Wikivir slwikisource https://sl.wikisource.org/wiki/Glavna_stran MediaWiki 1.39.0-wmf.21 first-letter Datoteka Posebno Pogovor Uporabnik Uporabniški pogovor Wikivir Pogovor o Wikiviru Slika Pogovor o sliki MediaWiki Pogovor o MediaWiki Predloga Pogovor o predlogi Pomoč Pogovor o pomoči Kategorija Pogovor o kategoriji Stran Pogovor o strani Kazalo Pogovor o kazalu TimedText TimedText talk Modul Pogovor o modulu Gadget Gadget talk Gadget definition Gadget definition talk 0 5686 206769 157735 2022-07-20T05:38:05Z Sergey kudryavtsev 1615 wikitext text/x-wiki {{Naslov | prejšnji = Očetova roka | naslednji = Spomlad (Valentin Orožen){{!}}Spomlad | naslov = Dečko s planine<br>(Odlomek.) | poglavje = [[Val. Orožnovi spisi]] | avtor = Valentin Orožen | izdano = | dovoljenje = javna last | obdelano = | spisano = | opombe = Prevod pesmi ''[http://gutenberg.spiegel.de/buch/gedichte-9409/96 Des Knaben Berglied]'' [[Ludwig Uhland|Ludwiga Uhlanda]]. | vir = Valentin Orožen, ''[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3HZJAT7A Val. Orožnovi spisi]'', založil Ignacij Orožen, Celovec 1879, strani 16–17 {{COBISS|ID=35072513}}. | wikipedija = }} <poem> Jaz sem dečko iz planine! Gledam doli na ravnine; Zora vstaja tu z menoj, Prvi solnca žark je moj! Jaz sem dečko iz planine! Spod pečine studenica 'Zvira hladna mi vodica; Kadar koli poželim, Lahko žejo si vgasim. Jaz sem dečko iz planine! Naj se le, planina moja! Burja koli tebe pôja, Sever tuli, kliče v ples, Jaz pa vriskam, pevam vmes: Da sem dečko iz planine! Kdar je blisk in grom v ravnini, Sije solnce na planini – Ah moj dragi blisk in grom, Varuj mi očetov dom! Jaz sem dečko iz planine! Ko po gorah krog gorele, V boj grmade nam velele, {{Razprto|Sabljo hrabro sukal bom, Branil vero, cara, dom!}} Jaz sem dečko iz planine! </poem> [[Kategorija:Pesmi]] [[Kategorija:Ludwig Uhland]] [[Kategorija:Valentin Orožen]] [[Kategorija:Prevodi]] [[de:Des Knaben Berglied]] [[ru:Горный пастух (Уланд; Михайлов)]] 8hsylxnrzj1p1y6n6ocf51jewpeil8i 0 25102 206772 137947 2022-07-20T11:50:54Z Katarina Špringer 5413 /* Dela */ wikitext text/x-wiki {{Avtor | ime = Zvonimir | priimek = Kosem | vzdevek = | leto_rojstva = | leto_smrti = | opis = | slika = | napis_slike = | wikipedija = | wikinavedek = | wikiverza = | zbirka = | dlib = Zvonimir Kosem | zp = | opomba = }} == Dela == * [[Biser (Zvonimir Kosem)|Biser]] * [[Kata]] * [[Slovo (Zvonimir Kosem)|Slovo]] * [[Tovorščina]] * [[Pesem v daljavo]] [[Kategorija:Zvonimir Kosem| ]] [[Kategorija:Slovenski avtorji]] t3445hb5uw0ska1ig4ud4sh4qd70xoh 4 33194 206773 206605 2022-07-20T11:56:51Z Katarina Špringer 5413 wikitext text/x-wiki : ''Arhiv [[/do 2010|do leta 2010]], [[/do 2012|do leta 2012]], [[/2013|leta 2013]], [[/2014|2014]], [[/2015|2015]], [[/2016|2016]], [[/2017|2017]], [[/2018|2018]], [[/2019|2019]], [[/2020|2020]], [[/2021|2021]]'' Vrnitev na projekt [[Wikivir:Slovenska leposlovna klasika|Slovenska leposlovna klasika]]. Sproti vpisuj sem svoje tipkanje v letu 2022. {| class="sortable wikitable" style="font-size:90%" ! Kdaj !! Kdo !! [[Pogovor o Wikiviru:Slovenska leposlovna