. Komična opereta. »
Prvikrat v gledališču.
455 27. „ V vodnjaku ji
1892
456 1. jan. Strijc bogatin. u
457 3. „ Pojdimo na Dunaj! ji
458 6. „ Mesečnica. Komična opereta. jj
Popolna žena.
459 10. „ Slovenec in Nemec ali Tat v mlinu. n
460 17. „ Strijček. jj
461 24. „ Vragovi zapiski. L. Schneider. Poslove- jj
nil Fr. Gestrin.
462 31. „ Uzbujeni lev. jj 
145 H -
febr.
14.
21.
28.
6. marc.
13.
19.
20.
25.
27.
3.
' 10.
18.
24.
apr.
Medved snubač. Veseloigra v jednem dejanju. Ruski Viktor Krylov (Aleksandrov) Preložil A P.
Cvrček.
Mornarji na krov! Komična opereta v
jednem dejanju. Spisal I. L Harrisch.
Uglasbil I pl. Zajec. Poslovenil
Gerbid.
Ali right!
Revček Andrejček.
Materin blagoslov ali Nova Chonchon.
Vrban Debeluhar. s
Trubadur. Opera v štirih dejanjih. J.
Verdi. II dejanje: prizor Manrica in
Azucene. IV. dejanje: prvi, tretji in
poslednji prizor. (V hrvaškem jeziku.)
Mornarji na krov!
Fužinar. Igrokaz v štirih dejanjih. Georges Ohnet. Poslovenil Val. Kopitar.
Trubadur.
Puščavnikov zvonček. (Les dragons de
Villars.) Opera v treh dejanjih. Aime
Maillart. Drugo dejanje, prvi in drugi
prizor. Pelo se je v češkem jeziku.
Diletantje. Veseloigra v štirih dejanjih.
Jul. Rosen. Poslovenil V. Benkovič.
Codrillo. Opera v jednem dejanju. Zložil Rud. Wurmb. Poslovenil Fr. Gerbic
Putifarjeva šena. Burka v jednem dejanju.
A. Gorner. Poslovenil Ig. Borštnik.
Nora. Igrokaz v treh dejanjih. Henrik
Ibsen. Poslovenil Fr. Svoboda
Čevljar baron.
Nervozne ženske. Veseloigra v treh dejanjih. Blum in Raoul Toche. Poslovenil Ig. Borštnik.
Lumpaci Vagabundus.
Čevljarska učenca. 
Ste v. 1. Dr. pr. 17.
Deželno gledališč e v Ljubljani.
V nedeljo 10. oktobra 1869
naprav i
V7
svojo prvo letošnjo predstavo:
SLAVNOSTNI PROLOG.
Potem:
Išče se
UEVESTA .
Veseloigra v 3 dejanjih, po češkem izvirniku K. Sabine, poslovenil Fr. Marn.
Osobe :
Vasilij, veliki posestnik.
Julija, njegova hči.
Helena, njena tetka.
Vid, zdravnik.
Karol, kupčijsk agent.
Dejanje v Ljubljani. Čas sedanji
Jaroslav, kandidat filozofije.
Marija, hišna pri Heleni.
Matej, voznik Vasilijev.
Vaclav, hišnik.
Vstopnina :
Parter in lože 35 kr. Fauteuil v parterji 65 kr. Sedež v parterji
55 kr. Sedež na galerii 35 kr. Galerija 15 kr.
V 4 T Abonirani sedeži ne veljajo pri tej predstavi.
Kasa se odpre ob pol 6 uri. Začetek ob 7. uri zvečer.
Sedeži se dobivajo pri gledališki kasi od 10.—12. ure zjutraj,
in zvečer od pol 6. ure naprej.
Tisk Egerjev v Ljubljani.
Facsimil e prv e društvene predstav e v deželnem gledališč a
dne 10. oktobr a 1869. 
147 $4-
V dobi petindvajsetih let priredilo je torej Dramatično
društvo 477 gledaliških predstav. Na vsako leto prihaja le 19
predstav. Ker gledališka doba traje vsako leto le šest mesecev,
računimo tri predstave v vsakem mesecu. Te številke jasno
kažejo, da se je premalo igralo in da to število predstav gotovo
ni zadoščalo dejanjskim potrebam ljubljanskega občinstva.
Na našem odru vlada jezik slovenski. Vender mi je omeniti,
da se je na našem odru pelo tudi v hrvaškem in češkem jeziku.
To je bilo zadnje leto, ko smo spravili na oder Verdijevega
»Trubadurja&quot;. Te opere notno gradivo za soliste in zbor dobili
smo od deželnega gledališča zagrebškega. Vsi operni solisti:
gospa Milka Gerbiceva, gospodičina Lujiza Daneševa in gospod
Fran Bučar, zmožni so hrvaškega jezika in ni jim delalo nobene
preglavice peti »Trubadurja&quot; v Šenoininem prevodu. V češkem
jeziku peli so se odlomki iz „Puščavnikovega zvončka&quot;.
Kar se tiče moje razpredelnice gledaliških predstav, omeniti
mi je naslednje. Dramatično društvo nima gledaliških listov od
prvih predstav, ker so se porazgubili. Sestavil sem imenik predstav po društvenih zapiskih in po podatkih, ki se nahajajo po
slovenskih časnikih Najprvo zabeležena je tekoča številka predstave, potem dan predstave, naslov igre, ime pisatelja, oziroma
pisatelja in prelagatelja, in konečno kraj, kjer se je vršila predstava, v čitalnici ljubljanski ali v deželnem gledališču. Tudi se
tu pa tam kaka predstava ni vršila tistega dne, kakor je tiskano
na gledališkem listu. Dotična predstava se je n. pr. odpovedala
vsled kake ovire, in ker je gledališki list bil tiskan, priklopil se
je zbirki gledaliških listov. Konečno mi je še omeniti, da so na
gledaliških listih večkrat napačno pisana imena pisateljev. Vse
to sem uvaževal in popravil.
Na prvih gledaliških listih niso se tiskala imena igralnega
osobja. Do 18. aprila 1. 1870. ne nahajamo imen igralcev in
igralk tiskanih na gledališkem listu. Le malokateri gledališki list
pred letom 1870. je naznanjal občinstvu imena igralcev in igralk.
Tako se je ohranil gledališki list od 15. marca 1868., ko se je
igrala igra: „Inserat\ s popolnimi imeni igralnega osobja. Od
18. aprila 1. 1870. počenši tiskali so se gledališki listi s popolnimi
imeni igralnega osobja. Da se vidi, kakšni so bili prvi gledališki
listi, priobčujem facsimile gledališkega lista z dne 10. oktobra 1869. 
-&gt;•§ 148 &lt;H
====B. Sodelujoči člani Dramatičnega društva v Ljubljani 1867–1892.====
A lt Ivan. Igralec 1868—1878. (Bil je po obrtu rokovičar.)
Androin a Anton. Igralec 1872—1873.
Ar k o. 1870.
Baje c Viktor. Igralec in pevec 1886—1891.
Balsov a Albina. Igralka 1868—1870. Prvič nastopila 1. maja
1870 („Pot skozi okno&quot;).
Bar na so v a Amalija. Igralka in pevka (solo) 1870—1875. Priredila koncert v gledišču dn6 29. marca 1869.
Baš Lovro. 1872—1875.
Bele. 1871.
Bezeg. 1872—1877.
Bezgovec . 1873—1876.
Bled ko. 1875—1876.
Bona č A. Igralec 1876—1885.
Bonačev a Antonija. Zborska pevka 1872 — 1875.
Bonačev a Franja. 1872.
Bonačev a Terezija. Igralka in zborska pevka 1869 — 1876.
Borštni k Ignacij (Gorazd). Režiser, igralec in učitelj dramatične šole.
Brak (Pajsar Josip). Pevec 1883—1884. Učil se je na dunajskem
konservatoriju. Ne dovršivši študij, umrl je v Ljubljani dne
22. oktobra 1891. v 26. letu svoje dobe.
Brank e Ivan. Pevec 1875.
Brlogarjev a Antonija. Igralka 1876—1877.
Bro s Ivan 1870. (Bil je trgovski-pomočnik.)
Brusov a Albina. (Valenta Brusova.) Igralka 1869—1873.
Buča r Fran (Pavel). Operni pevec. Bil je angažovan za dobo
1891 — 1892. Pel je pa že pred to dobo v našem gledališču.
Učil se je na praškem konservatoriju.
Castald o Aleksander (Dolhar). 1870.
Colorett o Viktor. Pevec 1868. Mnogo deloval pri čitalnici ljubljanski.
Daneševa Lujiza. Operna pevka. Sodeluje kot.pevka pri Dramatičnem društvu od leta 1887. Učenka g. Frana Gerbica
na lvovskem konservatoriju leta 1882/85.
Danil o (Cerar Anton). Igralec od leta 1877.
Danilov a (Gostič-Cerar). Igralka.
Dobravčin . 1876—1877. 
-&gt;-i 149 S+-
Dolene o Fran. Igralec in pevec, zdaj trgovec v Mariboru.
1869—1873.
Dolharjev a Lucija. Zborska pevka. 1868.
Dominik. Igralec 1868.
Drahsle r Pavel. Igralec 1867—1873.
Dreni k Fran. Igralec. 1867—1871.
Dubski. Igralec 1874-1875.
Dzimskova . 1871 — 1872.
Engelhartov a A. 1869—1875.
Engelhartov a N. 1873 — 1874.
Engelnova Loti. 1868—1870.
Eržen Gregor. Igralec in pevec. 1868—1868. (Po obrtu čevljar.)
Filapi č Štefan. Igralec in pevec 1868—1872. Prvič kot Eldorado v šaljivi igri „Kralj Vondra&quot; dne 31. decembra 1868 pri
čitalnični besedi, potem v „Tičniku&quot;. Bil je deželni uradnik.
Finkov a Franja. Igralka in zborska pevka 1868—1872.
Finkov a Marija. Zborska pevka 1868—1870.
Foerste r Anton. Prva leta Dramatičnega društva učitelj zborovega petja. Skladal je mnogo za društvo. Njegovih skladeb
in instrumentacij omenjam v tej knjigi.
Frohlichov a Evgenija. Igrala na gosli Vieutempsove arije 1868.
Gabršek Ivan. Igralec 1869—1873.- Bil je zasobni uradnik.
Umrl kot občinski tajnik na Vranskem.
Gajetov a I. Zborska pevka 1871 — 1872.
Gecelj Josip (Kocelj). Igralec in režiser 1869—1889.
Gerbi c Fran. Kapelnik Dramatičnega društva od 1. 1887. Fran
Gerbic je mnogo deloval v tujini, največ pri Slovanih. Njegovo delovanje kot opernega pevca opišem naj v kratkih
črticah. Praški konservatorij dal je s svojimi opernimi gojenci za izpit Mozartovo opero „Titus&quot; v laškem jeziku, v
kateri je pel naslovno ulogo. Po prvem dejanju čestital mu
je slavni glasbeni zgodovinar in estetik dr. Ambros rekoč:
„Jako me veseli, da Vam moreni v imenu odbora konservatorijskega čestitati na izrednem uspehu. Vse ste nas iznenadili. V svoji karijeri delali bodete čast praškemu konservatoriju.&quot; Pel je prve tenorjeve uloge v naslednjih operah: Hugenoti, Robert vrag, Afričanka, Židovka, Lohengrin,
Aida, Trovator, Ernani, Rigoletto, Maškarni ples od Verdija
in od Aubera, Nema iz Portici, Lucrezia Borgia, Favorita,
Belizar, Norma, Seviljski brivec, Ruy Blas, Začarani strelec, 
Don Juan, Začarana postranka (Zauberflote), Titus, Fidelio,
Faust, Vesele žene vindzorske, Marta, Alessandro Stradella
(obe tenorjevi ulogi), Ciganka, Undina, Lejla, Zrinjski, Boisijska
čarobnica, Mislav, Sej slav ljuti, Ban Leget i. dr., ne broječ
mnogih operet, v katerih je v začetku nastopal, ker
takrat niso še v Zagrebu imeli opere. Imel je poleg teh še
mnogo opernih ulog v svojem repertoarju, katerih pa na odru
ni pel, ker se one opere niso pele na glediščih, kjer je bil
angažovan, nekaj pa jih je pel tudi lirični tenor. Uloge učil
se je ponajveč brez kakega inštrumenta na tiho, da si je
glas čuval vedoč, da skušnje s polnim glasom utrudijo
organ. Učiti se je mogel na vsakem kraju. Tako se je naučil n. pr., ko je popotoval v Augsburg, med potjo sem in
tja v vagonu tenorjevo ulogo iz opere Lucija di 'Lammermoor. Največ truda prizadejalo mu je s početka, ko je,
nevešč poljščini, moral preučiti repertoar v poljskem jeziku
v Lvovu. Poljski jezik je Nepoljaku jako težaven. Skoro
pa je premagal tudi to teškočo, tako da se je naučil ulogo
Eleazarja iz opere »Židovka&quot;, katera se prišteva med najtežje in največje, v il dneh, za kar navadno pevec rabi
nad mesec dni. Izmed ulog, v katere je segal njegov repertoar,
pel je največkrat Fausta od Gounoda, katero ulogo je jedino
v Zagrebu pel nad 60krat. Kako je pel in predstavljal to
ulogo, je v živem spominu še sedaj zagrebškemu občinstvu.
Iz Zagreba odšel je v svoj rojstni kraj, kjer je prestal teško
bolezen, katera ga je odtegnila dve leti gledišču. Po bolezni
pel je v dvorni operi na Dunaju. Tedanji intendant baron
Hoffmann čestital mu je po skušnji: „Vi imate jako lep glas
z izvrstno italijansko šolo&quot;. Ker ni imel takrat praznega
mesta za prvega tenorja, ponudil mu je mesto za druge
tenorjeve uloge z jako lepo gažo. Svetoval mu je pa sam,
naj rajši tega mesta ne sprejme, češ da je potem teško
popeti se na istem zavodu do prvih ulog. Svetoval mu je
iti na kako manjše nemško gledišče, da si tam napravi
nemški repertoar in da se potem oglasi. Tako je tudi storil.
Sprejel je angažma v Ulmu na Virtemberškem. Nastopil
je tam v operi Hugenoti v ulogi Raoula. Občinstvo ga je
odlikovalo z burnim ploskom, kritika pa je pisala, da že
gotovo 30 let niso imeli jednakega tenorista. Hitro se je
tam udomačil. Občinstvo bilo mu je jako ljubeznjivo, dasi-
lBl inravno je vedelo, da je Slovan. Došlo mu je tam mnogo
ponudeb na velika in tudi dvorna gledišča, sprejel pa je ponudbo za gledišče v Lvovu, želeč delati zopet na slovanskem
odru in se tako priučiti tudi poljskemu jeziku. Ponudbo za
rusko opero v Kijevu, katero je imel in je bil takorekoč
še tam angažovan pred svojim odhodom v Zagreb, odklonil
je. V Lvovu nastopil je tudi v operi Hugenoti ter si
koj občinstvo in kritiko s tem nastopom osvojil. Tu je
tudi svojo operno karijero končal. Izgubil je tam svojega
sinčka. Da je -moral dete, katero mu je ravnokar v rokah
za večno zaspalo, iz rok položiti in ravnopotjo iti v gledišče,
kjer je pel v operi Hugenoti težavno tenorjevo ulogo, tega ni
mogel pozabiti. Tožil je radi usode svojega stanu, katera
ga neobčutno sili prepevati tedaj, ko mu je srce krvavelo
in plakalo. Sklenil je, ako se mu ponudi prilika, zapustiti
gledališko karijero Taka prilika se mu je tudi koj ponudila.
Za nesrečne rodbine, katere so pri strašnem požaru komične opere v Beču izgubile toliko dragih svojih, prirejali so
se po vsi državi dobrodelni koncerti. Tudi v Lvovu se je
priredil v to svrho koncert, v katerem je sodeloval Gerbič.
Imel je v tem koncertu tako izreden uspeh, da mu je sloveči klavirni virtuoz vitez Mikuli, kateri je bil tedaj ravnatelj na lvovskem konservatoriju, ponudil mesto profesorja
za solopetje ter pevovodje društvenega zbora. To ponudbo
je sprejel. Sodeloval je na tem zavodu in nastopal tudi v
mnogih koncertih kot solopevec. Razven tega pa je imel
toliko privatnih lekcij, da ni imel celi dan proste ure. Kakor
v Zagrebu, prišel je tudi v Lvovu z naj odličnejšimi krogi v
dotiko ter je poučeval v teh krogih solovo petje, t. n. pr.
v Zagrebu banove hčere, v Lvovu pa hčere c. kr gališkega
namestnika, sedanjega ministra viteza Zaleskega i. dr. V
palači kneza Sapiehe bile so večkrat soareje, h katerim je bil
povabljen s svojo soprogo. Še predno je nastopil službo na
konservatoriju, naučil je na prošnjo ravnateljevo društven
konservatorijski zbor svojo kompozicijo »Slovanski brod&quot;,
katero so peli v društvenem koncertu konservatorijskem.
Uspeh pri odličnem občinstvu, katero zahaja v te koncerte,
bil je povoljen, kakor si je le mogel želeti. Od tistega časa
pele so se mnoge druge njegove skladbe v slovenskem jeziku
v različnih koncertih ter so imele jednaki uspeh in še sedaj 
se prepevajo tam v pevskih društvih njegovi zbori. Ko je
bil štiri leta na konservatoriju, dobil je vabilo od Glasbene
Matice v Ljubljani, naj bi preuzel vodstvo društvene glasbene šole. Ni ga mamila plača, združena s to ponudbo, v
Ljubljano. Le ljubezen do domovine in želja, po svoji moči
pripomoči k razvitku domače glasbene umetnosti, bil je
nagib, da je zapustil častno umetniško mesto v Lvovu in
se napotil v Ljubljano navzlic temu, da mu je ponudilo
ravnateljstvo konservatorijsko, ako ne opusti konservatorija, plačo povišati za 600 gld. in razven tega mu še dati
5O°/0 od vse učnine njegovih gojencev, kar bi bilo skupaj samo
že več iznašalo, nego cela plača, katera mu je ustanovljena
v Ljubljani. Toda dal je besedo; obljubi svoji ostal je veren
in šel v Ljubljano. Od njegovih gojencev solopetja, katere
je izuril, zauzema mnogo njih odlična mesta na gledališčih.
Naj tukaj imenujem le nekatere. Tako je njegov gojenec
gosp. Florjanskv, junaški tenor na češkem narodnem gledališču v Pragi; gosp. Alma bil je angažovan kot liričen tenor
na dvorni operi v Beču, gospodičina Weiner je altistka opere
v Hamburgu, gospa Bočkaj operetna pevka v Karltheatru
v Beču i. t. d. Gospod Fedyczkowski, basbariton, kateri je
angažovan za naše narodno gledišče v Ljubljani, je tudi
njegov gojenec iz lvovskega konservatorija. Pred svojim
odhodom v konservatorij v Prago deloval je na to, da se
je v Ilirski Bistrici osnovala narodna čitalnica. Še pred
tem pa je osnoval tam društvo diletantov. To društvo je
predstavljalo že 1863. leta glediške igre, v katerih je sam
nastopil in katere so občinstvu jako ugajale ter je unemale za narodno stvar V Cerknici, v svojem rojstnem kraju,
kjer je od početka osnovanja čitalnice njen predsednik,
izimši jedno leto, prirejal je za društvenike mnogo koncertov in glediških predstav, katere je vodil ter tudi
sam s svojo soprogo in svakinjo gospodičino Daneševo v
njih sodeloval. V domovini koncertoval je v Ljubljani, v
Trstu, v Gorici, v Kranju, v Novem Mestu, v Ilirski Bistrici,
v Postojini, v Cerknici, na Bledu i. t. d. V Trstu pel je dvakrat v oratoriju »Štirje letni časi&quot; od Haydna in jedenkrat v
oratoriju „E!ijas&quot; od Mendelssohna. Občinstvo in kritika v
vseh listih odlikovala sta ga, kakor s? umetnik le more želeti.
Leta 1880. je s svojo soprogo nastopil tudi v operi „Frei-
153 S+-
schutz&quot; od Webra v ljubljanskem gledališču. Tedanji ravnatelj nemškega gledišča brzojavil mu je potem še nekolikokrat, da bi nastopil še v kaki operi; on pa je ponudbo
odklonil. Bilo mu je le do tega, da je vsaj jedenkrat, ako
ne na slovenskih, a to na ljubljanskih deskah nastopil v
operi pred svojimi rojaki. Takrat ni bilo slovensko gledišče
tako razvito, da bi bil mogel pri nas v operi nastopiti. —
Fran Gerbic je častni član deželnega gledališča v Zagrebu.
Razven častnega članstva zagrebškega gledališča ima tudi
diplomo, s katero gaje imenoval „Zemaljski glasbeni zavod&quot;
v Zagrebu za njegovo delovanje na glasbenem polju svojim
častnim članom; dalje je častni član cerkniške čitalnice.
Gerbicev a Milka. Operna pevka. Pri Dramatičnem društvu od
1. 1887.
Gorjupov a Ivana. Igralka, prvič 29. marca 1868 (Vodnik v
Olimpu). Delovala tudi 1. 1870.
Gornikov a Marija. 1873—1875.
Gostičev a Gustika (Danilova). Igralka in pevka. Nastopila
prvič 24. januvarja 1886 v »Požigalčevi hčeri&quot;.
Grassell i Peter. Prva leta Dramatičnega društva sam igral in
s svojim izbornim igranjem mnogo pripomogel k lepemu
uspehu slovenskih gledaliških predstav.
Gril Fran. Zborski pevec 1875 — 1878. (Bil je črkostavec.)
Gril Anton. Igralec 1867 — 1877. (Trgovski pomočnik.)
Gutnik Anton. Igralec in pevec 1880.
Gutnikov a (Mancetova). Igralka 1877—1882.
Hajnriha r Marija. Igralka 1869.
Heidric h Anton. Pevec in učitelj zborskega petja. 1868—1871.
Hočeva r Anton. Zborski pevec 1873—1874.
Hofmanov a Julija. Igralka 1867 — 1869.
H oh nov a Melanija. Igralka. Igrala tudi večkrat na klavirju.
1867-1875.
Hohnov a Olga. Igralka 1868—1869.
Hora k Eduvard. Igralec 1868-1869. Prvič 26. decembra 1868.
v igri »Ženin od gladi&quot;.
Horakov a Marija, zdaj soproga ces. svetnika Ivana Murnika.
Nastopila prvič 22. novembra 1868, potem 26. decembra v
igri: »Ženin od gladi&quot;, potem v igri: »Zakonske nadloge&quot;.
Hrcvat. Igralec 1871. (Bil je trgovski pomočnik.)
Ihanov a Avgusta. Pevka 1868—1873. 
-»•i 154 K—
Ihanov a Eliza. Igralka in pevka 1863—1876. Zdaj je pevka
v stolni cerkvi v Ljubljani.
Jagričeva . Igralka. Prvič nastopila 14. septembra 1868.
Jak Avgust. Zborski pevec 1868—1872. (Trgovec.)
Jakov a Matilda. Igralka 1868.
Jamnikov a Ivanka (Tomanova). Igralka 1867 — 1874.
Jekove c Andrej. Igralec 1871 — 1876. (Bil je zasobni uradnik.
Zdaj učitelj v Kamni Gorici.)
Jeločni k Anton (Slobodin, Antončič). Igralec, nastopil prvič v
igri: „Dobro jutro&quot; L 1869. Bil tudi režiser in deloval do
leta 1886.
Jelovše k Jerta pl. Fichtenau . Pevka 1868.
Jenčič . Igralec 1868.
Jeni č Vekoslav. Nastopil kot gost 1890—1891.
Jereb Ivan. 1869—1870. (Zavarovalni agent.)
Ješe. 1878.
Juvanči č Ivan. Igralec 1869 — 1877.
Kaj zel Peregrin. Prvi slovenski komik. Deloval prva leta društvenega delovanja. Odličen trgovec in občinski svetovalec,
umrl 22. februvarja 1892.
Kam Ivan. Igralec in pevec 1868—1870. (Čitalnični gostilničar.)
Klerov a Amalija. Igralka 1868—1870.
Kobilc a Jakob. Igralec 1868. Zdaj trgovec v Celju.
Kobla r Avgust. Dober komik 1867—1869. Zdaj uradnik pri
državni železnici v Ljubljani.
Koma r Fran Zborski pevec 1872 — 1875.
Korick i Josip. Zborski pevec in igralec 1872—1873.
Kozak. Igralec 1887-1889.
Kraje c Ivan. 1870—1871. (Črkostavec.)
Kramari č Ivan. Igralec 1869—1875. (Trgovski pomočnik. Zdaj
stotnik pri deželnih brambovcih.)
Kremžarjev a Josipina. Igralka 1868—1870.
Križa j Janko. Igralec 1869 — 1872. (Železniški uradnik.)
K ur al t Fran. Pevec 1868.
Kuraltov a Marija. 1868—1869.
Lamove c Ivan. 1872—1874.
Ledarjev a Emilija. Igralka 1874—1876.
Lega t Fran. 1872.
Lega t Vekoslav. Igralec 1869—1874. (Zdaj vodja tiskarnice
Družbe Sv. Mohorja v Celovcu.) 
155 H -
Logičel c Fran (Hajek). 1809.
Lovši n Fran. Igralec od 1. 1887.
Luznarjev a Alojzija. 1872—1873.
Magoli č Ljudevik. Igralec 1876 — 1878.
Marolt Avgust. Igralec 1876.
Maškov a E. Pevka 1868.
Meden Ivan. Operni pevec 1869—188G.
Megla č (Pianecki). Pevec. Nastopil 25. marca 1889 kot Jurij v
operi: „V vodnjaku•'.
Miheljač . 1873.
Mulače k Fran. Zborski pevec 1869 - 1874.
Mulače k Ivan. Igralec 1870—1875. (Trgovski pomočnik.)
Nagelnov a A. Igralka 1869—1875.
Nagelnov a J. 1870.
Namretov a Pavla. Igralka in pevka 1S72—1880.
Naumanov a A. Igralka 1870—1871.
Neugebauerjev a bar. Antonija. Pevka in igralka 1868—1875.
Nastopila prvič v gledišču 19. decembra 1869 kot Ljuboslava v „Tičniku&quot;.
Nigrinov a Avgusta. Igralka. Nastopila prvič v igri: „Lowoodska
sirota&quot; 1. 1876 v čitalnici. Leta 1812 odšla je v Beli Grad
in deluje od te dobe pri srbskem gledališču v Belem Gradu.
Nigrinov a Matilda Igralka in pevka 1877.
Nigrinov a Marija. Igralka. Nastopila je prvič v igri: Srce je
odkrila&quot; I. 1875.
Nigrinov a Gizela. Igralka in pevka 1877.
Nollijev a (Vrelčeva) Franja. Igralka 1872—1875.
Nolli Josip. Operni pevec pri Dramatičnem društvu od leta
1867—1875.
Noll i Srečko. Pevec 1868—1873.
Oblak Josip. 1868 — 1869. (Notarski solicitator.)
Obreza Marija. 1868—1869.
Odijev a Dragojila. Operna pevka, igralka in učiteljica na dramatični šoli 1868—1878.
O meje č Ferko. 1868 — 1869. (Deželni uradnik.)
Orel Viktor. 1868 -1869.
Pajk Janko. Igralec 1874—1883.
Pajsa r Josip (Brak). Pevec 1883 — 1884.
Pardubsk a Franja. Igralka 1871—1874.
Paternoste r Antonija Zborska pevka 1872—1875. 
156 S*~
Paternoste r Josip (Gorenjec). Pevec in igralec 1869—1878.
Paternoste r Simon. Igralec in pevec 1869—1875.
Pavlin o va Avrelija. Zborska pevka 1871 — 1872.
Pavli nov a Marija. 1869.
Pavše k Anton. 1874-1875.
Pavškov a Amalija. 1871 — 1876.
Pavše k Josip. Pevec od 1. 1876.
Pelan Anton. Igralec 1877 - 1878.
Perda n Ivan. Igralec in pevec od I. 1884.
Pesja k Ana. Pela v trospevu iz opere „Lucrezia Borgia&quot; 1. 1868.
Petri č Ernest Igralec 1883 — 1885.
Petrinsk a (Klečeva). Igralka 1882—1884.
Piskarjev a Ana. Pevka 1872 - 1875.
Podčereno v Šimen. 1868—1873.
Podkrajškov a Cecilija. Igralka. Nastopila prvič dne 10. decembra 1870. leta v igri: „Pesek v oči&quot;. Umrla dne
28. marca 1879.
Podobni k Fran. Igralec in šepetalec 1869 — 1873.
Podmilšak . 1871.
Podmirsk a 1888 1889.
Poga č ar Ivan. Igralec in pevec 1870—1871.
Polansk a (Engelhart). Igralka 1882.
Poličarje v Anton (Razinger) 1870.
Potočnikov a Marija. Igralka 1871 — 1873.
Prelesni k Anton. Igralec 1868 — 1869. (Zdaj deželni oficijal.)
Prelihov a Marija. Igralka 1867—1868.
Prosen Josip. Igralec 1872—1874.
Pnciha r Avgust. Pevec in igralec 1868—1875.
Rahnetov a Amalija. Igralka in zborska pevka 1868—1875.
Rahnetov a Nežika. Zborska pevka 1872—1875.
Ravni h ar Fran. Igralec 1868. (Deželni blagajnik.)
Rbežnikov a Zdenka Igralka in pevka 1870—1872.
Rebol j Rudolf. Igralec 1873—1875.
Re s man Ivan. 1868 — 1871. (Železniški uradnik.)
Ros a Antonija, soproga računskega svetnika g. Antona Svetka,
nastopila prvič dne 1. oktobra 1871. 1. kot Lenka v „ Doktor
in postrešček&quot;. 1871-1874.
Rudolf. 1880.
R us Jakob. Igralec in pevec 1869 — 1887.
Schantl I, c. kr. kapelnik, vodja orkestra in petja. 1868—1872. 
-H 157
Schuber t (Šuberfc) Adolf. Igralec 1872—1874.
Schmid t Fran. Igralec 1869-1878. (Zasobni učitelj.)
Semi č Ljudevit. 1871.
Skabern e E 1880.
Slavčev a Marica (Nachtigall). Igralka. Prvič nastopila 11. novembra 1888. 1. kot hišina v igri: „Kdor se poslednji smeje!&quot;
Slavk o (Ravnikar Fran). Igralec in pevec 1884 — 1890.
Smola. 1872.
Sos s Miroslav. Igralec. 1872—1875.
Souvanov a Roza. Pevka. (Romanca iz „Tičnika&quot;). 18G8.
Stock l Anton. Kapelnik in pevovodja 1869 - 1877.
Sušnik. 1871.
Svetkov a Ivana. Igralka in zborska pevka 1868 — 1873.
Svetkov a Franja. Igralka in zborska pevka 1868—1873.
Šega. 1888—1889.
Šmidt. Učiteljica šole.
Šolmaje r Kornelija. Deklamovalka 1868.
Šrapkova . Eliza. Pevka 1869.
Š tam c ar Avgust. Pevec od 1. 1884.
Štembergov a Gabrijela. Pevka 1872.
Štrk. 1877- 1878.
Št up ar Fran. 1872—1873. (Zdaj železniški uradnik v Lescah).
Štupa r Srečko. 1873- 1875.
Štur m Fr. st. 1869—1881.
Šturm ml. Od 1. 1881.
Šturm Ivan ml. 1874—1881.
Šturmova .
Šuklj e Fran. Igralec 1868—1869.
Šušterši č Julij (Sršen) Igralec 1868 do danes; prvič 10. oktobra
1869 („Išče se nevesta&quot;).
Š vaj g ar Josip. Igralec 1870—1871. (Steklar. Odšel v Ameriko).
Šventnerjeva . Igralka. Prvič nastopila dne 24. oktobra 1867
kot „Alenčica&quot; v igri: „Na Mostu&quot;, potem v „Filozofu&quot;,
„Bog vas sprimi&quot;.
Tekalčev a Vekoslava. 1872 1878. (Zdaj živi v Ljubljani.)
Tekavči č Marija. 1883.
Tisen Ivan. Igralec in pevec 1867—1871. (Trgovski pomočnik.)
Tomanov a Ema. 1868—1869.
Trdin a Jakob. Zborski pevec 1868—1875. (Zdaj hranilnični
kontrolor v Ptuju). 
-Mš 158 S*-
Trdina Ivan. Zborski pevec 1872 — 1875.
Trdina Fran. Zborski pevec 1872.
Trdinova. 1876—1878.
Trnovec . 1872—1873.
Trtnik Fran. 1868-^1869. (Deželni uradnik).
Tumov a Felicitas. Zborska pevka. 1868— 1871. (Zdaj omožena
Kokalj.)
Tumov a Matilda. Igralka in pevka. 1868 — 1873. (Soproga g.
učitelja Razingerja).
Unčan Josip (Mestek). 1870 — 1878.
Urbanec . 1877—1878.
Urbanči č Zdravko. Igralec in pevec.
Valent a Vojteh. Pevec, igralec in pevovodja 1. 1868—1869. Pel
1868. 1. z Gerbičem in A. Pesjakovo trospev iz Donizzetove
opere: „Lucrezia Borgia&quot;. Pel pri besedah čitalničnih, kot
igralec nastopil prvič v »Filozofu&quot; dne 4. decembra 1867.
Umrl dne 19. decembra 1891.
Velikajn e And. Igralec 1871 -1873. (Čitalnični kavarnar).
Veger Peter. Operni pevec. 1871.
Vernikova . 1885.
Verovše k st. 1883-1888.
Verovše k Anton od 1. 1887.
Vidi c Fran. 1868/09—1870. (Trgovec.)
Vizja k Vincenc (Trnovec). Igralec. 1872—1877.
Volt a Valenta. Igralec 1868—1875. (Čevljar.)
Vrbančeva . 1884—1885.
Vrelčev a Franja. (Nolli-Vrelčeva). Igralka 1871—1875.
Vrtnarjeva . 1887—1888.
Vrtnikov a Ivana. 1868—1886.
Zanoška r Josip. Zborski pevec 1872—1873. (Deželni oficijal.)
Zoretičeva . Igralka 1871—1878.
Z v o nar j ev a Zofija (Borštnik-Zvonarjeva). Igralka. Nastopila
prvič dne 10. decembra 1882.1. kot Jelica v igri: »Šolski
nadzornik&quot;.
Zupanec . 1873.
Zupančev a M. iz Vipave. Igralka. Prvič nastopila 20. novembra 1870. 1. kot markiza („Pot skozi okno&quot;.)
Žaga r Dragotin. Igralec 1867—1870. Nastopil prvič dne 4. decembra 1867. 1. v „Filozofu&quot;. 
-*8 159

====C. Sodelujoči člani »Dramatičnega društva« v Ljubljani 1892–1893.====

I. Drama .
Angažovan o osobje.4 5
Režiser: Ig. Borštnik.
^Borštnik Ignacij,
^Borštnik - Zvonarjeva,
^Danilo (Cerar Anton), &lt;
^Danilova (Cerar Gustika),
Lovšin Fran,
Nigrinova Gizela
Perdan Fran,
Polakova Marija,
Slavčeva Marica,
Sršen (Šušteršič Julij),
Urbančič Zdravko,
jVerovšek Anton mL,
Sturm ml.
Neangažovan o osobje .
Andlovčeva Marija, Kozjakova Terezija,
Andlovec Ivan,
Bajec Ivan,
Bednarkova Ida,
Bergant Borivoj,
Boland Miroslav,
Čepon Ignacij,
Gecelj Dragotin,
Gostinčar Josip,
Jerom Henrik,
Karlič Fran,
Korenčan Ivan,
Korene Fran,
Kopitar Valentin.
Kuhel Makso,
Lindtner Henrik,
Malnarjeva Vekoslava,
Modic Janko,
Oblak Josip,
Orožen Ivan,
Pavškova Antonija,
Skarjevčeva Rozalija,
Slana Ivan,
Verovšek Josip st.,
Vidmar Anton,
Zor Miroslav.
Šturm Iv. ml.
Inspicijent.
Garderobije .
II . Opera .
Kapelnik: Fran Gerbič.
Solisti.^ .
Daneševa Lujiza,
Fedyczkowski Marcel,
Gerbiceva Milka,
Nigrinova Gizela,
Nolli Josip,
Pavšek Josip,
Perdan Fran. 
-~M? 160 -
Zbo r .$ t
Gospoda. Dame.
Črne Viljem,
Dražil Ivan,
Kotar Ivan,
Kramarič Karol,
Kunaver Andrej,
Mlakar Karol,
Oblak Matija,
Orožen Ivan,
Rus Fran,
Šprahman Ivan,
Urbančič Zdravko
Zirkelbach Ivan.
Bednarkova Ida,
Bitenčeva Vekoslava,
Flakova Gabrijela,
Globelnikova Josipina,
Jakševa Pavlina,
Majeski Ljudevita,
Mali Marija,
Malnarjeva Vekoslava,
Pavškova Antonija,
Pirčeva Ana,
Polakova Marija,
Rusova Pavla,
Simončičeva Ana.
Orkester .
Vojaški orkester domačega pešpolka baron Kuhn štev. 17.

===Dramatična šola.===

Ko se je osnovalo Dramatično društvo v Ljubljani, zbral je
§ j m njega odbor okrog sebe lepo število mladih rodoljubkinj in
rodoljubov ter jih naprosil, naj sodelujo pri slovenskih gledaliških predstavah. Nekaj igralnih moči, ki so se že poskusile na
čitalničnih deskah, prestopilo je k Dramatičnemu društvu. Pomagali
pa so tudi igrati sami odborniki. Mlade moči treba je bilo uvesti
na slovenske deske, treba jih je bilo vaditi v predstavljanju in
deklamaciji; treba jih je bilo sploh učiti vsemu, česar je bilo treba
vedeti neizkušenemu igralcu. Dramatično društvo potrebovalo je
izurjenih igralcev. Ker pa teh ni imelo in ker jih sploh ni moglo
angažovati od drugod, moralo si jih je samo izobraževati ter si
je v ta namen osnovalo dramatičn o šolo. Društven odbor
poudarjal je vedno, da more le vsled tega, ako ima društvo
dobro šolo in ako igralne moči angažuje s stalno plačo, napredovati slovensko gledališče. Uvidel pa je tudi, da je predstavljanje umetnost, kateri se je igralcu vsemu posvetiti in le njej
živeti, ako mu je uspešno delovati. Žal, da se Dramatično druDramatična šola. 
161 Hštvo vsled pretesnih sredstev ni moglo toliko uspeti, da bi se
njegovim igralcem z malo izjemo poleg predstavljanja ne bilo
treba baviti še s kakim obrtom.
Prva dramatična šola za gospice otvorila se je koncem
1. 1869. pod vodstvom gospe Dragojile Odijeve, ki je učila deklamacijo in predstavljanje. Pouka se je udeleževalo 11 gospic Za
pouk v petju bil je ustanovljen poseben oddelek, v katerem je
učil 12 gospodov gospod Anton Foerster. Tudi za učenje slovenskega jezika bil je napravljen poseben tečaj. Pevce je tudi vadil
v petju Vojteh Valenta. Ti tečaji nadaljevali so se vsako leto z
manjšimi, pozneje z daljšimi presledki. Leta 1870. učili so v
dramatični šoli deklamacijo in predstavljanje: v ženskem oddelku
gospa Odijeva, v moškem pa režiser g. Josip Nolli. Za petje je
spet bil poseben tečaj, v katerem so učili kapelnik J. Schantl,
potem Anton Heidrich in Anton Stockl Uspeh dramatične šole
pokazal se je jasno pri javnih društvenih predstavah, in moram
omeniti, da so predstave bile dobre dotlej, dokler je društvo
moglo uzdržavati dramatično šolo. Društven odbor bil je o tem
preverjen; nabiral je več let radodarne prispevke, s katerimi je
uzdržaval dramatično šolo. Leta 1870. osnovala se je deklamatorična in dramatična šola, katero je vodila znana mojsterica v
deklamovanju, gospa K. Šo 1 maj er j e v a, in je ta rodoljubka
dalje časa brezplačno poučevala gospodičine. S 15. julijem
1. 1871. začela se je spet dramatična šola, katero je vodil društven tajnik Josip Nolli.
Še na drug način skrbel je odbor za pouk. Brž ko se je
osnovalo društvo, sestavili so odborniki Peter Grasselli, Josip
Nolli in Josip Stare: „Priročn o knjig o za gledišk e diletante&quot;, katera je prišla na svetlo I. 1868. Ta knjiga bila je
mladim ljudem navodilo v predstavljanju ter ji je bil namen
uvesti začetnika igralca v vso tajnosti, s katerimi se je seznaniti
igralcu za vsak korak svojega umetniškega življenja.
Uzdržavanje dramatične šole stane denarja, a društvo žal
ni imelo toliko sredstev na razpolago, da bi moglo plačevati
učitelje, in deželna podpora bila je tudi premajhna. To je napotilo odbornike, da so ustanovili podporn i odbor , kateremu
je bila naloga, podpirati sposobne moči slovenskega gledišča v
poletnem času in izuriti kolikor mogoče novih moči. Ta podporni
odbor je nabiral radodarne prispevke do leta 1878. ter je ž njimi
uzdržaval dramatično šolo. S tem je omogočil, da se je drama-
-M 162 !•&lt;-
tična šola otvorila spet 1. 1874 (dne 15. junija) Ta šola je
obsegala tri razdelke; ž njo je naredilo društvo važen korak;
usposabljalo si je nove moči ter je tako skrbelo za namestnike
onih igralcev, ki so zapuščali slovenski oder. L 1875/76 delovali
so v dramatični šoli trije učitelji, boljše igralne moči; 1. 1876/77
dva učitelja in jedna učiteljica s stalno plačo. Uspeh te šole je
bil ugoden, posebno glede učenk, katere so nastopale pri javnih
predstavah z dobrim uspehom. Kakor danes, tako je bilo tudi
tedaj, da je taka šola privabila novih moči, kajti le na tak
način se je skrbelo za potrebni narastaj. V tem tiru razvijala
se je dramatična šola do leta 1879., to je do onega časa, ko je
deželni odbor odtegnil Dramatičnemu društvu deželno podporo
za uzdržavanje dramatične šole. Društvo je vsled tega odpustilo
vse igralce in igralke, malone dve leti ni priredilo nobene predstave, a da je bila tudi dramatična šola pokopana za več let,
umeje se samo ob sebi. Deželni odbor zahteval je od Dramatičnega društva vse drugo, nego ono, kar bi pospeševalo slovensko
gledališče Dajal je podporo, vender pa le „v literarn e namene&quot;, ne pa za dramatično šolo, saj je dosti karakteristično,
ako je zahteval, da naj Dramatično društvo izdaje poučne in
zabavne knjige in da naj izda zbirko slovenskih narodnih pesmi!
Brez dramatične šole bilo je društvo do 1. 1886. Dramatično
društvo je videlo, da brez učitelja ni uspeha, zato je 1. 1885.
poslalo na svoje troške na dunajski konservatorij igralca Ignacija
Borštnika, ki je bil na Dunaju leto dni. G. Ig. Borštnik vrnil se
je proti jeseni 1 1886. v Ljubljano. Poverila se mu je dramatična
šola, v kateri poučuje do danes z jako dobrim uspehom. Boljše
moči uporabljajo se za večje uloge in za epizodiste; iz večine
učencev dramatične šole pa se sestavlja komparzerija.
Leta 1886. povabila so narodna društva: Glasbena Matica,
narodna čitalnica ljubljanska in Dramatično društvo g. Frana
Gerbica. takrat profesorja na lvovskem konservatoriju, naj pride
v Ljubljano. G. Fran Gerbic je prišel in je preuzel pri Glasbeni
Matici mesto ravnatelja in učitelja, pri čitalnici mesto pevovodje
in pri Dramatičnem društvu mesto kapelnika. Mnogo so pridobila
naša društva s prihodom profesorja Fr. Gerbica v Ljubljani tudi
radi tega, ker je pri vedel s seboj dve izborni operni pevki, gospo
Milko Gerbicevo in nje sestro Lujizo Daneševo, po rodu Čehinji. 
-^-Ž 163
===Dobrotniki Dramatičnega društva v Ljubljani.===