klasika#Kako dobim število besed v članku|Št. besed]] !! Naslov !! [[Pogovor o Wikiviru:Slovenska leposlovna klasika#Tarife|Tarifa]] !! Skupaj !! Št. kopiranj/nadaljevanj !! Pregledano !! Obračunano !! Opombe |- |20. februar 2022 || [[Uporabnik:UTercon|Urša Terčon]] || <s>3982</s> > 2692|| [[Pes in mačka]]: Veseloigra v 1 dejanji. || 2250 b/h || <s>1,9</s> > 1,2 h || <s>1</s> > 2 || da || še ne |- |26. junij 2022 || [[Uporabnik:Julija.tratnik|Julija Tratnik]] ||6544|| [[Pavla (Tone Seliškar)]] || <s>2250</s> > 1500 b/h || <s>2,5</s> > 4,3 h || 1 || ne || še ne ||besedilo sem morala pretipkati, ker se ga ni dalo kopirati, saj je bila vidljivost slaba |- |26. junij 2022 || [[Uporabnik:Julija.tratnik|Julija Tratnik]] ||<s>25081</s> 24311 || [[Tinično breme]] || <s>2250</s> > 3750 b/h || <s>11,2</s> > 6,5 h || <s>1</s> > 13 || ne || še ne |- |4. julij 2022 || [[Uporabnik:Veronika Špringer|Veronika Špringer]] ||5853|| [[Zaklenjen spomin]] ||3750 b/h||3,2 h||20|| ne || še ne || |- |5. julij 2022 || [[Uporabnik:Katarina Špringer|Katarina Špringer]] ||8141|| [[Kako sem rekviriral]] ||2250 b/h||3 h||13|| ne || še ne || |- {| class="sortable wikitable" style="font-size:90%" |5. julij 2022 || [[Uporabnik:Lea Stezinar|Lea Stezinar]] ||18147|| [[Križi in težave]] ||2250 b/h||12 h in 5 min||1|| ne || še ne |- {| class="sortable wikitable" style="font-size:90%" |5. julij 2022 || [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]] ||12762|| [[Poezije (Rudolf Maister)]] ||4500 b/h||10 h 15 min||55|| ne || še ne || Pesmi Kazen nisem urejala, saj se je pojavilo rdeče opozorilo, da je stran nekoč že obstajala, a je bila nato iz nekega razloga izbrisana. Ker nisem prepričana, če stran lahko ponovno postavim, sem pesem raje izpustila. |- |6. julij 2022 || [[Uporabnik:Veronika Špringer|Veronika Špringer]] ||10342|| [[Ljubezen na prvi pogled]] ||3750 b/h||3,5 h||9|| ne || še ne || Nisem našla podatka o življenju (in smrti) avtorja, zato sem začasno zabeležila, da ni v javni lasti, je pa dostopno na dLibu. |- |- {| class="sortable wikitable" style="font-size:90%" |6. julij 2022 || [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]] ||638|| [[Mlin življenja]] ||3750 b/h||1 h||1|| ne || še ne || Ker nisem našla podatka o tem, kdaj (če sploh že) je avtor besedila umrl, sem navedla, da besedilo še ni v javni lasti, dostopno pa je na dLibu. |- {| class="sortable wikitable" style="font-size:90%" |6. julij 2022 || [[Uporabnik:Lea Stezinar|Lea Stezinar]] ||2616|| [[Pisma klerikalnega poslanca svojemu župniku]] ||3750 b/h||1 h in 35 min||5|| ne || še ne |- |7. julij 2022 || [[Uporabnik:Katarina Špringer|Katarina Špringer]] ||27119|| [[Podkrajški Judež]] ||2250 b/h, mestoma 3750 b/h||6,2 h||39|| ne || še ne || Manjkajo poznejše številke časopisa in s tem konec zgodbe. |- {| class="sortable wikitable" style="font-size:90%" |7. julij 2022 || [[Uporabnik:Lea Stezinar|Lea Stezinar]] ||4473|| [[Pet dni na vzhodu]] ||1500 b/h||3 h in 35 min||6|| ne || še ne ||Več kot polovico besedila sem morala pretipkati, saj se ni dalo kopirati. |- {| class="sortable wikitable" style="font-size:90%" |7. julij 