^g^lovensko gledališče v Ljubljani je zavod, kateremu je prvi in
zadnji namen slovenska dramatična umetnost. Osnovali so
si ta zavod Slovenci sami v dobi, ko se je sploh oživelo društveno življenje pri nas; v dobi. ko so rodoljubi uvideli, da je
slovensko gledališče najvažnejši pripomoček k društvenemu in
kulturnemu razvoju naroda našega.
Uzdržavanje takega zavoda spojeno je z velikimi gmotnimi
žrtvami, ker gledališče sploh ni kako narodnogospodarsko podjetje, katero bi prinašalo gmotne koristi. Narod, kateri hoče
imeti vsaj nekoliko dostojno gledališče, mora žrtvovati v ta
namen precejšnje svote. V nas Slovencih žal niso prvi časi bili
ugodni slovenski dramatiki V teške spone bila je ukovana mlada
slovenska Talija; ni imela niti gledališkega poslopja na razpolago,
in ni imela krepke denarne podpore. Ni torej čudo, da tudi
slovensko občinstvo, ki je pridno polnilo gledališki dom, ni moglo
toliko pomagati, kolikor je društvo potrebovalo. Danes je hvala
Bogu, kakor v pisateljskih, tako tudi v merodavnih krogih,
zavladalo v tem pogledu boljše mnenje. Vsakdor je uverjen, da
je gledališče zavod, kateri se ne more razvijati brez znatne in
izdatne denarne podpore. Visoki deželni zbor kranjski zasvedočil
je to najjasneje s tem, da povečuje vsako leto podporo. Zdaj
daje dežela kranjska Dramatičnemu društvu redno letno podporo
8000 goldinarjev. Dežela kranjska je naš stalni podpornik. Njej
se je v novejšem času pridružil še drug stalni dobrotnik, to je
stolno mesto ljubljansko, katero nam daje redno podporo 1000 goldinarjev in katero nam je za otvoritev novega deželnega gledališča poklonilo še izredni prispevek 500 goldinarjev. Le s temi
podporami more Dramatično društvo prirejati javne gledališke
predstave.
Iskreni rodoljubi spominjajo se radi Dramatičnega društva
z darili in volili. Dr. Lovr o T o man volil je društvu 1000 goldinarjev v dolžnih pismih, dr. Ivan Cvaje r pa 500 goldinarjev
in Henri k Germe k 100 goldinarjev. Kot ustanovnik pristopilo
je Slavjansko blagotvoriteljno občestvo v Petrogradu s prispevkom
200 goldinarjev. Beneficijat Valenti n Ravnika r zapustil je
društvu 180 goldinarjev, Henri k Ničma n 50 goldinarjev, Fran
n» 
- H 164
Kotni k ml. 1000 goldinarjev; nadalje so darovali: Neime -
novan i 100 goldinarjev, Fran Ravnika r 100 goldinarjev,
dr. Valenti n Zarni k 384 goldinarjev. Preuzvišeni vladika
Josi p Juraj Strossmaye r spada tudi v vrsto naših dobrotnikov. Gospod Ivan Hriba r zavaroval se je 1. 1871. pri
,. Slavij i&quot; za 1000 goldinarjev in je zahteval, da se je izrecno pristavila pri dotični polici opomnja, da dobodo po njegovi smrti dediči
polovico, t. j. 500 goldinarjev, in Dramatično društvo v Ljubljani
drugo polovico.
Nemali dobrotniki društvu so ustanovniki, katerih je danes 33.
Z denarjem, ki se steka iz ustanovnine, kupilo je društvo obligacije ter si je tako osnovalo glavnico v znesku 1700 gld.
Ta glavnica je nedotična in smejo se rabiti le obresti za tekoče
potrebščine. Drugega zaklada nima do zdaj Dramatično društvo.
Po zdanjih pravilih sme društvo osnovati poseben zaklad za
onemogle igralce slovenskega gledališča. Tak zaklad je prepotreben. Temelj mu je položil prvi pisatelj teh vrstic z majhno
svotico, ki je naložena pri mestni hranilnici ljubljanski. 
-+S 16B R
===Imenik predsednikov, tajnikov in blagajnikov Dramatičnega društva 1807–1893.===

{| class=&quot;wikitable&quot;
! Leto !! Predsednik !! Tajnik !! Blagajnik
|-
| I. 1888/68 || Luka Svetec || Josip Nolli || Dragotin Žagar 
|-
| II. 1869 || Fran Levstik || Jurij Kozina || Dragotin Žagar 
|-
| III. 1870 || Peter Grasselli || Josip Nolli || Dragotin Žagar 
|-
| IV. 1871 || Peter Grasselli || Josip Nolli || Dragotin Žagar 
|-
| V. 1872 || Peter Grasselli || Josip Nolli || Dragotin Žagar 
|-
| VI. 1873 || Peter Grasselli || Josip Nolli || Dragotin Žagar 
|-
| VII. 1874 || Peter Grasselli || Josip Nolli || Dragotin Žagar 
|-
| VIII. 1875 || Ivan Murnik || Josip Nolli || Dragotin Žagar 
|-
| IX. 1876 || Ivan Murnik || Janko Kersnik || Dragotin Žagar 
|-
| X. 1877 || Ivan Murnik || Janko Kersnik || Dragotin Žagar 
|-
| XI. 1878 || Ivan Murnik || Janko Kersnik || Dr. Josip Stare 
|-
| XII. 1879 || Fran Potočnik || Janko Kersnik || Dr. Josip Stare 
|-
| XIII. 1880 ||Josip Jurčič || Matej Vodušek || Dr. Josip Stare 
|-
| XIV. 1881 || Ivan Murnik || Dr. Ivan Tavčar || Dr. Josip Stare 
|-
| XV. 1882 || Ivan Murnik || Ivan Trtnik || Dr. Josip Stare 
|-
| XVI. 1883 || Ivan Murnik || Ivan Trtnik || Dr. Josip Stare 
|-
| XVII. 1884 || Ivan Murnik || Ivan Trtnik || Dr. Josip Stare 
|-
| XVIII. 1885 || Dr. Josip Stare || Anton Trstenjak || Luka Robič 
|-
| XIX. 1886 || Dr. Josip Stare || Anton Trstenjak || Luka Robič 
|-
| XX. 1887 || Dr. Ivan Tavčar || Luka Pintar || Dr. Josip Stare 
|-
| XXI. 1888 || Dr. Ivan Tavčar || Luka Pintar || Dr. Josip Stare 
|-
| XXII. 1889 ||Dr. Ivan Tavčar || Anton Trstenjak || Dr. Josip Stare 
|-
| XXIII. 1890 || Dr. Ivan Tavčar || Anton Trstenjak || Dr. Josip Vošnjak 
|-
| XXIV. 1891 || Dr. Ivan Tavčar || Anton Trstenjak || Dr. Josip Vošnjak 
|-
| XXV. 1892 || Dr. Ivan Tavčar || Anton Trstenjak ||Dr. Josip Vošnjak 
|-
| XXVI. 1893 || Dr. Ivan Tavčar || Anton Trstenjak || A. Trstenjak (začasno) 
|}
{{prelom strani}}

==Del III.==
{{prelom strani}}
===Novo deželno gledališče v Ljubljani.===
7. leta pogorelo stanovsko gle5gradi gledališko poslopje, nego
bilo mu je tudi do tega, da se dožene zasobnopravno uprašanje
posestnikov lož. Zato je ukrenil dne 22. oktobra 1888. leta, da je
ob deželnih troških sezidati novo gledališče, v katerem prestani
zasobnopravno razmerje, odbil pa je ponudbo nemškega gledališkega društva, da bi le-to zgradilo gledališče za 200.000 gld.,
ako plača dežela polovico, ako mu prepusti odločevalno uplivati
na grajenje in upravo novega gledališča, ako zagotovi prejšnjim
posestnikom lož za 20 let neomejeno pravico do njih ložne svojine,
in konečno, ako se odločijo slovenskim predstavam največ po
štirje dnevi na mesec. Zajedno je deželni zbor naročil deželnemu
odboru, da izplača posestnikom lož zavarovalne zneske po 300 gld.
in da se dogovori s strokovnjaki, ki bi izdelali načrte in proračune v največjem znesku 190.000 gld.
To naročilo so izvršili arhitekt Vladimi r Walte r iz Celja
in skupno deželni inženir J. V. H r a s k y in arhitekt A. J. H r u b f,
ki so meseca julija 1889. leta predložili svoje operate. Izkušena
veščaka v gledaliških zgradbah, arhitekta Fellner in Hellmer na
Dunaju, izjavila sta se izrecno za načrt Hrasky-Hruby . Odmerjen je bil za tisoč osob, gledališče bi imelo štiri nadstropja
in šestdeset lož; toda ker bi bilo treba za rečeni načrt okolo
240.000 gld., sklenilo se je, da napravita projektanta nov načrt,
o katerem se je konečno izrekla posebna komisija, da je pripraven
deželnemu zboru kranjskemu 
in da ne bode stal nad dovoljenih 190.000 gld Za stavbišče je
bil odločen cesarja Josipa trg, kateri je občina ljubljanska brezplačno prepustila za gledališče; toda pri krajevnem ogledu
dne 3. maja 1890. leta so se mnogi mejaši in drugi udeleženci
iz zdravstvenih in nravnoredarstvenih ozirov izrekli zoper gledališče na rečenem trgu, dasi ni bilo stavbinskotehniških zadržkov ; mimo tega si je zastopnik c. kr. finančnega ravnateljstva
pridržal pismen ugovor. Vender še predno je bil uložen, ponudilo
se je deželnemu odboru ugodno stavbišče, in sicer Mayerjev
dvorec na Tržaški cesti. Ker pa deželni odbor ni razpolagal s
potrebnim kreditom (35.000 gld ), obrnil se je do občinskega zastopa ljubljanskega, naj izpremeni svoj ukrep z dne 27. junija
1888. leta tako, da mestna občina v gotovini izplača svoj donesek, ker se ni uporabilo ustopljeno, 15.000 gld. cenjeno stavbišče na cesarja Josipa trgu. Mestni zastop je le nekoliko
ustregel tej prošnji in z oskromno večino dovolil 7500 gld. češ,
da novo stavbišče itak pripada katastralni občini spodnješišenski.
Ko je pa kranjska hranilnica dovolila 20.000 gld., bilo je vender
možno kupiti ponujeni prostor, le da so se morali še v marsičem
znižati stavbinski troški. Pod vodstvom vladnega svetovalca
J. Mahkot a se je potem dne 16. junija 1890. I. izvršil krajevni
ogled, in zvedenci so izrekli, da je novi prostor sosebno primeren
za gledališče. Deželni odbor je tedaj razpisal poglavitna dela in
jih oddal: 1 tvrdki G. Tonnies v Ljubljani zidarska dela za
67.000 gld. s pogojem, da do 1. novembra 1890 zgradbo pod
streho spravi ali pa da za vsak dan zamude 50 gld. globe plača;
2. družbi ljubljanskih kamnosekov (F. Toman, V. Čamernik, Al.
Vodnik) kamnoseška dela za 12.000 gld.; 3. tvrdki G. Tonnies v
Ljubljani tesarska dela za 5000 gld.; 4. Srečku Nolliju in J. Stadlerju v Ljubljani kleparska dela za 5500 gld-; 5. E. Hamerschmidtu v Ljubljani železne nosilce za 4600 gld.; 6. G. Gridlu
na Dunaju železne konstrukcije pri strehi in etažah za 20.000 gld.;
7. tvrdki Viljem Bruckner na Dunaju zračno kurjavo in ventilacijo za 5000 gld. Dne 23. julija 1890. leta je prejšnji posestnik
prodano stavbišče ustopil stavbinskemu vodstvu, dne 9. avgusta
istega leta se je pričelo izkopavanje, dne 13. avgusta podzidavanje, in dne 19. oktobra 1890. leta se je vpričo deželnega glavarja dr. Poklukarja in deželnih odbornikov položil temeljni
kamen, v katerega dvostenskem zakrovu od pločevine je shranjena
ustanovna listina s stavbinskimi načrti, času primernimi spisi in 
Glavna skupina nad portikom.
Genij, glasba in drama.
Kipar Vekoslav Gangl. • &lt;]] ;jj 
- H 172 I
novci. Temeljni kamen je uzidan v portalnem stebru na desni
strani v podnožni višini
Dasi je bilo vreme trajno ugodno, vender podjetnik Tonnies
ni mogel do izgovorjenega časa (do dne 1. novembra 1890. leta)
spraviti stavbe pod streho, potem pa je moralo zaradi poznega
letnega časa zidanje prestati. Istočasno zborujoči deželni zbor je
dne 11. novembra 1890. leta dovolil nov kredit za spopolnitve,
kakor jih je nasvetovalo stavbinsko vodstvo, uzprejel pa ni predloga poslanca Ivan a Hribarja , da bi se uvedla elektriška
razsvetljava. Kar se torej tega tiče, novi hram odičen s tolikimi
umetniškimi in stavbinskotehniškimi vrlinami, žal, zaostaje za
podobnimi zgradbami nove dobe. Na podlagi novega kredita —
tudi kranjska hranilnica je zopet darovala 6000 gld. za dobavo
dekoracij — razpisala so se ostala dela in so ta dela dobili:
1. Mizarska dela ljubljanska mizarska dražba Binder, Krimer,
Petrin, Tavčar, Dogan za 9000 gld. 2. Ključavničarska dela ključavničarska mojstra A. Ahčin in F Pil ko za 2500 gld. 3. Sobno
slikarstvo slikar K. Lipovšek v Ljubljani za 30;J gld. 4 Steklarska
dela tvrdka Fr. Kollmann v Ljubljani za 1200 gld. 5. Pleskarska
dela brata Eberl v Ljubljani za i600 gld. 6. Pečarska dela
A. Drelse v Ljubljani za 400 gld. 7. Konstruktivna ključavničarska
dela Avg. Žabkar v Ljubljani za 14.500 gld. 8. Gledališki podij
K. Binder v Ljubljani za 1200 gld. 9. Elektriške signale Antosiewicz v Ljubljani za 800 gld. 10. Dovod vodovoda G. Tonnies
v Ljubljani za 5000 gld 11. Uvedbo plinove razsvetljave plinarnica v Ljubljani za 7000 gld. 12. Glavni lestenec in lestenec
v fojeju tvrdka Rud. Kissling na Dunaju za 1200 gld. 13. Kandelabre i. dr. Leopold Tratnik v Ljubljani za 3300 gld. 14. Kiparska
in stukaturska dela, in sicer figuralno skupino na slemenu, 4
risalite, spomeniško ploščo v fojeju, ornamentna kleparska dela in
dr. tvrdka Fischer, Hasensteiner &amp; Bock na Dunaju za 6000 gld.
15. Glavno skupino na portiku in 2 podobi kipar Al. Gangl na
Dunaju za 5000 gld. 16. Ornamentalno in figuralno umetno slikarstvo poleg pozlačevanja v avditoriju in na fasadi tvrdka
Winter &amp; Richter na Dunaju za 8000 gld. 17. Glavno zaveso
akademični slikar A. Liebscher v Pragi za 1500 gld. 18. Dekoracije tvrdka J Kautskv &amp; Rottonara na Dunaju za 6000 gld.
19. Uzorce za oderske stroje izdelal je gledališki nadzornik c. kr.
dvornega gledališča na Dunaju B. Brettschneider za 800 gld.
20. Asfaltovanje Newchatel Asphalte Company za 1200 gld. 21. Po-
m hhištvo v avditoriju I. Mathian, c. kr. dvorni založnik v Ljubljani
za 6000 gld. 22. Draperije, preproge, odersko pohištvo i. t. d. Fr.
Doberlet v Ljubljani za 8000 gld. in dr
Gledališče se nam kaže od zunaj kot skupljena zgradba v
strogo italijanskem renesančnem zlogu, katere sleharni del je
uveljavljen po svojem pomenu in namenu. Tako je oddelek nad
pozoriščem z daleč razvedenimi slemeni, katera dičijo lire, višji
od krožne strehe nad gledalskim prostorom, ki se zopet uzpenja
nad strehe in atike stranskih prostorov; pred njim je zgrajen
veličastni veliki portik in takisto oba napiišča s svojima atikama kot označilom velikih uhodov. Veliki portik je podprt s
petorico mogočnih steberskih monolitov od brušenega svetojeronimskega kamena; nad njim počiva naglavni venec z ornamentnim friznim nakitom na zlatem dnu in bogato figuralno sleme.
Skupina na slemenu — kakor že rečeno, delo našega kiparja
Gangla — kaže krilatega genija, izklesanega od merlerskega
kamenja, katero se uspešno upira sleharnemu vremenu. Genij
drži v desnici plamenico visoko nadse, v levici pa ima lovor, s katerim venča alegoriji drame in glasbe. Figuralni timpanonski nakit
poočituje posveto novega poslopja, in sicer v tem zmislu, da je
dežela kranjska, ki je požrtvovalno zgradila Modricam dično svetišče, uprizorjena kot spešiteljica umetnosti; ta motiv izražajo
alegoriški puti in ženske podobe. Vse to delo, polno življenja,
izvršila je znana dunajska tvrdka Fischer, Haselsteiner &amp; Bock.
Iz istega umetniškega zavoda prihajajo tudi amorete, ki
sklepajo steberne razpostave na napuščih; vse štiri predstavljajo
igrokaz, petje, burko in dramo. Takisto je rečeni zavod izvršil
ves figuralni in ornamentni nakit na pročelju, izmed katerega
imenujemo zlasti razsohe nad svodi in štiri medaljone na zlatem
dnu — epos, tragedijo, opero in opereto.
V obe sedaj še prazni dolbini na glavnem pročelju se postavita dva figuralna umotvora kiparja Gangla, ozirajoča se na
pesništvo. Oba umotvora, posneta po načrtih, prinašamo, jeden
predstavlja tragedijo, a drugi veseloigro. Višje partije gledališkega
poslopja, n pr. napuščne atike, tambur in uzvišanost nad pozoriščem imajo ličen sgrafitni nakit, ki jako lepo razstavlja velike
zicline; zamislil in izvršil ga je slikar Richter.
Skozi tri velikouhodna vrata prideš v glavno pridvorje.
Kakor notranji prostori sploh, izvršeno je tudi to v plemenitih
renesančnih oblikah. Steberski monoliti od brušenega verone-
Veseloigra. 
Žaloigra. 
-H 176 laškega in kararskega marmorja, takisto lezene in stene od umetniško imitovanih kamenov nosijo arhitravni strop, v katerega poljih
se živobarveno ornamentno slikanje izborno ujema z bogatim
barvenim nakitom pristnega in imitovanega marmorja na stebrih
in stenah. Iz glavnega pridvorja drže na desni in levi strani
jednokrake stopnice do prvega reda. Ustopivši ugledaš baš pred
seboj uhode do hodnika v parter, med njimi pa je nameščena večerna blagajnica kot bogato razčlankan napušč v lesni arhitekturi.
Iz glavnega pridvorja prideš v širji parterni kuloar, kjer so na desni
in levi strani somerno razvrščeni uhodi do parternih sedežev in
stojišč, prostori za odlaganje oblek in mnogoštevilni izhodi za silo.
Pri vseh teh napravah se je kar najskrbneje gledalo na udobnost
in lepoto, zajedno pa na varnost gledališkega občinstva. Isto
uredbo vidiš povsod, bodisi da greš po omenjenih velikih stopnicah v prvi ali drugi red, bodisi da se napotiš po stranskih
stopnicah iz stranskih pridvorij v galerije — nikjer ni temnih
hodnikov ali kotov, povsod dovolj svetlobe, prostora in varnosti
Razvedrilu gledališkega občinstva je odločen foje v prvem
redu, katerega tri bogato okrašena balkonska vrata vidiš že na
glavnem pročelju. Ta foje je nekakšen ,.bijou&quot; svoje vrste in
vsekakor vreden, da si ga ogledaš. Marmorne stene nosijo zračen
strop z lunetami, v katerega srednjem polju kakor tudi v zaklinkih
sta slikarja Winter in Richter ustvarila izredno ukusne in zanimIjive groteske. 0 notranji opravi fojejevi bodi zlasti omenjen kamin
od kararskega marmorja z arhitektonsko bogato izvršeno spomeniško ploščo, na kateri navaja nastopni slovenski in nemški napis
ob kratkem zgodovino, zakaj in kako se je sezidalo novo gledališče:
„Ko je bilo od leta 1765. na Kongresnem trgu stoječe staro
deželno gledališče 1.1887. pogorelo, sklenil je deželni zbor vojvodine
Kranjske 1 1888. postaviti novo. Stavba se je začela za vlade
Njegovega Veličanstva cesarja Franc a Jožef a I. 1. 1890. in se
ob troških dežele kranjske ter s prispevki mestne občine ljubljanske
in kranjske hranilnice dogradila 1. 1892. Tega leta so bili Oton
Detel a deželni glavar, Iv Murni k, dr. Fr. Papež , dr. Ad. Schaffer , dr. Jos. Vo š nj a k deželni odborniki. Stavba seje zidala po načrtih deželnega inženirja J. V. Hraskega in arhitekta A. J. Hrubega.&quot;
Avditorij je v načrtu osnovan podkovasto; njega premer
iznaša v svetlobi 16 ni, dolžina osi do železne zavese 162 in.
Za prostorno razvitost sta značilni obe nadstropji in samostojno
izvedeni proscenij, katerega se dotikajo ostali prostori s krožnim 
stropom. Parter je sestavljen od uglobljenega orkestra v proscenijskem prostoru, normalno stopnjevito razdeljenem za 32 mož,
od 11 zdržema postavljenih foteljskih vrst s stranskimi ulicami
in od 176 poblazinjenih zaklopnih sedežev na vzmeteh, katerih
se dotikajo v ozadju parterna stojišča za 120 ljudi, katera pa
so s podprsjem popolnoma ločena od parternih sedežev. Poleg
tega vidimo v parterju na obeh straneh po šest zaprtih lož. Prvi
red ima zgolj lože, in sicer vseh skupaj 21; pri vseh je tretjina
odprta in ločena po ležečih konzolah-; samo proscenijske lože,
uveljavljene kot znamenit in sosebno značilen del arhitekture,
zaprte so popolnoma. Drugi red se kaže tribunasto; sredi njega
je takozvani balkon s 65 fotelji, ob straneh pa ima po 5 odprtih
in po 2 zaprti proscenijski loži. — Galerija je prav za prav
tribunasto nadaljevan balkon in se deli na dva dela: spodaj so
galerijski sedeži (105 furnovanih zaklopnih stolov), nad sedeži
pa so galerijska stojišča za 60 ljudi.
Strop nad avditorijem predstavlja šatorno streho, katera
se s šestimi bogato okrašenimi plastiškimi polstebri razpenja
med dvema obročema. Zunanji obroč tvori z glavnim vencem
vez, predrto s krožnimi svetlobnimi ploščami. Med polstebri so
razvrščena polja kakor razpeto šatorno platno, katero zračno
pritrjeno z vezmi, poočituje prosti razgled v sinji zrak. Na polja
sama je akademiški slikar Čech z umetniško roko nadihnil šest
alegorij drame, veseloigre, lirike, glasbe, plesa in slave. Srednji
krog oklepa za umetniško izvršenim nakitnim omrežjem ventilacijsko odprtino; prekrasen pozlačen bronast lestenec visi iž nje
in razširja rahlo svetlobo iz 36 plamenov.
Proscenij, sam na sebi arhitektonska celota, ima na stropu
frizno sliko, predstavljajočo glasbeno idilo; izvršil jo je isti slikar,
ki je naslikal podobe na stropu. V lunetah so školjkaste dolbine,
odločene za kipe; oživljata jih dve amoreti, in odičene so z
vencem in nadpisno ploščo. Na ložnih podprsjih drugega reda se
zdržema vije plastiški cvetičast nakit, lože prvega reda pa so
okrašene s konzolastimi prednicami, z markami in lirami v
ukladkih. Posamična nadstropja počivajo na harmoniških stebernih razpostavah, nasadke reprezentaeijskih lož pa nosijo bahantke in fauni. Ker sta obe reprezentacijski loži odločeni
državnim in deželnim dostojanstvenikom, dobila je vsaka svoje
primerno znamenje, in sicer loža na desni strani državni grb, ona
na levi strani pa deželnega. 
178 t^r
Avditorij je proti odru obmejen z bogato razčlankanim proscenijskim okvirom in s plastiškim, stukaturno izdelanim harlekinom. Barva in pozlačenje vsega avditorija, oboje je jako nežno
in ukusno; rahlo kremasta podprsja se kar najlepše ločijo od
živordečih tapet in draperij (delo F. Doberleta). Prekrasni utisek
še povišujejo pozlačene svetilke od brona (delo F. Tratnika), in
tako res vidiš pred seboj harmoniško celoto, ki je najlepši dokaz
o tvorni sili in umetniškem čustvu nje stvaritelja, arhitekta
Hrubega. In kakor se veščak in neveščak ne more načuditi zunanji arhitektoniki, tako zanimljiv, morda celo jedin svoje vrste
je nje notranji železni in betonski oder z obilimi drugimi konstrukcijami vred, kakeršne bi se bile teško dovršile, da ni vodila
njih izdelovanja preskušena roka in jeklena odločnost deželnega
inženirja Hraskega.
Oder je urejen popolnoma moderno in ustreza sleharnim zakonitim propisom o varnosti proti ognju. Svetloba proscenijske odprtine iznaša 9'5m, odrova globina 10 hi, z ozadjem 15w, odrova širina
pa 18 m. Odrov podij sam je razdeljen v 5 kulisnih ulic, ki so prirejene kot pogrezi in opravljene s kasetnimi zaklopnicami. oziroma
kasetami, tako da je moči ves podij ali dvigniti ali pogrezniti.
Njega strmina iznaša 30 cm. Gorenji oder s štirikrat etažovanimi
delavskim ihodniki in mostovi za justovanje visi na železni konstrukciji podstrešja; izvršila in opravila ga je z zaveso od valovite pločevine vred sloveča tvrdka Ig. Gridl na Dunaju. Prirejen
je za 23 prospektov, tri zavese, 16 stropnih zaves in 4 rampne
vlake; prospekti vise na žičnih vrveh in tramih za cevi od kovaškega železa. Vse železno strojevje gorenjega in spodnjega odra
je izdelala po načrtu deželnega inženirja Hraskega največja
ljubljanska ključarska delavnica Avg. Žabkarja, in sicer proti ponudbi Ig. Gridla za 6000 gld. ceneje. Domačim našim tvrdkam bi
bilo želeti jednake podjetnosti!
Vlaki se premikajo po vrveh z nasprotnimi težami, železna
zavesa pa z uzdigalom, katero je prirejeno tako, da zavesa zdajci
pade, ako bi nastala nevarnost. Kar se dostaje grmenja, treskanja,
dežja in vetra, izvršile so se pod vodstvom gledališkega in strojnega mojstra A. Bittnerja dotične priprave tako, da ustrezajo
vsem današnjim zahtevam. Da se je izboljšal pogled iz gledalskega prostora na jednolično valovito ploskev železne zavese,
obravnavana je le-ta bogato in umetniški v zlogu orijentskega
preprožnega uzorca. Veliko zaveso z motivom „Dežela kranjska 
-&gt;-1 179
se klanja umetnosti&quot; izdelal je znani zgodovinski slikar prof. Adolf
Liebscher v Pragi. Na njega sliki predstavljajo deželo kranjsko
alegoriške podobe, ozirajoče se na nje znamenitosti, slikovito
razvrščene ob Karnijoliji, pozdravljajo Modrice, ki prihajajo v deželo. Vse dekoracije z meddejanjsko zaveso je izvršila sloveča
umetniška delavnica J. Kautskega &amp; Rottonare na Dunaju; izdelane so tako izborno, da uzbujajo obče priznavanje. Gledališke
potrebščine je napravila tvrdka bratov Bittnerjev v Pragi, pohištvo
za oder se je izdelalo v delavnici F. Doberleta v Ljubljani, pohištvo v avditoriju pa v delavnici dvornega založnika J. Mathiana.
Kar se tiče svečave, zadoščati bode moral za prvo dobo plin,
zakaj gmotnih pomočkov ni bilo dovolj in mimo tega namerja
mestna občina ljubljanska itak uvesti osrednjo elektriško razsvetljavo. Kurjavo je oskrbela sloveča tvrdka W. Briicknerja na
Dunaju; sestavljena je od pet kaloiifer za zračno kurjavo. Ž njo
je združena ventilacija. Vodovod z mnogimi hidranti in pripravami za toaleto je uveden v vsem poslopju.
Stranski prostori na odru so ločeni za slovensko in nemško
igralno osobje. Vsega skupaj obsezajo dve veliki dvorani za gledališke preskušnje in prostore za oblačenje s 60 mizicami za
toaleto. Za kulise, prospekte, pohištvo i. t. d. je poskrbeno za
več let.
Ako se torej splošno ozremo na novo gledališče, priznati
moramo, da je veličastna zgradba, bodisi v celoti, bodisi v podrobnostih. Vsekakor ni iz lepa mesta v kronovini avstrijski, da
bi se ponašalo s takšnim gledališčem. Njega duševna stvaritelja,
deželni inženir Hrask^ in arhitekt Hruby , lahko sta povsem
ponosna na svoje delo — zgradila sta poslopje, katero je in ostane
jedna najlepših dik deželnega stolnega mesta ljubljanskega!
Za Dramatično društvo bilo je ves čas, kar se je stavilo
novo deželno gledališče, najvažnejše uprašanje, pod katerimi pogoji bode prirejalo predstave v novem zavodu. Odbor imel je
žalostne izkušnje v starem deželnem gledališču, v katerem ni
bilo prostora slovenski muzi, in je torej mislil le na to, kako
zagotoviti slovenskim predstavam svobodno razvijanje. Posvetoval in dogovarjal se je z deželnim odborom kranjskim glede
oddaje deželnega gledališča in moram priznati, da se je ustanovila podlaga svobodnemu razvijanju slovenskega gledališča. Da
bi se ne uvele stare neugodnosti, ki so vladale v starem zavodu,
dognalo se je, da se oddado lože posebe za slovenske in posebe
12* 
-»3 180 !•&lt;-
za nemške predstave, in to po dražbi. In tako se je tudi zgodilo.
Deželni odbor razpisal je dražbo lož, in je bila dražba za nemške
predstave dne 19. septembra I. 1892. Za 41 lož bila je izklicna
cena 5150 goldinarjev. Dražba je bila živa in se je skupilo
9662 goldinarjev. Dražba za slovenske lože bila je dne 20. septembra 1. 1892. Za 41 lož bila je izklicna cena 2060 goldinarjev,
dobilo pa se je 3467 goldinarjev. Za slovenske in nemške predstave skupilo se je torej 13 129 goldinarjev.
Odbor Dramatičnega društva zahteval je dva dni v tednu
za slovenske predstave. Deželni odbor kranjski je to dovolil in
tako bode Dramatično društvo v gledališki dobi 1892/93 igralo
po dvakrat na teden. Slovenske predstave bodo se vrstile tako:
prvi teden sreda — sobota, drugi teden četrtek — nedelja, tako
da bode vsaka druga nedelja slovenska. Kar se tiče praznikov,
katerih je v gledališki dobi šest do sedem, potegovalo se je
društvo za to, da se mu prepuste vsi prazniki. Doseglo pa tega
ni. Dovolili so se mu le trije prazniki v gledališki dobi 1892/93,
vender tako, da tisti teden, v katerem igra društvo na praznik,
izgubi dotično sredo, oziroma četrtek v istem tednu, torej le
zamenja praznik z delavnikom. Te tri praznike izbira si društvo
samo. Dramatičnemu društvu dovolilo se je tudi, da otvori novo
deželno gledališče s slovensko predstavo.
S ponosom gledamo na novo zavetišče slovenske Talije,
ker smo preverjeni, da smo si postavili zavod kulture slovenske.
Tudi smo preverjeni, da nas novi zavod naudahne z ono močjo,
katere nam je potreba v našem kulturnem boju za obstoj samega
sebe. Gledališče je najboljši pripomoček, da se oživi, razvije in
utrdi narodni duh v vseh stanovih naroda našega. Najlepših
vrlin šola je gledališče; tu se nam kaže človek, kakeršen bodi;
tu se poveličuje vse, kar je lepo in uzvišeno, blago in dobro, a
zaničuje se vse, kar je podlo, neplemenito in zlo. Ako bode naš
zavod vse to —in on bode vse to — potem bode izvrševal najlepše intencije našega naroda. Slovenski genij utabori se tu in
čuvaj nam narod slovenski!
Dramatično društvo otvorilo je novo deželno gledališče dne
29. septembra 1. 1892. Brez hrupa vršila se je otvoritev, vender
pa smo si bili vsi v svesti važnega koraka, ki smo ga storili ta
dan. Ta predstava bila je sploh prva v deželnem gledališču.
Najprvo je vojaški orkester igral overturo iz Glinkove opere:
„Ruslan in Ljudmila&quot;, potem je govoril gospod Ignacij Borštnik 
181 Kprolog, ki ga je za otvoritveno predstavo zložil naš pesnik gosp.
Anton Funtek. S prologom je bila spojena alegorija, katera nam
je predstavljala pomen večera. In naposled se je predstavljala
Josipa Jurčiča tragedija „Veronika Deseniška&quot;, katero je za oder
priredil društven režiser g. Ig. Borštnik. Gledališče je bilo polno;
do 800 ljudi bilo je ta večer navzočnih. Predstave se je udeležil deželni predsednik gospod baron Andrej Winkler s soprogo,
dalje deželni glavar gosp. Oto Detela in vsi deželni odborniki:
ces. svetnik Ivan Murnik, dr. Fr. Papež, dr. A. Schaffer in dr.
Josip Vošnjak, podžupan ljubljanski gosp. Vaso Petričič, predsednik trgovske in obrtniške zbornice gospod Ivan Perdan, slovensko razumništvo, najodličnejše dame ljubljanske. Mnogo odličnih rodoljubov došlo je iz bližnjih krajev.
Posebno razveselila nas je češka deputacija iz zlate matere
Prage. S posebno pozornostjo in ljubeznijo spremljajo Čehi vsak
korak v našem kulturnem življenju. Vesele se našemu napredku,
kakor svojemu. To so pokazali tudi ob otvoritvi novega deželnega gledališča našega. Iz Prage je došel k otvoritvi gosp. Fr.
A. Šubert, ravnatelj Narodnega divadla, gosp. Pecold , član
društva in vrhovni režiser gosp. Ko l ar.
Iz Zagreba prišel nas je pozdravit zastopnik „Viencatt
 g.
profesor Pa s ar i č in odposlanec časnika „Agramer Taglatt&quot;.
Po predstavi bil je shod v hotelu „Pri slonu&quot;.
Povodom otvoritve novega deželnega gledališča došli so
društvu naslednji brzojavni pozdravi:
Praha. Pfijmete od nas srdečne blahoprani k pamatne
dnešnl slavnosti Vaši, necht' pusobl novy ustav na prospech.
vlasti i narodu bratrskeho Č e s k y klub.
Praha. Klub svObodomysln}vch poslancu českvch raduje
se s Vami nad otevrenfm narodniho divadla Vašeho, preje v
uprimne slovanske vzajemnosti duležitemu tomuto kulturmmu
podniku nejlepšiho zdaru. J and a, mistopfedseda.
Praha. Znajlce z vlastni zkušenosti, jak samostatne narodni divadlo pusobi na rozvoj literatury a osvety, blahoprejeme
Vam v dnešnf pamatnv den k otevrem Vašeho zemskeho divadla
i vyslovujeme toužebne prani, aby št'astnym pusobenim svym
bylo utulnym stankem domacfmu Vašemu urnem a požehnamm
narodu, pomahajic mu dobivati narodni samostatnosti jeho! Na
zdar! Klu b poslanc u narodnfch . 
182 §&quot;SPraha. K pamatnemu pro Vas otevfem slovinskeho divadla
vyslovujeme pfanf, aby mlady ustav Vaš pracoval nejen ku zdaru
slovinskeho umžni nybrž celeho naroda.
Vybo r družstv a narodnih o divadla .
Praha. Umelecka beseda v Praze posula narodu slovinskemu sva nejuprimnejši a nejvrčlejši blahopranl ke dni otevreni
velkeho narodniho divadla slovinskeho at' zkveta ve prospech
umen! slovanskeho a vyplm poslani sve jako nejkrajnejšf bojovnfk
na jihu ohroženem. Vivat! Floreat! Crescat!
Sobčsla v Pinkas , starosta.
Praha. Prvm vstoupeni Vaše do chramu mus necht' jest
narodu Vašemu ke zdaru, čerpejte sflu z divadla v zapasech za
prava Vaše! Na zdar! Mžšfansk a besed a v Praze.
Praha. K dnešnlmu slavnostnfmu dni otevreni zemskeho
divadla, novemu dukazu stale rostouci sily a narodni energie
bratrskeho naroda slovinskeho hnmave studentske „Na zdar!&quot;
Akademickty čtenarsk y spolek v Praze.
Praga. Nemoreč udeležiti se osebno Vaši slavnosti, sem
navzočen vsaj duhom, naj Vas krepi Vaše gledališče v narodni
borbi za slovenski jezik in narod. Dr. Eiselt,
starosta malostranskega Sokola
v Pragi.
Siluvka na Moravč .
Šubrt, reditel narodniho divadla z Prahy nym
v Lublani.
Prosim tlumočlte vrouci pozdrav z Moravy, necht&quot; Vžm je
Vaše divadlo tou kolebkou i trunem povznešenf jako nam naš
zlat^ stanek nad Vltavou. Gabriel a Preisova ,
Luci e Bakešova ,
Luisa, Milena, Mari e
Jer&amp;bkova.
Praha. Prijmete bratrsky pozdrav a projev radosti naši
nad pokrokem osvety Vašich snah.
Redakc e „Hlasu Naroda&quot;.
Praha . Narodni divadlo bude zastoupeno reditelem a
vrchmm režiserem, hromadna navšteva usporadana bude pozdčji,
nyni z rozličnych pnčin nebylo možno. Naj napreduje Vaše gledališče, naj se bori za osveto in pravično reč slovensko, naj
Vas privodi k željenemu cilju, naj živi bratrski nam slovenski
narod! Dr. Kadlec . 
183 R
Chrudim . S uprimnou radosti vita dnes cely česk^ narod
zahajeni slovinskeho zemskeho divadla a preje ze srdce. aby
zkvetalo a mohutnelo jak drahv nam narod slovinsky. Češke dramaticke spisovatelstvo bude sledovati s nejvrelejšim zajmem
zdarmf vyvin dramaticke literatury slovinske a tšši se upfimne
na utužem bratrskych svazku narodni a umšlecke vzajemnosti!
Dr. Kare l Pippich .
Praha . Lid česky dnešni vvznamnf den slavi s Vami.
Bratrske blahopfanf Vam bratff. Slovo na Vašem jevišti mluvene
budiž zarukou večneho a slavneho života materskeho slova v
lidu Vašem. Redakc e »Narodni Politiky&quot;.
Praha. Bratnm Slovincum vyslovujeme v dnešni vvznamnv
den srdečne blahopfanf! Necht&quot; zk veta nej mladšf haluz dramatickeho
umšm slovanskeho, nechfdivadlo Vaše jest Vam jako nam naše bylo,
buditelem, udržovatelem nadšeni vlasteneckeho a posilou v težkem
boji Vašem za pravo narodni. Redakc e „Politik&quot;.
Olomonc . Reditelstvf a členstvo českeho divadla lidoveho
provolava k otevrem divadla slava a rozvoji slovinskeho umčm
narodmho „Na zdar.&quot; Hiibner , reditel.
Beli grad. Srdačno pozdravljamo narodno pozorište, vrelo
i čistilište narodnih ideja. Za književnu umjetničku zajednicu predsjednik Miličevič .
Bel i grad. Čestitamo ob otvoritvi slovenskega gledališča,
katero je velike važnosti za razvoj slovenske umetnosti in književnosti. Bog in sreča junaška!
Davorin Jenko , član kr. srbske
akademije, Nigrinova , članica kr.
srbskega narodnega pozorišta.
Beligrad. Čestitamo narodu povodom otvorenja novog
pozorišta. Redakcij a „Odjeka&quot;.
Zagreb . K današnjoj slavi cielog slovenskog naroda
kličem: Samo naprej! Anton, glumač i redatelj.
Sv. Iva n pri Trstu. Velikemu koraku narodnega napredka kliče srčni: „Na zdar!&quot; Braln o društvo.
Parterni sedež
V . vrsta štev. 3
&gt;C3
ca
E
ca
Deželno gledališče v Ljubljani.
Parterni sedež.
V. vrsta
3 Na desno Štev. 3
Facsimil e ustopni c v nove m deželne m gledališču ,
Deželno gledališč e y Ljubljani.
Parterni sedež
V . vrsta štev. 3
JBfBrez kupona je ustopnica neveljavna, 
S
P
I I
I
Št. 1. Deželno gledališče v Ljubljani. Dr. pr 478.
V četrtek, dne 29. septembra 1892.
Otvoritvena predstava.
Dramatično društvo v Ljubljani otvori deželno gledališče.
Program:
Overtura iz Glinkove opere ,,Ruslan in Ljudmila&quot;.
Prolog. Zložil Anton Funtek. Govori gospod Ig. Borštnik.
Alegorija.
Veronik a Beseniska .
Tragedija v petih dejanjih. Po Josipa Jurčiča izvorniku za gledališče predelal Ignacij
Borštnik. Igro uprizori reži ser gospod Ig. Borštnik.
O s o t&gt; e :
Deseničar, graščak na Desenicah — — — — gospod Verovšek st.
Veronika, njegova liči — — — — — gospa Borštnik-Zvonarjeva.
Teta Veroničina — — — — — — gospa Danilova.
Pater Tiburcij — — — — — — — gospod Perdan.
MIlan Vnkašin, obubožan plemič — — — — gospod Borštnik.
Soteščan, graščak v Soteski — — — — — gospod Sršen.
Herman, grof celjski — — — •— — — gospod Verovšek ml.
Friderik celjski, njegov sin — — — — — gospod Danilo.
Strežaj Hermanov — — — — — — gospod Gecelj.
,, Friderikov — — — — — — gospod Karlič.
Služkinja Veroničina — — — — — — gospica Slavčeva.
Sel— — — — — — — — — gospod Primjožič.
Predsednik sodišču — — — — — — gospod Lovšin.
Zagovornik — — — — — — — gospod Orožen.
Vitezi. Sodniki. Strežaji. Stražniki. Priče. Narod. Igra se vrši od 1. 1422. do 1. 1424.
— Prvo dejanje na Desenicah, drugo, tretje in prva polovica četrtega dejanja na
gradu Ostravcu ; ostalo v Celju.
Kostumi od Narodnega divadla&quot; v Pragi in od deželnega
gledališč a v Zagrebu. — Dekoracije sta napravila I . Kautsk y
&amp; Rottonara , c. kr. dvorna gledališka slikarja na Dunaju.
Rekviziti od bratov Bittnerjev. Strojni del vodi strojni mojster
g. V. Bittner.
Začetek točno ob 7. uri, konec ob 10. uri zvečer.
Prosimo priti v slavnostni obleki.
Dramatičn o društvo .
Pri predstavi svira orkester slavnega domačega pešpolka
baron Kuhn št. 17.
TJ stop3n.i:n.a, :
Parterni sedeži I. do III. vrste 1 gld. 50 kr. Parterni sedeži IV. do
XI. vrste 1 gld. Balkonski sedeži I. vrste 1 gld. Balkonski sedeži
II. in IIL vrste 80 kr. Ustopnina v lože 60 kr. Parterna stojišča
70 kr. Galerijska stojišča 20 kr. Sedeži se dobivajo v čitalnični
trafiki, Šelenburgove ulice, in na večer predstave pri blagajnici.
Blagajniča se odpre ob O. uri zvečer.
,,Narodna Tiskarna&quot; v Ljubljani.
Facsimile gledališkega lista za otvoritveno predstavo dne 29. septembra 1892. 
{{prelom strani}}
==Del IV.== 
{{prelom strani}}
===Gledališke predstave po Slovenskem.===

Prve, četudi skromne gledališke odre po Slovenskem, postavljali so nam tisti možje, ki so v obče kot pisatelji delovali
na dramatičnem polju. Od leta 1848. pričenši jelo se je
pri nas sploh razvijati javno društveno življenje, zlasti pa okrog
1. 1860. porajala so se narodna društva, v katerih so se zbirali
rodoljubi v posvetovanje svojih teženj in v zabavo svojih članov.
Ta društva, naše vrle čitalnice, so jasne točke na obzorju našega
društvenega gibanja in življenja. V čitalnicah se je pelo, govorilo
in deklamovalo in igrale so se majhne igre. Gojila se je torej
slovenska beseda na javnih mestih; krepil se je torej narodni
duh, ki se je probujal po čitalnicah; slovenska stran našega
bistva pokazovati se je jela na javnem mestu, in vse to, kakor
sem rekel v dobi, ko se je pričel naš narod potezati in boriti
na podlagi ustave za pravice in veljavo jezika in narodnosti svoje.
Še pred čitalnicami nahajamo mož, ki so kot pisatelji
delovali za slovensko gledališče. Na Štajarskem n. pr. so ravno
v tem pogledu prve korake storili naši dramatiki Davorin
Trstenjak, Josip Drobnič in dr. Matija Prelog. Ti možje so prelagali igre v namen, da so se igrale tam, kjer so živeli in delovali.
Ko je Davorin Trstenjak prišel 1. 1845. v Ljutomer za kapelana, našel je v tem prijaznem trgu dva moža, s katerima se
je brzo sprijateljil. Bila sta to zdravnik dr. Matija Prelog in
dekan Jaklin. Prvi je znan kot prelagatelj gledaliških iger, drugi
pa je bil zelo unet za prosveto slovenskega naroda. Blizu Ljutomera, na praneškem gradu živel je takrat dr. Gottweiss, bivši
profesor na mariborskem gimnaziju, mož, ki je bil za svojih mladih 
—&gt;1 188 H -
let nemški pesnik, vender pa jako goreč prijatelj slovenščini.
Dr. Gottweiss bilje zelo gostoljuben; bilje naročen na slovanske,
nemške, francoske in italijanske časnike. Ko se je preselil v
Ljutomer, zahajala sta k njemu Davorin Trstenjak in dr. Matija
Prelog. Dr. Got,tweiss je rad imel okrog sebe mlade naobražene
ljudi in jih je uspodbujal, naj ljubijo slovenščino. Skrbel je za
zabavo po zimi in je v ta namen ustanovil malo gledališče v
Ljutomeru. Dr. Matija Prelog bil je režiser, Davorin Trstenjak
dramaturg, dr. Got,tweiss pa intendant. Da sta Trstenjak in
Prelog bila že v oni dobi dobra, zavedna Slovana, izhaja od tod,
ker sta mnogo občevala s sosedno Hrvaško in ker sta se udeleževala ilirskega pokreta Prelog, ki se je porodil v Hrastju, v
fari sv. Križa nad Ljutomerom dne 27. oktobra 1813. leta'
obiskaval je varaždinski gimnazij in se je na tem hrvaškem
gimnaziju nauzel zgodaj narodnega duha Davorin Trstenjak pa
je itak slovel za Ilirca. Ta narodni duh, ki je ugodno uplival
s Hrvaškega na duševni pokret štajarskih Slovencev, pospeševal
je sploh narodno gibanje naše.
Nekega dne zaletelo se je neko gledališko krdelce z Ogrskega
v Ljutomer. Gottweissu usmilili so se ubogi glumači, sprejel
jih je v svoje stanovanje, v katerem so se dobro počutili in ga
niso ostavili dva meseca dni. Uprizorili so igrokaz „Griseldis&quot;,
in kakor je pravil sam D. Trstenjak, obnesla se je predstava
izborno. »Griseldis&quot; dobila je Javorjev venec, dramaturg in režiser
po deset steklenic najboljšega ljutomerčana. Na ljutomerskem
odru igrali so navadno nemške igre, in sicer zato, ker ni bilo
sposobnih domačih gledaliških moči in ker še takrat ni bilo
slovenskih iger. Le tu pa tam so zapeli kako slovensko pesem,
ki je živo ogrela vse domorodce. Takrat še prijazni trg ni bil
tako nemčurski, kakor je postal pozneje. Hvala Bogu, boljšajo
se danes razmere; čitalnica deluje uspešno in člani čitalnični
uprizarjajo gledališke igre.
Narodna stvar na Štajarskem pridobila je mnogo s premestitvijo labodske vladikovine s Koroškega v Maribor. Ne samo
da je bil nje glavar, Anton Martin Slomšek, izvrsten vladika in
rodoljub, nego ta premestitev privedla je mnogo rodoljubnih
duhovnikov v Maribor, ki so se tu usredotočili, združili in utaborili v narodno delovanje. Pod pokroviteljstvom Slomškovim
osnovala se je mariborska čitalnica, ki je bila tedaj jedino
narodno središče in ognjišče na Štajarskem. Tu so se čitali 
-»-3 189 iH—
spisi, tu so nastopali govorniki, in sam vladika Slomšek je
večkrat čital zanimljive stvari pred čitalničnim občinstvom. V
mariborski čitalnici je blagotvorno deloval dr. Matija Prelog, ki
je bil goreč deklamator, in ko si je čitalnica napravila oder,
izvrsten igralec komičnih ulog. Sam je preložil dve igri: „Črni
Peter&quot; in „Zakonska sol&quot;, in je poleg teh še mnogo drugih
spravil na čitalnični oder. Leta 1867. bil je izvoljen za predsednika in je to službo opravljal do svoje smrti dne 27. januvarja
1. 1872. V tem zmislu deluje mariborska čitalnica ves čas svojega
obstoja.
Istodobno, ko je prirejalo Slovensko društvo v Ljubljani
gledališke predstave v deželnem gledališču, bavil se je z dramatično književnostjo na Štajarskem duhovnik, čegar delovanje
je bilo posebne važnosti za književnost in gledališče. Ta duhovnik
je bil Josi p Drobnič , znani prelagatelj gledališčkih iger.
Njegovih iger smo že omenili; tu naj poudarimo, da je bil Josip
Drobnič spreten režiser, le žal, da mu ni bilo sojeno dalje časa
delovati v Celju.
Josip Drobnič se je porodil dne 18. aprila 1. 1812. v svetoemski župniji kraj Sotle. Kapelanoval je v Rogatcu, Dolu blizu
Laškega, v Artiču in Brežicah, torej ob meji hrvaški. Kakor
Davorin Trstenjak in dr. Kočevar, tako je bil tudi on velik prijatelj ilirstvu. Občujoč s Hrvati in takorekoč uzrasel v ilirskem
duhu, spisal je „ilirsko-nemško-italijanski slovar&quot; s slovnico
ilirskega jezika. — Dne 1. novembra 1849. prišel je za suplenta
na celjski gimnazij, na katerem je deloval do 7. marca 1. 1851.
Tu se je počutil v pravem svojem elementu. Na gimnaziju je bil
jako priljubljen učitelj. Jel je izdajati časopis: „Slovenska čbela,
berilo za obudo in omiko slovenskega duha&quot;; jel je pralagati
igre, osobito iz hrvaškega jezika; zbiral je okrog sebe dijake,
učil jih je igrati: povabil je Celjane, zakaj Celje je bilo takrat
bolj narodno, nego je sedaj, meščani in meščanke niso se sramovale igrati, in ko je imel potrebno igralno osobje, nastopil je
ž njim v celjskem mestnem gledališču. Josip Drobnič bil je
torej na Štajarskem prvi mož, ki je odprl hram slovenske Talije.
Najiskrenejši prijatelj slovenske muze bil je njegov učenec
Viktor Leitmeier, rojen Nemec, ki je igral izvrstno v slovenskem
gledališču celjskem.
Po Drobničevem trudu igrale so se v mestnem gledališču
celjskem naslednje igre: 
„ Dobro jutro!&quot; dne 30. novembra 1851; „Goljufani starec&quot;,
dne 14. decembra 1851; „Tat v mlinu&quot;, dne 1. januvarja 1852,
»Županova Micika&quot;, dne 7. marca 1852
Dne 1. januvarja 1. 1851. osnoval je s Hrašovcem celjsko
čitalnico. Hrašovec se je s tem zameril vladi in se je radi tega
moral umakniti mej Nemce. Drobniča je nadlegovala neozdravna
bolezen in je radi tega moral iti v začasen pokoj. Celje je ž
njima izgubilo svoja voditelja. In narodna stvar je s tem največ
trpela.
Ko je Josip Drobnič nekoliko okreval, prosil je službe v
savinjski dolini, a ni je mogel dobiti. Zamerilo se mu je najbolj,
da podpira „komedije&quot;. Moral si je torej iskati kruha, kjer je
mogel. Tako je učiteljeval nekaj časa v Trstu v Vehovarjevem
zavodu; svoje zadnje dni preživel je v Gradcu kot učitelj slovenščine na gimnaziju; poleg tega je sodeloval pri uredništvu
deželnega zakonika ter je pisal za nemške graške časnike Umrl
je dne 5. avgusta 1.1861. in je pokopan na steinfeldskem pokopališču.
Poleg bele Ljubljane ima svoje gledališče v deželi kranjski
mesto Idrija. Gledališče idrijsko bilo je zidano v zabavo uradnikom in delavcem idrijskega rudnika. Namenjeno je bilo nemški
muzi, toda nemščina se tu ni mnogo gojila. Od prvega uočetka
pa do 1. 1880. igralo se je nemški navadno trikrat na leto, in
sicer na predvečer sv. Ahacija, sv. Barbare in rojstnega dne
Njega Veličanstva. Zvečine so se igrale igre Kotzebujeve in
Nestroyeve.
Kolikor je meni znano, igralo se je v idrijskem gledališču
prvič slovenski leta 1850. in se je od tega Teta predstavljala
kaka slovenska igra vsako leto do 1. 1869. Igrale so se v tej
dobi naslednje igre:
1.) Dne 22. septembra 1850. Tat v mlinu. (V prid godbine
založnice).
2.) 13. oktobra 1850. Tat v mlinu.
3.) 31. julija 1853 Matiček se ženi, ali: Veseli dan.
4.) 17. avgusta 1855. Tat v mlinu.
5.) 17. avgusta 1856. Županova Micika.
6.) 21. junija 1857. Županova Micika.
7.) 16. maja 1861. Tat v mlinu.
8) 27. aprila 1862. Dvoboj in Raztresenca.
9.) 21. junija 1862. Raztresenca. 
10. 17. avgusta 1862. Juran in Sofija.
11.) 22. avgusta 1863. Juran in Sofija.
12.) 17. avgusta 1865 Župan.
13.) 17. avgusta 1866 Pravda.
14.) 7. junija 1868. Svitoslav Zajček. Pravda.
15.) 19. julija 1868. Pozabljivost (Raztresenca). Filozof.
16.) 6. junija 1869. Poštena deklica Ravni pot najboljši pot.
Da je idrijsko gledališče bilo zidano jedino v zabavo uradnikom in delavcem, to vidimo iz niskih ustopnin. Do leta 1869.
bile so cene za ložo 20 krajcarjev, za sedež v pritličju 10 krajcarjev. Danes so naslednje cene: za ložo 40 krajcarjev, za sedež
20 krajcarjev, za stojišče 10 krajcarjev. Pri gledaliških predstavah svira 16 mož rudniške godbe za plačo 5 gld. 50 kr.
V svojem prvem času imelo je gledališče lepo in precej
veliko garderobo, osobito mnogo čelad, oklepov, sulic in helebard.
Toda vse to se je prodalo starinarju kot staro železo. Ostalo
obleko pa so raznesli križem sveta nemški glumači, ko so gostovali v Idriji. Česar pa niso mogli ti odnesti, prodalo se je po
smešni ceni.
Od 1. 1869 pa do 1. 1880. ni se igralo nič slovenski. Rudnik
je imel nadsvetnika Nemca, ki ni dopuščal, da bi se v idrijskem
gledališču igralo v slovenskem jeziku. Prav to je napotilo in prisililo čitalnico, da si je napravila svoj oder, ki se še vedno rabi
v zimskih večerih za besede in veselice. Šele leta 1880. odprlo
se je zopet idrijsko gledališče slovenskim predstavam. Tega leta
dobil je namreč rudnik nadsvetnika Čeha Novaka, kateri je
bil prijatelj Slovencem in je rad videl, da se je v rudniškem
gledališču igralo slovenski. Istega leta vrnil se je z Dunaja gosp.
Vink o Lapajne , ki se je šolal v dunajski dramatični šoli.
Sam je jako nadarjen in izvrsten igralec ter zelo unet za slovensko dramatiko. Jel je pridno prirejati predstave in so se pod
njega vodstvom predstavljale poleg manjših te igre: Lumpaci
Vagabund 3krat, Bisernica 2krat, Čevljar baron 3krat, Marijana
lkrat, Mlinar in njegova hči 2krat, Vrban Debeluharjeva ženitev1)
lkrat, Revček Andrejček lkrat, Županova Micika 2krat, V Ljubljano jo dajmo! 2krat, Jednajsta zapoved lkrat, Svetinova hči lkrat.
Ker je v Idriji mnogo jako sposobnih igralnih moči, osnoval
je gosp. Vinko Lapajne jeseni 1. 1889. Dramatično društvo. To je
l
) Kotzebue: „Der Pachter Feldkummel von Tippelskirchen. Fastnachtsposse in 5 Acten.&quot; 
-h? 192
torej drugo dramatično društvo na Slovenskem. Danes šteje to
društvo: 20 ustanovnikov (po 2 gld na leto) in 30 podpornikov
(po 1 gld. 20 kr. na leto). Žal, da se tudi to društvo mora boriti
z raznimi zaprekami. Brž ko se je ustanovilo, priromali so
nemški glumači v Idrijo ter so pomladi 1. 1890. in v gledališki
dobi 1890/91 preuzeli gledališče. Navzlic temu razvija se društvo
krepko, k čemur je posebe pripomogel deželni odbor kranjski,
naklonivši mu 100 gld. podpore.
Za prirejanje gledaliških predstav pridobile so si mnogo
zaslug čitalnice po Slovenskem. Čitalnice so se snovale v zabavo
in prosveto. Ob zimskih praznikih in nedeljah ali pa o kaki
drugi posebni priliki prirejale so se zabave, pri kateri so čitalnični člani igrali kako igro. Kakor se je nekdaj čitalnica ljubljanska najbolj z igrami prikupila svojemu občinstvu, tako so
tudi čitalnice po vsem Slovenskem z gledališkimi igrami prirejale in prirejajo še danes najprijetnejše zabave svojim članom.
Člani zmatrajo se kot obitelj in je torej naravno, da jim ugajajo
zabave, zlasti igre, v katerih nastopajo njih sorodniki, prijatelji in
znanci. Povsod se igra pridno in smem reči, da je danes ni čitalnice na Slovenskem, katera bi ne spravila kake igre na oder.
Slovenskih čitalnic odri so priprosti. Nekoliko desek, in oder je
gotov. Nič posebnih priprav; igralci nastopajo v svojih oblekah.
Nemožno mi je omenjati vseh čitalnic. Našteti hočem vsaj
one, ki imajo večji oder. In to so čitalnice v Gorici, Trstu,
Nove m Mestu, Kamniku, Mariboru, Kranj u in Sevnici.
Jako pridno so igrali v goriški čitalnici, ki je ves čas kaj
lepo delovala in rodoljubom marsikatero zabavo priredila. Goriška čitalnica je zbirališče narodnih krogov goriških in iz oko
lice. Danes ima čitalnica jako lepo, prostorno dvorano, ki je
prikladna za prirejanje koncertov in gledaliških iger. Mnogo iger
se je že tu igralo, za kar ima največ zaslug gospod E r n e s t
KI a v žar, ki je sam mnogo in dobro igral.
Jako lep oder postavila si je čitalnica v Novem Mestu.
Igralke in igralci so najodličnejši člani novomeških krogov. Za
prirejanje iger pridobil si je mnogo zaslug gospod prof. Ivan
V r h o v e c.
V najnovejšem času igra se mnogo na kamniškem odru.
Tu večkrat nastopi v kaki igri nad 30 osob, kar je za Kamnik
jako mnogo. Igralno osobje je iz mladih rodoljubnih moči. Režiser
je neumorni gosp. I. Štele. 
193 s-*-
Tržaški Slovenci prirejali so prve gledališke predstave pri
veselicah v gostilnicah. Prva predstava v gledališču bila je dne
31.januvarja 1. 1880. in sicer v gledališču: „Fenice&quot;. Leta 1889.
osnoval se je dramatičen odbor kot poseben odsek tržaškega
»Sokola &quot; in je temu dramatičnemu odboru naloga, prirejati
gledališke predstave. Ta odbor priredil je prvo igro dne 14. aprila
leta 1889. »Domači prepir&quot;, in se je predstava vršila v hotelu
»Evropa&quot;.
Osobito radi igrajo v tržaški okolici. V Opčinah, Barkovljah,
Rojanu, Skednju in pri sv. Ivanu, na Proseku in drugod so
pevska društva in člani teh društev kaj radi-igrajo majhne igre.
Lepo dramatično preteklost ima mala Sevnica na Štajarskem.
Ko je še v tem kraju služboval gosp. Anto n Leveč , osnoval
je igralno društvo, napravil je gledališki oder in gledališče sevniško bilo je gotovo. Slučajno je hodil po onih krajih neki slikar
brez dela, in ker je gosp. Leveč potreboval človeka, ki bi mu
slikal kulise in prospekte, najel je tega postopača. Naudušeno
igralno društvo imelo je lepe uspehe. Toda, ko je gosp. A. Leveč
zapustil Sevnico, prestale so gledališke predstave. 
-*Š 194
===Slovenske pasijonske igre na Koroškem.===

$^|elovški „Mir&quot; poroča nam vsako leto o veliki noči o pasijonskih igrah, ki jih prirejajo slovenski kmetje v slovenskih
^š^* krajih naše Koroške. Ta poročila so navadno kratka; ne
poučujo nas o bistvu same stvari, ker poročevalci poročajo tako,
kakor se poroča o stvari, ki je vsakemu znana. Mene so ta poročila
zelo zanimala, in sem želel zvedeti kaj natančnega o slovenskih pasijonskih igrah na Koroškem, kakšne so te igre, kdaj so se uvedle
in kdo so predstavljalci. Gradiva žal nimamo nabranega, kulturni
preiskovalci niso se še bavili s tem predmetom, da bi nam kaj
spisali o tem. Ako sem torej hotel kaj zvedeti, moral sem pouprašati pri naših koroških rojakih, in mi je radostno priznati,
da sem dobil potrebnih podatkov povsod, kamor sem se obrnil.
V prvi vrsti se mi je zahvaliti gosp. profesorju Josipu Lendovšk u v Beljaku, ki mi je poslal četiri rokopise, takozvane
„komedij e od zelig a grenkig a terplenj a ino smerti
Jezus a Kristusa&quot;, ter mi je v obče mnogo poročal o igrah,
kar sem porabil v tem spisu. Nadalje izrekam iskreno zahvalo
župniku gozdanjskemu, prečastitemu gospodu Anton u Oblaku,
gospodoma profesorjema Janez u Scheinigg u in dr. Jakob u
Sketu in naposled vrlemu rodoljubu gospodu Vekoslav u
Leg a tu. Kar torej jaz poročam, zvedel sem od teh gospodov,
in upam, da ž njih dalj njo pomočjo dobodem potrebnih podatkov
za bodoči spis.
Najvažnejše uprašanje je, kdaj so nastale slovenske pasijonske igre na Koroškem in kdo je začel prelagati te igre. Da
slovenske pasijonske igre niso nič izvornega, o tem mi ni treba ni
govoriti. Na Štajarskem in Tirolskem, torej v deželah, ki mejašiti z našo Koroško, udomačile so se od nekdaj nemške pasijonske igre. Znane so torej bile prebivalcem na Koroškem, in
ako so jih hoteli imeti Slovenci na Koroškem, poseči jim je bilo
po nemški igri, preložiti jo in igrati. In tako se je tudi zgodilo.
Okoli leta 1810. živel je na Koroškem kmet, ki nam je
preložil prvi pasijonsko igro na slovenski jezik in je poleg tega
spisal še drugih stvari. To je bil Andre j Drabošnjak , doma
v Šentjurju na Strmcu (St. Georgen am Sternberg) nad vrbskim
jezerom. Žal, da o tem vrlem kmetu nimamo zadosti podatkov.
Kadar je Andrej Drabošnjak oral, imel je na vsakem koncu njive 
195 K—
knjigo, v katero je zapisaval svoje „rajme&quot;, katere je izumil pri
vsaki brazdi. Pravi se, da je A. Drabošnjak imel svojo tiskarnico,
v kateri je sam knjige tiskal; toda ne vem zakaj, vlada mu je
konfiskovala črke.
Andrej Drabošnjak bil je jako priden pisatelj. Glavno delo
mu je: „Komedij a od zel i ga grenki ga terplenj a in o
smerti Jesuf a Kriftuf a nafhig a ljubig a Gofpoda .
Popisano od Andre a Drabofniak a eniga pavra v Korantane,
is nemfhkiga v korofhko fhpraho v rajme napravlano. V letu 1818.&quot;
Preložil je torej to komedijo Andrej Drabošnjak 1. 1818. Drabošnjakovega rokopisa nimam pri rokah in tudi ne vem, ali se je
ohranil. Jaz imam četiri prepise Drabošnjakove komedije, katere
mi je poslal gosp. profesor Josip Lendovšek. Prvi je to komedijo
prepisal J. Š. (Jose f Schofmann ) leta 1841., drugi prepisovatelj je Anto n Unikar , kajžlar pri Sv. Rupertu 1. 1854., tretji
prepisovatelj je Jane z Tepan na Gozdanjih z leta 1881., in
konečno četrti prepisovatelj je Toma ž Aichholze r z leta 1888.
Ti prepisi so torej iz raznih dob in nam pričajo, da koroški naši
kmetje radi prepisujo Drabošnjakovo komedijo. Omeniti mi je,
da so vsi prepisi čedni in čitni. Vsak prepisovatelj je prepisaval v narečju svojega kraja. Komedija je pisana v „ raj mah&quot; in
dijalogu. V komediji nastopi čez 50 osob z ulogami in množica
judovskega naroda. Drabošnjakovo komedijo predstavljajo koroški
kmetje o veliki noči. Vredno bi bilo, da se rokopis tiskom priobči, in jaz bodem poskrbel, da se to skoro zgodi, in sicer v
Drabošnjakovem jeziku. Ker pa se Kristusovo trpljenje predstavlja vsako leto, bilo bi dobro, da nam kdo Drabošnjakov jezik
popravi ter vso komedijo uredi, a Družba sv. Mohorja naj bi jo
potem izdala v posebni knjižici. Ustregla bode gotovo igralcem,
da se jim ne bode treba mučiti s prepisavanjem ulog, ustregla
pa bode tudi razvoju jezika in književnosti.
Andrej Drabošnjak spisal je nadalje: »Trpljenj e devic e
Marije&quot; (Marijin pasijon) leta 1811. (Kres 1885.), ki pa ni v
„rajmah&quot; in tudi ne v dijalogu. Potem je od njega: „Bogati
mož&quot; (Der reiche Prasser), „Pastirc i ali Rojstv o Kristusovo &quot; in „Izgubljen i sin&quot;.
Vse te igre predstavljajo danes gozdanjski igralci. Poleg
teh iger spisal je Andrej Drabošnjak mnogo smešnic, mej katerimi so neki jako zanimljive njegove litanije. S tem sem popisal
vse književno delovanje slovenskega kmeta Andreja Drabošnjaka.
13* 
Prečastiti župnik gospod Anton Oblak poroča nam še, da je prav
stara igra slovenska na Koroškem: „Asver, Aman-Mardohej&quot;;
toda te igre ni še mogel dobiti, da bi mi jo poslal v pregled.
Upam, da se mu posreči najti tudi ta rokopis.
Drabošnjakovo komedijo začeli so igrati Gozdanjčanje okoli
1. 1842. in potem vsako sedmo ali deseto leto. Okoli leta 1862.
ustanovila se je nova družba v Maloščah (Malestig), ki je predstavljala Kristovo trpljenje pri Škocijanski cerkvi blizu grada
bekštanjskega. Ta družba pa je čez nekaj let zaspala. Od gozdanjske družbe ločili so se nekateri člani, preselivši se v lipško
župnijo (Lipa, Lind bei Velden) in ustanovili tam novo družbo. Te
dve družbi, gozdanjsk a in lipška, delujeti še danes. Gozdanjčanje igrali so doma le na korist cerkvi in v druge dobrodelne namene svoje župnije. Predstave so se jim dobro obnesle;
imeli so vselej dohodkov 200 do 300 goldinarjev. Gledalci so
prišli od vseh krajev. Potem so začeli hoditi v druge kraje in so
do danes igrali malone po vseh krajih slovenske Koroške. Doma
imajo na posebnem prostoru bajtico, v kateri imajo spravljene
vse priprave: oder, križ, obleko in dr. Gospod župnik Anton
Oblak videl jih je igrati in pravi, da so nekateri prav izvrstno
igrali, tako n. pr Gregor Vakonik, po domače Pek iz Črešnje
(Kristus), Andrej Kafer, po domače Šober iz Črešnje (Peter),
Jurij Lepušič, po domače Sončnik na Korenu (Judež). Vseh gozdanjskih igralcev je okoli 40; nekateri predstavljajo več osob.
Vsa igra vrši se natančno in gladko. Grozovit je sprevod na
Kalvarijo. Velikaši vsi na konjih — okoli 10 do 12 — spremljajo
obsojenega Kristusa na Kalvarijo. Stotnik zakliče: „Ali ste
kristijani, odkrijte se&quot; i. t. d. Ustopnina je navadno 20 krajcarjev.
Kakor sem že rekel, denar se pobira za zidanje ali popravljanje
domače cerkve. Igralci govore v narečju, kostume imajo malo
čudne in starikave, tako da so meščanom, ki hodijo gledat te igre,
bolj smešne, izimši nekoliko prizorov, za kmete pa imajo globok
pomen, ker se udeležujo igre s pobožnim duhom in veliko radovednostjo.
Slovenske igralce jeli so posnemati v zadnjem času tudi
nemški kmetje, ki stanujejo okoli Trga (Feldkirchen), vender
nemška družba ne uspeva tako dobro, kakor slovenska. Dočim
se Nemci posmehujejo predstavljalcem in se iž njih norčujejo,
opazujo Slovenci pri takih predstavah tiho Kristovo trpljenje ter
so zamišljeni v molitev. 
197 fr0 letošnji predstavi v Tinjah na Koroškem poroča »Mir*,
štev. 11. od 20. aprila 1892 takole: »Kakor je bilo v »Miru&quot;
naznanjeno, predstavljala se je v Tinjah dne 25. in 26. marca
t. 1. igra Kristusovega trpljenja. Igralci iz lipške fare nad Vrbo,
ki so že daleč po slovenskem Koroškem znani, izvršili so svojo
nalogo izvrstno. Posebno Kristus je vse hvale vreden. S svojo
resnostjo je ganil srca gledalcev. Prišlo je k igri iz vseh krajev
mnogo ljudi, a vender ne toliko, kolikor se je pričakovalo. Morda
so ljudje še premalo poznali zmožnost imenovanih igralcev,
morda pa je bila napovedana igra še premalo znana. Tudi slabi
poti so marsikoga odgnali. Igrali so tako lepo in ginljivo, da si
videl marsikoga solznih oči, ako je premišljal, kako grozovito je
moral naš Odrešenik še le v resnici trpeti. Grajati pa moram
nekatere ženske iz tinjske okolice, ki so se pri celi igri smejale
in tako nespodobno vedle, kakor da bi bile v gledišču. Taki
ljudje bili bi seveda rajši na plesišču in pri posvetnih veselicah,
nego pri resnobni, pobožni igri. Tudi se je veliko število gledalcev
iznebilo majhnega plačila 10 ali 20 krajcarjev s tem, da so si
igro od daleč, zunaj igrališča, ogledavali. Igralci imajo tudi svoje
troške za pot, igralna oblačila, živež i. t. d. Žalostno je in znamenje mrzlega srca in posvetnega duha, da imajo ljudje denarje
za ošabno obleko, posvetne in zapeljive veselice in druge nepotrebne reči, a za pobožne reči zdi se jim denarja škoda. Radi
tega ni se nam čuditi, da so vrli igralci svojo nevoljo očitno na
znanje dali &quot; 
Š t . 22.
Nova opera!
Deželno gledališče v Ljubljani. Dr. pr. m
V soboto, dne 10. decembra 1892.
Teharski plemiči.
Lirična opera v treh dejanjih. Spisal A Fantek. Uglasbil dr. Benjamin Ipavec. Kapelnik g. Fr. Gerbic. Režiser g. Jos. Nolli.
O S O B E:
Grof Urh celjski — — — — — — gospod Josip Nolli.
Pengar, župan teharski — — — — gospod Marcel Fedyczkowski.
Marjetica, njega hči — — — — — gospica Lujiza Daneševa.
Ivan, nje ženin — — — — — — — gospod Josip Pavšek.
Jerica — — — — — ____ _ gospa Milka Gerbiceva.
Romar — — — _ — — — — — gospod Fran Perdan.
Valentin, Ivanov prijatelj — — — — gospod Pran Trnovski.
Glasnik grofa celjskega — — — — — gospod Anton Verovšek.
Prvi | — — — — — gospod Anton Tekalčev.
Drugi j kmetski fant — — — — — gospod Josip Rus.
Tretji ) — — — — — gospod Ivan Orožen.
Grofov birič ____ _ _ — gospod Anton Savski.
Fantje, dekleta, starejšine, viteški sluge, biriči, spremstvo grofovo. Dejanje
se vrši na Teharjih sredi 15. stoletja.
J¥ovi kostumi. Novo dekoracijo Teliarjev naredila
tvrdka Kautsky &amp; Rottonara, c. kr. dvorna gleda«
liška slikarja na Dunaju.
Začetek točno ob polu 8. uri, konec pred 10. uro zvečer.
Dramatično društvo.
Pri predstavi svira orkester slavnega domačega pešpolka baron Kuhn št, 17.
Ustopnina :
Parterni sedeži I do III. vrste 90 kr. Parterni sedeži IV. do VIII. vrste 70 kr.
Parterni sedeži IX. do XI. vrste 60 kr. Balkonski sedeži I. vrste 70 kr,
Balkonski sedeži II. vrste 60 kr. Balkonski sedeži III. vrste 50 kr. Galerijski sedeži 40 kr. Ustopnina v lože 60 kr. Parterna stojišča 50 kr.
Dijaške ustopnice 30 kr. Galerijska stojišča 20 kr.
Sedeži se dobivajo v čitalnični trafiki, Šelenburgove ulice, in na večer
predstave pri blagajnici.
Prihodnja predstava bode v nedeljo dne 18. decembra 1892. 1.
Blagajnica se odpre ob 7. uri zvečer.
,,Narodna Tiskarna&quot; v Ljubljani.
Facsimile gledališkega lista prve slovenske opere Jeharsk i plemiči&quot; v soboto dne 10. decembra i89Z. 
Opomnje in popravki.
Na strani 37. navajam v opomnji ime „dr. Merk&quot;, „dr. Morak&quot;.
Dognano je, da se je predstavljalec župana v „Županovi Miciki&quot; zval
„dr. Merk&quot;, ki je bil pozneje c. kr. dvorni svetnik na Dunaju.
Na strani 75 omenjam spodaj pod črto, da je stvar glede lož rešilo
višje upravno sodišče. Ta stvar je šla drugim potem. Prvo je razsodilo
deželno sodišče v Ljubljani, potem nadsodišče v Gradcu in konečno
najvišje sodišče na Dunaju. Deželo kranjsko je zastopal dr. Alfons Mosche,
posestnike lož pa dr. pl. Makso Wurzbach.
V slovenskem zabavniku „Lada&quot;, ki je izšel leta 1864. v Mariboru,
natisnen je II. dejanja 2. nastop Shakespearjeve tragedije: „Romeo in
Julija&quot; v peterostopnih jambih. Poslovenil J. V. Jadravski.
Na strani 48., 2. vrsta od spodaj, čitaj „Po d goriški&quot; namesto
„Podgorski&quot;.
Na strani 52., 8. vrsta od zgoraj čitaj: „K1. V. Klicpera &quot; namesto
„V1. V. Klicpera&quot;.
Na strani. 66., 9. vrsta od spodaj prečrtaj prvo besedo v tej vrsti:
„nje&quot;.
Na strani 91., 6. vrsta od zgoraj čitaj: „Svatb a pr i svetilnica h
namesto „Svatba pri svetilnici&quot;.
Na strani 117., 3. vrsta od zgoraj čitaj: „Vino , ženske , petje&quot;,
namesto „VIino, žene petje&quot;.

[[Kategorija:Slovensko gledališče]]
[[Kategorija:Teatrologija]]
[[Kategorija:Dela leta 1892]]
[[Kategorija:Anton Trstenjak (1853)]]
[[Kategorija:Dramatično društvo]]</text>
      <sha1>l3cbelecroz3y97f9j2s726ael4irt3</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Rada bila grm bi v pomladi …</title>
    <ns>0</ns>
    <id>39114</id>
    <revision>
      <id>206884</id>
      <parentid>203947</parentid>
      <timestamp>2022-07-24T11:36:59Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Alenka Župančič</username>
        <id>5744</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="876" xml:space="preserve">{{naslov 
| prejšnji= 
| naslednji= 
| naslov=  Rada bila grm bi v pomladi ...
| poglavje= 
| avtor= Vera Albreht
| opombe= 
| obdelano=
| spisano= Alenka Župančič | licenca= {{Licenca-CC-BY-SA-3.0}}
| vir= Vera Keslerjeva (= Vera Albreht), Rada bi bila grm v pomladi ..., ''Svoboda'', 15. 5. 1919, let. 1, št. 5, str. 81-82.
}}

&lt;poem&gt;Rada bila grm bi v pomladi,
v plašč iz belih čipk bi se odela,
vsa v opojnem duhu te čakala. —
K meni bi čebela priletela,
v moji senci ptičica bi pela,
moja veja v vetru se zibala …
Jaz pa v solncu popje bi odprla,
in nevesta bela v pajčolanu
tebe s svojim vonjem bi vabila;
polna hrepenenja ponujala,
da odtrgaš beli cvet na veji,
da v jeseni, ko ostanem sama,
ko ne bo več cvetja na poljani
rdečih jagod bi v tolažbo dala.&lt;/poem&gt;
 
[[Kategorija: Vera Albreht]] 
[[Kategorija: osebnoizpovedne pesmi]] 
[[Kategorija: ]]</text>
      <sha1>cm6unlwzmjd7oufwjeybi2fguqdfm9h</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>206885</id>
      <parentid>206884</parentid>
      <timestamp>2022-07-24T11:37:32Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Alenka Župančič</username>
        <id>5744</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="858" xml:space="preserve">{{naslov 
| prejšnji= 
| naslednji= 
| naslov=  Rada bila grm bi v pomladi ...
| poglavje= 
| avtor= Vera Albreht
| opombe= 
| obdelano=
| spisano= Alenka Župančič | licenca= {{Licenca-CC-BY-SA-3.0}}
| vir= Vera Keslerjeva (= Vera Albreht), Rada bi bila grm v pomladi ..., ''Svoboda'', 15. 5. 1919, let. 1, št. 5, str. 81-82.
}}

&lt;poem&gt;Rada bila grm bi v pomladi,
v plašč iz belih čipk bi se odela,
vsa v opojnem duhu te čakala. —
K meni bi čebela priletela,
v moji senci ptičica bi pela,
moja veja v vetru se zibala …
Jaz pa v solncu popje bi odprla,
in nevesta bela v pajčolanu
tebe s svojim vonjem bi vabila;
polna hrepenenja ponujala,
da odtrgaš beli cvet na veji,
da v jeseni, ko ostanem sama,
ko ne bo več cvetja na poljani
rdečih jagod bi v tolažbo dala.&lt;/poem&gt;
 
[[Kategorija: Vera Albreht]] 
[[Kategorija: osebnoizpovedne pesmi]]</text>
      <sha1>r0hg42h900t2rzdboewuygp0qrlid7s</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Neznani in zamolčani Linhart</title>
    <ns>0</ns>
    <id>39313</id>
    <revision>
      <id>206866</id>
      <parentid>205394</parentid>
      <timestamp>2022-07-24T07:10:33Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Hladnikm</username>
        <id>668</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="9572" xml:space="preserve">{{naslov-mp
| naslov= Neznani in zamolčani Linhart
| avtor= Zoran Božič
| opombe= Objavili dediči avtorskih pravic
| izdano= Gorenjski glas 27. 2. 2010
| vir= 
| dovoljenje= S pisnim dovoljenjem
| obdelano= 3
| vir= rokopis
}}

&lt;blockquote&gt;
'''Peterica veličastnih'''

Če bi današnjim izobražencem zastavili nalogo, naj navedejo pet najpomembnejših slovenskih književnikov vseh časov, bi se nedvomno znašli pred težavno odločitvijo: večina bi verjetno na izust imenovala Prešerna, Cankarja in Trubarja, za preostali dve mesti med peterico veličastnih pa bi se najbrž kar krepko lomila kopja: je to Vodnik, prvi pomembnejši slovenski pesnik, slovničar in časnikar, morda Jurčič, avtor prvega slovenskega romana, ali celo Gregorčič, pesnik po milosti božji? Kaj pa Jenko, pesnik Sorškega polja, ali Župančič, čigar Mehurčki še danes grejejo otroška srčeca? 
Jela Krečič, avtorica Delovega komentarja ob letošnjem kulturnem prazniku, je bila odločna in jasna: Umetniki, kot so Trubar, Linhart, Prešeren, Cankar, Kosovel – če se omejimo le na najbolj znamenite klasike – so vsi uveljavljene kulturne (pa tudi družbenopolitične) vzorce svojega časa postavljali pod vprašaj in ustvarjali nove; ti so postali veljavni šele naknadno.

'''Prešeren kot prerok'''

Eden prvih, ki je razpoznal in tudi javno priznal zgodovinski pomen Linhartovega preporodnega in umetniškega delovanja, je bil prvak slovenskega Parnasa Prešeren, ki je za Linhartov nagrobnik na pokopališču ob cerkvi sv. Krištofa (današnje Navje) upesnil naslednje znane verze: Steze popustil nemškega Parnasa, / je pisal zgodbe kranjske star'ga časa. / Komu Matiček, Micka hči župana, / ki mar mu je slovenstvo, nista znana? / Slavile, dokler mrtvi se zbudijo, / domače bote ga Talija, Klijo. Znameniti Vrbljan je pripisal domoljubnemu Radovljičanu neminljive zasluge na dveh področjih: znanstvenem in kulturnem. 
Dandanašnji avtor Matička sicer nima takšne narodnoreprezentativne teže kot Prešeren (na njegov grob ne polagata venca uniformirana častnika, njegov spomenik se ne diči na nekdanjem Marijinem trgu, njegovega portreta ni na nobenem kovancu, celo nagrada za najboljšo dramsko stvaritev se ne imenuje po njem, pač pa po Grumu), ne more se enačiti niti s Cankarjem, pa vendar se po njem imenuje ljubljanska ulica in celo dvorana v Cankarjevem domu.

'''Linhartova šolska usoda'''

	Nekoč je bilo drugače. V nasprotju s Prešernom in Kosovelom, ki sta postala srednješolska avtorja takoj po smrti, ali Cankarjem, ki je prišel v šole že za časa življenja (Trubar se je pojavil v Miklošičevem berilu leta 1865, ki je sploh prvo z literarnozgodovinsko razporeditvijo leposlovnih besedil), je Linhart postal del šolske elite šele po prvi svetovni vojni, to je kar petinsedemdeset let po prvi srednješolski antologiji. Sestavljalci beril so se ga načrtno izogibali, in to kljub temu, da je že Kopitar na začetku 19. stoletja uspešno uporabil Linhartovo komedijo kot učni pripomoček.
	Slavni jezikoslovec v svojem nemško pisanem življenjepisu poroča, da je nek francoski diplomat prosil barona Zoisa za osebo, ki bi njegovo osemnajstletno hčer naučila toliko slovenščine, da bi se lahko sporazumevala s služinčadjo. Zois je priporočil svojega tajnika in Kopitar se je takoj lotil dela. V francoščini je sestavil tabelarni pregled slovenske slovnice, seznanil mladenko z njenimi osnovami, potem pa sta se učila &quot;kranjščine&quot; tako, da sta primerjala besedilo iz Beaumarchaisove komedije Le mariage de Figaro z Linhartovo priredbo. Kopitar samozavestno ugotavlja, da se je dekle v treh mesecih že z lahkoto sporazumevalo v slovenščini, nato pa z otožnostjo pripominja, da se je lepa Francozinja takoj za tem odselila v Celovec, se poročila in kmalu ob porodu umrla.
	
'''Nihče ni prerok v svoji domovini'''

Najpomembnejšemu slovenskemu razsvetljencu so pripisovali prevratne ideje, zato tudi njegova priredba Figarove svatbe ni bila uprizorjena pred revolucionarnim letom 1848. Linhart gotovo ni bil prerok v svoji domovini, je pa celotno komedijo Matiček se ženi daljnega leta 1811 sprejel v svojo slovnico tržaški notar Vincenc Franul pl. Weissenthurn, ki je Kopitarjevo znanstveno slovnico, napisano v nemščini, prestavil v italijanski jezik. Franul pred začetkom Matička takole utemeljuje svojo odločitev: Predvidevam, da je branje dela klasičnega avtorja, ki vsebuje bogato bero besed in najbolj razločne stavke, vedno najustreznejši način za spoznavanje nekega jezika v vseh njegovih pomenskih odtenkih. Zato sem za praktično učenje kranjskega jezika izbral komedijo francoskega izvora, dobro sprejeto v Nemčiji in znano tudi Italijanom, ki jo je v našem jeziku mojstrsko priredil gospod Linhart, eden od najslavnejših kranjskih piscev. Odločil sem se, da jo namesto dialogov in besed, ki polnijo druge slovnice, vključim v svoj Saggio grammaticale in dodam kranjsko-italijansko besedišče, zapisano po sodobnem pravopisu in očiščeno tistih germanizmov, ki jih zavračajo sodobni pisci.
Žal se je Franulova slovnica zelo slabo prodajala, saj je v enem letu prodal le dobro desetino naklade, zato je avtor razočaran pisal Vodniku, da sta prizadevanje in trud, ki ju je imel z njo, ostala nehonorirana, in se za vedno nehal ukvarjati s slovenistiko (resnici na ljubo moramo pripomniti, da se tri desetletja kasneje nič kaj bolje niso prodajale niti Prešernove Poezije iz leta 1847, saj je bila do pesnikove smrti prodana komaj tretjina izvodov, osemnajst let po izidu zbirke pa se v Novicah pritožuje založnik in tiskar Blaznik, da mu na policah še vedno leži dvesto neprodanih izvodov).

'''Ne, v berila pa že ne!'''

	Prvo slovensko srednješolsko berilo z naslovom Cvetje slovenskiga pesničtva  je izšlo konec leta 1849 v Trstu. V samozaložbi ga je izdal profesor Ivan Macun, Štajerec in privrženec ilirskega gibanja. Macun je visoko cenil Prešerna in mu je ob Lovru Tomanu namenil največje število pesniških besedil, dosti manj razumevanja pa je imel za domačo dramatiko, saj je v tretjem razdelku berila (Dramatički del) objavil le odlomek iz Schillerjeve Device Orleanske, in sicer v prevodu Koseskega. V poglavju Dramatika u Slavjanih največ pozornosti posveti hrvaški dramatiki, o slovenski pa zapiše le nekaj vrstic in obsodi Linhartovo priredbo: Mi Slovenci pak u tem ne imamo nič lastniga; Linhart je močno lepo &quot;Figaro&quot; poslovenil pod imenom &quot;Matiček se ženi&quot;; škoda za tako versten in po pravici slovenski jezik, da se na taki nevaljanosti gubi.
	Prva uradno potrjena berila za višje gimnazije je sestavil Fran Miklošič. Slavni jezikoslovec, ki je kot cenzor leta 1846 Prešernu črtal četrto kitico Zdravljice, zato je pesnik v Poezijah ni hotel objaviti, je dvajset let kasneje v svojem Slovenskem berilu za osmi gimnazijalni razred takole označil avtorja slovenske himne: Dr. France Prešeren je doslej najslavnejši pevec slovenski, ki sluje po izverstnih svojih pesmih po vsem Slovenskem. Znal je strunam glas, da nikdar takega, in prekosil Vodnika, ki je zaostal daleč za njim. Miklošič med književniki 18. stoletja posebej predstavi življenje in delo Marka Pohlina, Ozvalda Gutsmana, Štefana Küzmiča, Jurija Japlja, Blaža Kumerdeja, Valentina Vodnika, Mihaela Andreaša, Janeza Šmigoca in Leopolda Volkmerja, od katerih je večina marginalnih avtorjev, Linharta pa omenja le na enem mestu, in sicer kot pobudnika za nastanek Vodnikove Velike pratike. Šele Ivan Navratil, ki je leta 1881 pripravil drugo izdajo tega berila, je namenil Linhartu kratek sestavek in pohvalil njegovo književno in zgodovinopisno delo.

'''Prednost imata resnobnost in tuja učenost'''

Anton Janežič, prezgodaj umrli slovničar in urednik Slovenskega glasnika, je v letih od 1861 do 1870 pripravil Cvet slovenske poezije in dve izdaji Cvetnika slovenske slovesnosti. Sestavljavec se ne izogiba dramatiki, vendar pa v njegovih berilih najdejo mesto le prevedeni odlomki iz Schillerjevih dram Devica Orleanska, Maria Stuart, Thomas More, Wilhelm Tell in Wallensteinov ostrog. Jakob Sket, pisec znamenite povesti Miklova Zala, je obvladoval srednješolsko sceno od leta 1886 do prve svetovne vojne. Zavestno se je odločil, da bo namesto tuje dramatike vključeval slovensko, pri tem pa si še vedno ni drznil vključiti odlomka iz Linhartove komedije, pač pa njegova berila za višje razrede prinašajo danes neznani Stritarjevi drami Orest in Regulovo slovo ter Levstikovega Tugomerja.

'''Grafenauer postavi stvari na svoje mesto'''

	Ivan Grafenauer v tretjem zvezku svoje Slovenske čitanke za višje razrede srednjih in njim sorodnih šol leta 1925 objavi odlomek iz Linhartovega Matička, ki je odtlej zvezda stalnica slovenskih srednješolskih beril. Šele po razpadu Avstro-Ogrske je dobil Linhart tisto mesto, ki mu ga je namenil Prešeren. Pa tudi slednji je šele pri Grafenauerju dobil polno priznanje, saj je bila v njegovih berilih prvič objavljena pesem Nezakonska mati, ki je bila za Levstika ena najlepših lirskih pesmi na svetu sploh. Prav tako se je prvič pojavila Zdravljica, čeprav je že leta 1900 Anton Aškerc, urednik Prešernovega albuma, posvečenega stoti obletnici pesnikovega rojstva, zapisal:
Zakaj naši čislani šolniki niso sprejeli v srednješolske čitanke Prešernove Zdravice, nam ne gre v glavo. To najkrasnješo himno Prešernovo bi moral vsak abiturient znati na pamet!
[[Kategorija: Zoran Božič]]
[[Kategorija: Slovenski avtorji]]
[[Kategorija: Referati]]
[[Kategorija: rokopis]]</text>
      <sha1>jdr1h1bawcsykivm8kat7eq5209zkm8</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Vrnitev (''Na griču'')</title>
    <ns>0</ns>
    <id>39472</id>
    <revision>
      <id>206873</id>
      <parentid>206803</parentid>
      <timestamp>2022-07-24T08:41:55Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Alenka Župančič</username>
        <id>5744</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="763" xml:space="preserve">{{naslov
| prejšnji= 
| naslednji= 
| naslov=  Spomin (Na griču'')
| poglavje= 
| avtor= Vera Albreht
| opombe= 
| obdelano= 3
| spisano= Alenka Župančič
| licenca= CC-BY-SA-3.0
| vir= Vera Keslerjeva, Vrnitev (Na griču), ''Jugoslavenska žena'', Zagreb [št.12], str. 489.
}}

&lt;poem&gt;Na griču ga mlada žena čaka,
od zore do mraka …
Kar čez noč so prišli.
Prej krepki, mladi
zdaj starci, bolni;
brez rok, brez nog, brez očij. –
A vsi so bili zmage pijani ;
brez rok so žené objemali,
brez nog so veselja plesali,
brez očij se nad rodno zemljó razjokali.
A kje ste vi drugi, drugi ostali? –
Na griču ga mlada žena čaka,
od zore do mraka – – 
&lt;/poem&gt;


[[Kategorija: Vera Albreht]]
[[Kategorija: osebnoizpovedne pesmi]]
[[Kategorija: ]]</text>
      <sha1>qkr24c05r75mggkqxkat1ef7rim50p2</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>206874</id>
      <parentid>206873</parentid>
      <timestamp>2022-07-24T08:42:41Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Alenka Župančič</username>
        <id>5744</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="746" xml:space="preserve">{{naslov
| prejšnji= 
| naslednji= 
| naslov=  Spomin (Na griču'')
| poglavje= 
| avtor= Vera Albreht
| opombe= 
| obdelano= 3
| spisano= Alenka Župančič
| licenca= CC-BY-SA-3.0
| vir= Vera Keslerjeva, Vrnitev (Na griču), ''Jugoslavenska žena'', Zagreb [št.12], str. 489.
}}

&lt;poem&gt;Na griču ga mlada žena čaka,
od zore do mraka …
Kar čez noč so prišli.
Prej krepki, mladi
zdaj starci, bolni;
brez rok, brez nog, brez očij. –
A vsi so bili zmage pijani ;
brez rok so žené objemali,
brez nog so veselja plesali,
brez očij se nad rodno zemljó razjokali.
A kje ste vi drugi, drugi ostali? –
Na griču ga mlada žena čaka,
od zore do mraka – – 
&lt;/poem&gt;


[[Kategorija: Vera Albreht]]
[[Kategorija: osebnoizpovedne pesmi]]</text>
      <sha1>eb7a4aqshusxxnd3vvbz2edgn9a7w79</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>206883</id>
      <parentid>206874</parentid>
      <timestamp>2022-07-24T11:23:01Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Alenka Župančič</username>
        <id>5744</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="781" xml:space="preserve">{{naslov
| prejšnji= 
| naslednji= 
| naslov=  Spomin (''Na griču'')
| poglavje= 
| avtor= Vera Albreht
| opombe= 
| obdelano= 3
| spisano= Alenka Župančič
| licenca= CC-BY-SA-3.0
| vir= Vera Keslerjeva, Vrnitev (''Na griču''), ''Jugoslavenska žena'', Zagreb [št.12], str. 489.
}}

&lt;poem&gt;Na griču ga mlada žena čaka,
od zore do mraka …
Kar čez noč so prišli.
Prej krepki, mladi
zdaj starci, bolni;
brez rok, brez nog, brez očij. –
A vsi so bili zmage pijani ;
brez rok so žené objemali,
brez nog so veselja plesali,
brez očij se nad rodno zemljó razjokali.
A kje ste vi drugi, drugi ostali? –
Na griču ga mlada žena čaka,
od zore do mraka – – 
&lt;/poem&gt;


[[Kategorija: Vera Albreht]]
[[Kategorija: osebnoizpovedne pesmi]]
[[Kategorija: Velika vojna]]</text>
      <sha1>2lqah9do4nnzl9c18ajn9tr6ucept34</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Ukazi (''Da ne smem'')</title>
    <ns>0</ns>
    <id>39477</id>
    <revision>
      <id>206875</id>
      <parentid>206822</parentid>
      <timestamp>2022-07-24T08:51:21Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Alenka Župančič</username>
        <id>5744</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="715" xml:space="preserve">{{naslov
| prejšnji= 
| naslednji= 
| naslov=  Ukazi (Da ne smem)
| poglavje= 
| avtor= Vera Albreht
| opombe= 
| obdelano= 3
| spisano= Alenka Župančič
| licenca= CC-BY-SA-3.0
| vir= Absalon [= Vera Kesler], Ukazi (''Da ne smem''), ''Gospodična Cizara'', 1911, let. 1, št.2.
}}

&lt;poem&gt;Da ne smem, si ukazala
pesmi nate več nardit,
zvedla si Albina zala&lt;ref&gt;Učiteljica nemščine Albina Zalar, imenovana Golobček.&lt;/ref&gt;, 
kako znam pokoren bit!

Da ne smem, si ukazala
pajlca nate obernit
glej ti golobica mala
kako znam pokoren bit!

Zraven si mi ti dejala
da asesor tvoj če bit
ti na njemu boš sanjala,
jaz pa grem se umorit …
&lt;/poem&gt;


[[Kategorija: Vera Albreht]]
[[Kategorija: Gospodična Cizara]]</text>
      <sha1>q4r18t6esu4xvciiou65c8sib4wrqg7</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>206876</id>
      <parentid>206875</parentid>
      <timestamp>2022-07-24T08:51:59Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Alenka Župančič</username>
        <id>5744</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="716" xml:space="preserve">{{naslov
| prejšnji= 
| naslednji= 
| naslov=  Ukazi (Da ne smem)
| poglavje= 
| avtor= Vera Albreht
| opombe= 
| obdelano= 3
| spisano= Alenka Župančič
| licenca= CC-BY-SA-3.0
| vir= Absalon [= Vera Kesler], Ukazi (''Da ne smem''), ''Gospodična Cizara'', 1911, let. 1, št. 2.
}}

&lt;poem&gt;Da ne smem, si ukazala
pesmi nate več nardit,
zvedla si Albina zala&lt;ref&gt;Učiteljica nemščine Albina Zalar, imenovana Golobček.&lt;/ref&gt;, 
kako znam pokoren bit!

Da ne smem, si ukazala
pajlca nate obernit
glej ti golobica mala
kako znam pokoren bit!

Zraven si mi ti dejala
da asesor tvoj če bit
ti na njemu boš sanjala,
jaz pa grem se umorit …
&lt;/poem&gt;


[[Kategorija: Vera Albreht]]
[[Kategorija: Gospodična Cizara]]</text>
      <sha1>alm8yf4thmzs1edxjz1owzcymb7k78n</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>206880</id>
      <parentid>206876</parentid>
      <timestamp>2022-07-24T11:13:45Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Alenka Župančič</username>
        <id>5744</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="754" xml:space="preserve">{{naslov
| prejšnji= 
| naslednji= 
| naslov=  Ukazi (Da ne smem)
| poglavje= 
| avtor= Vera Albreht
| opombe= 
| obdelano= 3
| spisano= Alenka Župančič
| licenca= CC-BY-SA-3.0
| vir= Absalon [= Vera Kesler], Ukazi (''Da ne smem''), ''Gospodična Cizara'', 1911, let. 1, št. 2.
}}

&lt;poem&gt;Da ne smem, si ukazala
pesmi nate več nardit,
zvedla si Albina zala&lt;ref&gt;Učiteljica nemščine Albina Zalar, imenovana Golobček.&lt;/ref&gt;, 
kako znam pokoren bit!

Da ne smem, si ukazala
pajlca nate obernit
glej ti golobica mala
kako znam pokoren bit!

Zraven si mi ti dejala
da asesor tvoj če bit
ti na njemu boš sanjala,
jaz pa grem se umorit …
&lt;/poem&gt;


[[Kategorija: Vera Albreht]]
[[Kategorija: osebnoizpovedne pesmi]]
[[Kategorija: Gospodična Cizara]]</text>
      <sha1>81rr10889948lf0z8k4v2o5eyhzocjs</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Na božični večer</title>
    <ns>0</ns>
    <id>39483</id>
    <revision>
      <id>206845</id>
      <timestamp>2022-07-23T14:03:46Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Alenka Župančič</username>
        <id>5744</id>
      </contributor>
      <comment>Nova stran z vsebino: {{naslov | prejšnji=  | naslednji=  | naslov=  Na božični večer | poglavje=  | avtor= Vera Albreht | opombe=  | obdelano= 3 | spisano= Alenka Župančič | licenca= CC-BY-SA-3.0 | vir= Vera Albrechtova, Na božični večer, ''Ženski svet'', Trst, 1925, let. 3, št. 12, str. 337.  }}  &lt;poem&gt;Ni jaslic, ni drevesca v naši sobi, odela bela zima ni poljano: po rojstvu ne diši, le po trohnobi in siva megla pada nad Ljubljano …   O, kje ste časi neskaljene sreče ?...</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1182" xml:space="preserve">{{naslov
| prejšnji= 
| naslednji= 
| naslov=  Na božični večer
| poglavje= 
| avtor= Vera Albreht
| opombe= 
| obdelano= 3
| spisano= Alenka Župančič
| licenca= CC-BY-SA-3.0
| vir= Vera Albrechtova, Na božični večer, ''Ženski svet'', Trst, 1925, let. 3, št. 12, str. 337. 
}}

&lt;poem&gt;Ni jaslic, ni drevesca v naši sobi,
odela bela zima ni poljano:
po rojstvu ne diši, le po trohnobi
in siva megla pada nad Ljubljano …
 
O, kje ste časi neskaljene sreče ?
Opojno nam kadilo je dišalo,
radost vzbudile so prižgane sveče,
da sleherno srce je vztrepetalo. 

Le nekaj nam spominov je ostalo:
prepolne so bolesti naše duše
in v naših srcih je ljubezni malo.

O, sveta noč, pod nizko belo streho!
Kaj mi ne bo več srce dočakalo,
da ranjenemu bila bi v uteho?
&lt;/poem&gt;


==Opombe urednice==
Pesem Vere Albreht Na božični večer je bila objavljena v antologijah:
- ''Antologija slovenskih pesnic 1 (1825–1941)'', ur. I. Novak Popov, Založba Tuma, 2004, str. 95; 
- ''Nevihta sladkih rož, Antologija slovenske poezije 20. Stoletja'', izbral in uredil Peter Kolšek, Beletrina, 2006, str. 69.


[[Kategorija: Vera Albreht]]
[[Kategorija: osebnoizpovedne pesmi]]</text>
      <sha1>79tl15dzfffjgy9qcygopo9wa1dvlgb</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Tebi (Najlepšo pesem))</title>
    <ns>0</ns>
    <id>39484</id>
    <revision>
      <id>206849</id>
      <timestamp>2022-07-23T18:38:40Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Alenka Župančič</username>
        <id>5744</id>
      </contributor>
      <comment>Nova stran z vsebino:  {{naslov  | prejšnji=  | naslednji=  | naslov=  Tebi (''Najlepšo pesem'')  | poglavje=  | avtor= Vera Albreht | opombe=  | obdelano=3 | spisano= Alenka Župančič | licenca= {{Licenca-CC-BY-SA-3.0}} | vir= Tebi (1925 Vera Albrechtova, Tebi (''Najlepšo pesem''), ''Ženski svet'', 1925, let. 3, št. 3, str. 79.  }}  &lt;poem&gt;Najlepšo pesem Tebi bi zapela, a Ti si moja pesem brez besed: kakor je drobne ptice v snegu sled, tako narahlo naj bi zazvenela. Preveč Te moja...</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="673" xml:space="preserve">
{{naslov 
| prejšnji= 
| naslednji= 
| naslov=  Tebi (''Najlepšo pesem'') 
| poglavje= 
| avtor= Vera Albreht
| opombe= 
| obdelano=3
| spisano= Alenka Župančič
| licenca= {{Licenca-CC-BY-SA-3.0}}
| vir= Tebi (1925 Vera Albrechtova, Tebi (''Najlepšo pesem''), ''Ženski svet'', 1925, let. 3, št. 3, str. 79. 
}}

&lt;poem&gt;Najlepšo pesem Tebi bi zapela,
a Ti si moja pesem brez besed:
kakor je drobne ptice v snegu sled,
tako narahlo naj bi zazvenela.
Preveč Te moja duša je objela,
da bi Te kdaj spustila še med svet,
a ko od njega strt boš in proklet,
tedaj bo s Tabo v zarje poletela!
&lt;/poem&gt;


[[Kategorija: Vera Albreht]]
[[Kategorija: osebnoizpovedne pesmi]]</text>
      <sha1>7uz658go22ielf6z9dym7tfsjxon8g1</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Med mano je in tabo …</title>
    <ns>0</ns>
    <id>39485</id>
    <revision>
      <id>206850</id>
      <timestamp>2022-07-23T18:44:56Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Alenka Župančič</username>
        <id>5744</id>
      </contributor>
      <comment>Nova stran z vsebino: {{naslov | prejšnji=  | naslednji=  | naslov=  Med mano je in tabo | poglavje=  | avtor= Vera Albreht | opombe=  | obdelano= 3 | spisano= Alenka Župančič | licenca= CC-BY-SA-3.0 | vir= Vera Albrechtova, Med mano je in tabo, ''Ženski svet'', 1925, let. 3, št. 2, str. 47.  }}  &lt;poem&gt;Med mano je in tabo davna tajna, grenko skrivnostna v najinih srcih skrita,  v plenicah belih hrepenenj povita, da včasih srce mi o njih zasanja. Preveč je nežna, vsa preveč je bajn...</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="910" xml:space="preserve">{{naslov
| prejšnji= 
| naslednji= 
| naslov=  Med mano je in tabo
| poglavje= 
| avtor= Vera Albreht
| opombe= 
| obdelano= 3
| spisano= Alenka Župančič
| licenca= CC-BY-SA-3.0
| vir= Vera Albrechtova, Med mano je in tabo, ''Ženski svet'', 1925, let. 3, št. 2, str. 47. 
}}

&lt;poem&gt;Med mano je in tabo davna tajna,
grenko skrivnostna v najinih srcih skrita, 
v plenicah belih hrepenenj povita,
da včasih srce mi o njih zasanja.
Preveč je nežna, vsa preveč je bajna,
da bi jo usta kdaj izgovorila,
pregrenka, da bi duša jo izpila, 
presladka, da bi v solzo se izlila,
prečudežna, da bi jo pozabila.

Zato v nočeh, brez zvezde in brez spanja,
ko mi je postelj ozka kakor jama,
ko sem na svetu sama, sama, sama,
dobrotno se nad mojim vzglavjem sklanja,
s perotmi razprostrtimi kot ptica,
vsa bela, tiha, mehka golobica …
&lt;/poem&gt;


[[Kategorija: Vera Albreht]]
[[Kategorija: osebnoizpovedne pesmi]]</text>
      <sha1>agm1eunogd3bndxuo6l7babhld0zlrb</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Med nami</title>
    <ns>0</ns>
    <id>39486</id>
    <revision>
      <id>206851</id>
      <timestamp>2022-07-23T18:51:42Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Alenka Župančič</username>
        <id>5744</id>
      </contributor>
      <comment>Nova stran z vsebino: {{naslov | prejšnji=  | naslednji=  | naslov=  Med nami | poglavje=  | avtor= Vera Albreht | opombe=  | obdelano= 3 | spisano= Alenka Župančič | licenca= CC-BY-SA-3.0 | vir= Vera Albrechtova, Med nami, ''Ženski svet'', 1926, let. 4, št. 4, str. 115. }}  &lt;poem&gt;Ko že med nami govore pogledi, da bi zaklade tajne izkopali, ko te pozove On, v poslednji uri, ko misel se je z mislijo prelila, ko »jaz« in »ti« sta v eno se združila, smo vendar tujci si v človeštv...</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="661" xml:space="preserve">{{naslov
| prejšnji= 
| naslednji= 
| naslov=  Med nami
| poglavje= 
| avtor= Vera Albreht
| opombe= 
| obdelano= 3
| spisano= Alenka Župančič
| licenca= CC-BY-SA-3.0
| vir= Vera Albrechtova, Med nami, ''Ženski svet'', 1926, let. 4, št. 4, str. 115.
}}

&lt;poem&gt;Ko že med nami govore pogledi,
da bi zaklade tajne izkopali,
ko te pozove On, v poslednji uri,
ko misel se je z mislijo prelila,
ko »jaz« in »ti« sta v eno se združila,
smo vendar tujci si v človeštva sredi:
ker ločijo nas temne, težke duri,
najlepši čari ž njimi zakopani,
a svetu niso še grobarji dani.
&lt;/poem&gt;


[[Kategorija: Vera Albreht]]
[[Kategorija: osebnoizpovedne pesmi]]</text>
      <sha1>myeapxpr6ju5ugfr4ed7c1c4b53tqls</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Umrlemu prijatelju</title>
    <ns>0</ns>
    <id>39487</id>
    <revision>
      <id>206852</id>
      <timestamp>2022-07-23T19:01:17Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Alenka Župančič</username>
        <id>5744</id>
      </contributor>
      <comment>Nova stran z vsebino: {{naslov | prejšnji=  | naslednji=  | naslov=  Umrlemu prijatelju | poglavje=  | avtor= Vera Albreht | opombe=  | obdelano= 3 | spisano= Alenka Župančič | licenca= CC-BY-SA-3.0 | vir= Vera Albrehtova, Umrlemu prijatelju, ''Ženski svet'', 1926, let. 4, št. 11, str. 341. }}  &lt;poem&gt;V poslednjih krizantemah so grobovi, v meglah zavita polja in livade, na drevju listja rjavkasti sledovi, v procesijah hodijo ljudje. – Navade  pri nas so takšne pač, da vsak poroma s...</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="977" xml:space="preserve">{{naslov
| prejšnji= 
| naslednji= 
| naslov=  Umrlemu prijatelju
| poglavje= 
| avtor= Vera Albreht
| opombe= 
| obdelano= 3
| spisano= Alenka Župančič
| licenca= CC-BY-SA-3.0
| vir= Vera Albrehtova, Umrlemu prijatelju, ''Ženski svet'', 1926, let. 4, št. 11, str. 341.
}}

&lt;poem&gt;V poslednjih krizantemah so grobovi,
v meglah zavita polja in livade,
na drevju listja rjavkasti sledovi,
v procesijah hodijo ljudje. – Navade

pri nas so takšne pač, da vsak poroma
s prižgano lučko ali s kito cvetja
na tisto njivo zadnjega spočitja, 
kjer mu leži prijatelj drag, brez doma ...

Odšel si ti v neznane kraje,
tvoj grob je ozek, mrzel in težak,
zatorej ti obišči mene raje!

Saj veš, da mi je topla roka zate:
ti dolgo molčal si, zdaj mi povej:
kaj res so onkraj naše zarje zlate?
&lt;/poem&gt;

==Opombe urednice==
Vera Albrehtova, Umrlemu prijatelju, Glas naroda, 1936, let. 2, št. 49,  str. 6. 


[[Kategorija: Vera Albreht]]
[[Kategorija: osebnoizpovedne pesmi]]</text>
      <sha1>cot88q7o142rj12d9wgswuox0jsswyc</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Pomladna (Ali vidiš)</title>
    <ns>0</ns>
    <id>39488</id>
    <revision>
      <id>206853</id>
      <timestamp>2022-07-23T19:09:05Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Alenka Župančič</username>
        <id>5744</id>
      </contributor>
      <comment>Nova stran z vsebino: {{naslov | prejšnji=  | naslednji=  | naslov= Pomladna (''Ali vidiš'') | poglavje=  | avtor= Vera Albreht | opombe=  | obdelano= 3 | spisano= Alenka Župančič | licenca= CC-BY-SA-3.0 | vir= Vera Albrechtova, Pomladna, ''Ženski svet'', 1927, let. 5, št. 4, str. 108.  }}  &lt;poem&gt;Ali vidiš cvetje v mesečini? To je plamen mojih hrepenenj. Ali nosiš v svoji duši sen, kaj so ti vtonili že spomini?  V mojem srcu znova se razcveta kakor roža rdeča sred noči – ko...</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="887" xml:space="preserve">{{naslov
| prejšnji= 
| naslednji= 
| naslov= Pomladna (''Ali vidiš'')
| poglavje= 
| avtor= Vera Albreht
| opombe= 
| obdelano= 3
| spisano= Alenka Župančič
| licenca= CC-BY-SA-3.0
| vir= Vera Albrechtova, Pomladna, ''Ženski svet'', 1927, let. 5, št. 4, str. 108. 
}}

&lt;poem&gt;Ali vidiš cvetje v mesečini?
To je plamen mojih hrepenenj.
Ali nosiš v svoji duši sen,
kaj so ti vtonili že spomini?

V mojem srcu znova se razcveta
kakor roža rdeča sred noči –
ko v pomladno jutro zaduhti:
od spominov daljnih sem objeta.

In na večer, ko zaprem oči,
težek vonj narcis mi čas pričara –
kaj mi mar resnica, kaj prevara:
večna je Lepota tistih dni!
&lt;/poem&gt;

==opombe urednice==
Vera Albrechtova, Pomladna, v: Antologija slovenskih pesnic 1 (1825-1941), ur. I. Novak Popov, Založba Tuma, 2004, str.96.


[[Kategorija: Vera Albreht]]
[[Kategorija: osebnoizpovedne pesmi]]</text>
      <sha1>5s2rkgc2joq4gzjc19j1m7mv1bxkzo7</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Jesenska pesem (Pobrana polja)</title>
    <ns>0</ns>
    <id>39489</id>
    <revision>
      <id>206854</id>
      <timestamp>2022-07-23T19:18:38Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Alenka Župančič</username>
        <id>5744</id>
      </contributor>
      <comment>Nova stran z vsebino: {{naslov | prejšnji=  | naslednji=  | naslov= Jesenske pesem (''Pobrana polja'')  | poglavje=  | avtor= Vera Albreht | opombe=  | obdelano= 3 | spisano= Alenka Župančič | licenca= CC-BY-SA-3.0 | vir= Vera Albrechtova, Jesenska pesem (''Pobrana polja''), ''Ženski svet'', 1928, let. 6, št. 10, str. 308.  }}  &lt;poem&gt;Pobrana polja, prazne plodne njive in zemlja trudna znova razorana, po tratah niti pajčevine sive, s srebrno roso čezinčez pretkana.  V meglo ovita ve...</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1060" xml:space="preserve">{{naslov
| prejšnji= 
| naslednji= 
| naslov= Jesenske pesem (''Pobrana polja'') 
| poglavje= 
| avtor= Vera Albreht
| opombe= 
| obdelano= 3
| spisano= Alenka Župančič
| licenca= CC-BY-SA-3.0
| vir= Vera Albrechtova, Jesenska pesem (''Pobrana polja''), ''Ženski svet'', 1928, let. 6, št. 10, str. 308. 
}}

&lt;poem&gt;Pobrana polja, prazne plodne njive
in zemlja trudna znova razorana,
po tratah niti pajčevine sive,
s srebrno roso čezinčez pretkana.

V meglo ovita ves dan je poljana,
zmrzuje bosa deca v mokri paši,
jesenski veter drobna srca plaši,
ki tuli tožno čez poljà prostrana.

Za plenom bega pes na poznem lovu,
zbudil je jato dremajočih vran —
a že je polje polno tihih sanj ...

Leno se dviga dim v lesenem krovu,
v daljavi prva luč je zažarela —
a mojo dušo žalost je objela...
&lt;/poem&gt;

==Opombe urednice:

Vera Albreht, Jesenska pesem (''Pobrana polja''), v: Antologija slovenskih pesnic 1 (1825–1941), ur. I. Novak Popov, Založba Tuma, 2004, str. 94. 


[[Kategorija: Vera Albreht]]
[[Kategorija: osebnoizpovedne pesmi]]</text>
      <sha1>aa9416t6mnx0rc66m0muj9i0jtc8e5t</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Dani</title>
    <ns>0</ns>
    <id>39490</id>
    <revision>
      <id>206855</id>
      <timestamp>2022-07-23T19:25:07Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Alenka Župančič</username>
        <id>5744</id>
      </contributor>
      <comment>Nova stran z vsebino: {{naslov | prejšnji=  | naslednji=  | naslov=  Dani | poglavje=  | avtor= Vera Albreht | opombe=  | obdelano= 3 | spisano= Alenka Župančič | licenca= CC-BY-SA-3.0 | vir= Vera Albreht,   : Vera Albrechtova, Dani, ''Ženski svet'', 1929, let. 7, št. 12, str. 385. }}  &lt;poem&gt;Tvoje uho je drugim melodijam prisluhnilo zdaj onkraj naših mej. Le zadnjo, Dana, mi skrivnost povej: Je? Ni? Zakaj? Čemu? O, razodeni, da strašno grozo še odvzameš meni pred tistim zadnjim...</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1493" xml:space="preserve">{{naslov
| prejšnji= 
| naslednji= 
| naslov=  Dani
| poglavje= 
| avtor= Vera Albreht
| opombe= 
| obdelano= 3
| spisano= Alenka Župančič
| licenca= CC-BY-SA-3.0
| vir= Vera Albreht,   : Vera Albrechtova, Dani, ''Ženski svet'', 1929, let. 7, št. 12, str. 385.
}}

&lt;poem&gt;Tvoje uho je drugim melodijam
prisluhnilo zdaj onkraj naših mej.
Le zadnjo, Dana, mi skrivnost povej:
Je? Ni? Zakaj? Čemu? O, razodeni,
da strašno grozo še odvzameš meni
pred tistim zadnjim »zbogom«, ki me čaka.
Trdó z minuto za minuto vsaka
me neizbežno v tvoje kroge vabi ...

Je Luč, je Tema, Mir, Pokoj, Življenje,
je povračilo večnega Čakanja? — —
Od Stolnice turobno zvon pozvanja,
obraz moj se nad bledo lice sklanja:
življenje naše glupa, blodna sanja ...
Med rožami, od luči obsijana
le spavaj, spavaj, srečna moja Dana!

V beli megli dremlje še Ljubljana,
mokró jesensko listje glasno pada,
že se prebuja prvi šum zarana,
a tebe nihče več ne vzdrami, Dana.
Zdaj tvoja postelj trdo je postlana.
Vsa mokra, mrzla njena je odeja;
preozko, pretesno je v tvojem domu,
kako te biló strah pred njim je, Dana!
Zdaj prvo noč si mirno spet prebila.
Pretežko si ta sen si priborila,
da bi ti še želela jutra, Dana.
V vesoljni mir od nas si se prelila,
a z blago mislijo od vseh obdana,
ostaneš živa v naših srcih, Dana.
&lt;/poem&gt;


==Opombe urednice
Posvečeno odlični pianistki Dani Kobler-Golievi (1891-1929).


[[Kategorija: Vera Albreht]]
[[Kategorija: osebnoizpovedne pesmi]]</text>
      <sha1>pha4o756mnr3y71rri3hqd08eage6ix</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Na Bledu 1933</title>
    <ns>0</ns>
    <id>39491</id>
    <revision>
      <id>206857</id>
      <timestamp>2022-07-23T19:40:52Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Alenka Župančič</username>
        <id>5744</id>
      </contributor>
      <comment>Nova stran z vsebino: {{naslov | prejšnji=  | naslednji=  | naslov=  Na Bledu 1933 | poglavje=  | avtor= Vera Albreht | opombe=  | obdelano= 3 | spisano= Alenka Župančič | licenca= CC-BY-SA-3.0 | vir= Vera Albrechtova, Na Bledu 1933, ''Ženski svet'', Ljubljana, 1934, let. 12, št. 6, str. 135.  }}  &lt;poem&gt;Goré v zatonu vrhi od Triglava ... Ob rezkih zvokih jazza, na obali evropska publika se vprek zabava. One-step in whisky, soda, črna kava ... V organdi krilih sloke mlade dame, ožga...</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1346" xml:space="preserve">{{naslov
| prejšnji= 
| naslednji= 
| naslov=  Na Bledu 1933
| poglavje= 
| avtor= Vera Albreht
| opombe= 
| obdelano= 3
| spisano= Alenka Župančič
| licenca= CC-BY-SA-3.0
| vir= Vera Albrechtova, Na Bledu 1933, ''Ženski svet'', Ljubljana, 1934, let. 12, št. 6, str. 135. 
}}

&lt;poem&gt;Goré v zatonu vrhi od Triglava ...
Ob rezkih zvokih jazza, na obali
evropska publika se vprek zabava.
One-step in whisky, soda, črna kava ...
V organdi krilih sloke mlade dame,
ožgani hrbti, svilene pižame.
Priklanja hotelir se in natakar,
globoko snema svoj klobuk fijakar,
šofer in liftboy — vse ponižno čaka.
Tu se zlato bankirjev kakor reka
skoz prste diabetikov pretaka ...

Ob cesti vis-a-vis, kjer promenada                       
v večernem hladu se sprehaja,
od škofjeloških hribov žena mlada
pa delo svojih drobnih rok prodaja.
Po plotu bele čipke. Ves njen trud
prečutih dolgih zimskih dni, noči.
Kako je drobne igle pretikala,
kako je tanke niti zavijala,
kako na to poletje je čakala.

Med zvoki saksofona zvon z otoka
prinaša daljne ji pozdrave.
Prekriža se. Marija ave!

Kdo bo nasitil mojega otroka? — 
&lt;/poem&gt;

==Opombe urednice
Vera Albreht, Na Bledu, v: Antologija slovenskih pesnic 1 (1825–1941), ur. I. Novak Popov, Založba Tuma, 2004, str.97.


[[Kategorija: Vera Albreht]]
[[Kategorija: osebnoizpovedne pesmi]]</text>
      <sha1>dmg6zor9hruxwk8htgclxd91xzd7x18</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Dekletova molitev (Slovenka)</title>
    <ns>0</ns>
    <id>39492</id>
    <redirect title="Dekletova molitev (Ivan Pregelj)" />
    <revision>
      <id>206863</id>
      <timestamp>2022-07-24T07:06:03Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Hladnikm</username>
        <id>668</id>
      </contributor>
      <comment>Hladnikm je premaknil stran [[Dekletova molitev (Slovenka)]] na [[Dekletova molitev (Ivan Pregelj)]]</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="50" xml:space="preserve">#PREUSMERITEV [[Dekletova molitev (Ivan Pregelj)]]</text>
      <sha1>73i4vwjoxh78nhxnqxzz2fzqblqdxx8</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Spomin (''Kadar od daleč'')</title>
    <ns>0</ns>
    <id>39493</id>
    <revision>
      <id>206877</id>
      <timestamp>2022-07-24T09:00:13Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Alenka Župančič</username>
        <id>5744</id>
      </contributor>
      <comment>Nova stran z vsebino: {{ naslov | prejšnji=  | naslednji=  | naslov=  Spomin (''Kadar oddaleč'') | poglavje=  | avtor= Vera Albreht | opombe=  | obdelano= 3 | spisano= Alenka Župančič | licenca= CC-BY-SA-3.0 | vir= Vera Keslerjeva, Spomin (Kadar oddaleč), ''Jugoslavenska žena'', Zagreb, 1919, str. 132.  }}  &lt;poem&gt;Kadar oddaleč ošter vonj akacij, ob prašni cesti lahno zaduhti – tedaj se spomnim davnih, davnih dni: kako se vsipalo je belo cvetje na naju, ki sva romala po poti, dva...</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="580" xml:space="preserve">{{ naslov
| prejšnji= 
| naslednji= 
| naslov=  Spomin (''Kadar oddaleč'')
| poglavje= 
| avtor= Vera Albreht
| opombe= 
| obdelano= 3
| spisano= Alenka Župančič
| licenca= CC-BY-SA-3.0
| vir= Vera Keslerjeva, Spomin (Kadar oddaleč), ''Jugoslavenska žena'', Zagreb, 1919, str. 132. 
}}

&lt;poem&gt;Kadar oddaleč ošter vonj akacij,
ob prašni cesti lahno zaduhti –
tedaj se spomnim davnih, davnih dni:
kako se vsipalo je belo cvetje
na naju, ki sva romala po poti,
dva tujca, mestu tujemu nasproti.
&lt;/poem&gt;


[[Kategorija: Vera Albreht]]
[[Kategorija: osebnoizpovedne pesmi]]</text>
      <sha1>0sa139ul3kpxcld75khxb5e71j7dguz</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>206886</id>
      <parentid>206877</parentid>
      <timestamp>2022-07-24T11:47:28Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Alenka Župančič</username>
        <id>5744</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="674" xml:space="preserve">{{ naslov
| prejšnji= 
| naslednji= 
| naslov=  Spomin (''Kadar oddaleč'')
| poglavje= 
| avtor= Vera Albreht
| opombe= 
| obdelano= 3
| spisano= Alenka Župančič
| licenca= CC-BY-SA-3.0
| vir= Vera Keslerjeva, Spomin (''Kadar oddaleč''), ''Jugoslavenska žena'', Zagreb, 1919, str. 132. 
}}

&lt;poem&gt;Kadar oddaleč ošter vonj akacij,
ob prašni cesti lahno zaduhti –
tedaj se spomnim davnih, davnih dni:
kako se vsipalo je belo cvetje
na naju, ki sva romala po poti,
dva tujca, mestu tujemu nasproti.
&lt;/poem&gt;

==Opombe urednice==
Gre za oster vonj robinije (''Robinia pseudoaccacia'') in ne akacije.

[[Kategorija: Vera Albreht]]
[[Kategorija: osebnoizpovedne pesmi]]</text>
      <sha1>0s4iisbolrzkn6x8h104inx9l582b0j</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Pogovor (''Vera Albreht''</title>
    <ns>0</ns>
    <id>39494</id>
    <revision>
      <id>206887</id>
      <timestamp>2022-07-24T11:54:29Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Alenka Župančič</username>
        <id>5744</id>
      </contributor>
      <comment>Nova stran z vsebino: {{ naslov | prejšnji=  | naslednji=  | naslov= Pogovor  | poglavje=  | avtor= Vera Albreht | opombe=  | obdelano= 3 | spisano= Alenka Župančič | licenca= CC-BY-SA-3.0 | vir= Vera Albrechtova, Pogovor, ''Ženski svet'', 1925, let. 3, št. 3, str. 71. }}  &lt;poem&gt;»Kaj je najvišje ?« »Bog! On gleda z oblakov na zemljo, kaj dela otrok.« »Kaj je najsvetlejše ?« »Sonce zlato! Iz temne zemlje prikliče rast bogato.« »Kaj pa je najslajše ?« »Domača govorica! V...</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="668" xml:space="preserve">{{ naslov
| prejšnji= 
| naslednji= 
| naslov= Pogovor 
| poglavje= 
| avtor= Vera Albreht
| opombe= 
| obdelano= 3
| spisano= Alenka Župančič
| licenca= CC-BY-SA-3.0
| vir= Vera Albrechtova, Pogovor, ''Ženski svet'', 1925, let. 3, št. 3, str. 71.
}}

&lt;poem&gt;»Kaj je najvišje ?«
»Bog!
On gleda z oblakov na zemljo,
kaj dela otrok.«
»Kaj je najsvetlejše ?«
»Sonce zlato!
Iz temne zemlje prikliče
rast bogato.«
»Kaj pa je najslajše ?«
»Domača govorica!
V tvojem srcu prebiva
kot bela golobica.«
»Kaj pa je najboljše ?«
»Mati!
Kadar si najbolj reven,
te vsa obogati.«
&lt;/poem&gt;


[[Kategorija: Vera Albreht]]
[[Kategorija: osebnoizpovedne pesmi]]</text>
      <sha1>6at236w0ywc7kk01uftbnahkjqnbm7u</sha1>
    </revision>
  </page>
</mediawiki>