2022 || [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]] ||5457|| [[Triglavska jezera]] ||1500 b/h||6 h 25 min||2|| ne || še ne || 2, 3 in skoraj celoten 4 del zgodbe sem morala pretipkati sama, saj se besedila ni dalo kopirati. V drugem delu zgodbe je precej nejasnosti, saj je bilo besedilo zelo zamegljeno in prekrito s senco, tako da se ni videlo, kaj točno piše. Ker nisem našla podatka o tem, kdaj (če sploh že) je avtorica besedila umrla, sem navedla, da besedilo še ni v javni lasti, dostopno pa je na dLibu. |- {| class="sortable wikitable" style="font-size:90%" |9. julij 2022 || [[Uporabnik:Lea Stezinar|Lea Stezinar]] ||17978|| [[To in ono iz nekdanjega samostana v Kostanjevici]] ||2250 b/h||5 h 40 min||9|| ne || še ne || Pri 47. številki manjkata 4. in 5 .stran in s tem tudi del zgodbe. |- |9. julij 2022 || [[Uporabnik:Veronika Špringer|Veronika Špringer]] ||6914|| [[Matjažek]] ||3750 b/h||3 h||45|| ne || še ne || Originalno besedilo vsebuje tudi slike, saj gre za povest v slikah. |- |11. julij 2022 || [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]] ||23622|| [[Vrtnarjeva Nežika]] ||3750 b/h||9 h||14|| ne || še ne || V celotni zgodbi so bili neenotni oklepaji (do VII. dela so bili „", nato pa « »), zato sem se na koncu odločila, da vse poenotim s « ». Ker nisem našla podatka o tem, kdaj (če sploh že) je avtor_ica besedila umrl_a, sem navedla, da besedilo še ni v javni lasti, dostopno pa je na dLibu. |- |11. julij 2022 || [[Uporabnik:Katarina Špringer|Katarina Špringer]] ||6978|| [[Prijatelj]] ||1500 b/h||5,2 h||5|| ne || še ne || Precej nasmeteno, 3 številke sem morala v celoti pretipkati. |- |12. julij 2022 || [[Uporabnik:Lea Stezinar|Lea Stezinar]] ||8341|| [[Zapeljana v belo sužnost]] ||1500 b/h||6 h in 35 min||7|| ne || še ne || Skoraj vse številke sem morala v celoti pretipkati, ker se ni dalo kopirati. |- |13. julij 2022 || [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]] ||6637|| [[Slovenec v krempljih hitlerjevskih teroristov]] ||1500 b/h||4 h 10 min||4|| ne || še ne || Kar nekaj besedila sem morala pretipkati, ker se ga ni dalo kopirati. Med besedilom je nekaj nejasnosti, saj je bil zadnji stolpec v številkah 87–89 odrezan in sem morala sama sklepati, kaj naj bi pisalo, kjer pa mi to ni uspelo sem napisala xxx. |- |14. julij 2022 || [[Uporabnik:Lea Stezinar|Lea Stezinar]] ||23835|| [[Hči mariborskega mestnega sodnika]] ||3750 b/h||6 h in 5 min||15|| ne || še ne || Besedilo ni dokončano, saj od 15. številke naprej ni več objavljenih številk (pri letniku 75, številka 15 se konča). |- |14. julij 2022 || [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]] ||8733|| [[Râbi Jehuda]] ||3750 b/h||3 h||7|| ne || še ne || |- |14.julij 2022 || [[Uporabnik:Zlebirmarusa|Maruša Žlebir]] || 17949 || [[Pesmi (Ivan Jenko)]] ||2250 b/h || 12 h || 1 || ne || še ne || |- |15. julij 2022 || [[Uporabnik:Lea Stezinar|Lea Stezinar]] ||5323|| [[Ciganka Iva]] ||3750 b/h||2 h||5|| ne || še ne || |- |20. julij 2022 || [[Uporabnik:Katarina Špringer|Katarina Špringer]] ||5334|| [[Pesem v daljavo]] ||1500 b/h||3,5 h||4|| ne || še ne || Zelo nasmeteno, zadnji del sem morala v celoti pretipkati. |- [[Kategorija:Slovenska leposlovna klasika]] f517fid7yfnh4id6vjpi5jvacbbmex5 0 39442 206754 206753 2022-07-19T11:59:31Z Katarina Špringer 5413 /* IV. */ wikitext text/x-wiki {{naslov-mp | naslov = Pesem v daljavo | normaliziran naslov = | avtor = Zvonimir Kosem | opombe = | izdano = ''{{mp|delo|Prosveta}}'' 24/220, 221, 223–225; {{mp|leto|1931}} | vir = dLib {{fc|dlib|MSSD093A|s=4|220}} {{fc|dlib|NLFEFBKD|s=4|221}} {{fc|dlib|UCANA9SY|s=4|223}} {{fc|dlib|YJ1XTDCU|s=4|224}} {{fc|dlib|RJSSXK70|s=4|225}} | dovoljenje = javna last | obdelano = }} {{rimska poglavja s piko|2}} == I. == Med skalami, samo tuintam obraslimi o trnjem in osatom, po bodečem, od solnca razpaljenem pesku, ki je pokrival strmo stezo, je hitela devojka, z veliko butaro dračja na hrbtu. Na zatilniku v dvoje poveskov zavezana rdeča ruta se je živo svetila v belini skalovja, in kadarkoli je zapihal od morja veter in zastrujil v vročem ozračju s svojimi po slani morski vodi dišečimi vrtinci, sta vzvihrala poveska na zatilniku, kakor dvoje rdečih peroti. Devojka je bila bosa, butara na hrbtu težka, pa sta vseeno naglo stopali, skoraj skakljali po ostrem pesku zagoreli nožici. Hipoma je obstala. Sredi steze se je plazil z dvignjeno glavo in iztegnjenim, sikajočim želom gad. Devojka pa je vrgla butaro brez strahu na tla, pograbila velik kamen, dvignila roko in zamahnila — kamen je zadel gada naravnost v glavo in mu jo razčefedral, da se je kači gibki trup napel v drgetajoč lok, odskočil s steze preko skale in obvisel tamkaj na trnovih bodicah. Pod rdečo ruto ni zganila pri tem niti ena poteza nje opaljenih lic, ne tesno stisnjenih ozkih ustnic. Urno, kakor jo je odložila, si je zadela devojka butaro spet na hrbet in hotela nadaljevati svojo pot, ko sta pomigala uznad skalnih grmad dolga uhlja Šutaričevega osla, na oslu, otovorjenem z dračjem, vrhu dračja stari Šutarič, z debelo drenovo šibo v roki, neprenehoma poganjajoč: »Ču! ču! ču!« Devojki je spreletel lica vesel smehljaj, kakor pozdrav sosedu, ki se ji je bližal po stranstezi izza belih skal, zmerom višji, zmerom širši, od solnca ožgan po zgrbančenem obrazu in koščenih rokah, z dolgima nogama bingljajoč z oslovega hrbta. »Ej, čiča Pero, ali ste tudi vi šli danes po drva?« Starec je usločil suho roko in pokazal proti goram v ozadju. »Na Rebri sem bil, seveda. A ti, Zora, ti si bila na Goljavi, kajne?« »Še dalje — pod Belo ravnjo. Pa so tudi tam še pobirali pred mano. Kar je boljšega, debelejšega, so odnesli že drugi. Sirota pa paberkuj, če hodeš prinesti domov butarco drčet.« »Pa kačo si ubila — videl sem, Zora, je skremžil starec obraz, da bi iztisnil iz debelih, žuljem podobnih gub košček smehljaja ter pokazal tako devojki svoje občudovanje. Dobro roko imaš, da zadeneš s prvim zamahom.« »Ta je sedma,« je povedala devojka; »šest sem jih že pobila letos.« Starec je izvlekel iz žepa robec in si brisal ž njim znojno čelo. »Hu, kakšna vročina! Vam spodaj pri morju je bolje — troje korakov od hiše ima tam človek kopel ... Še jaz bom prenesel svojo bajto tjadol ...« In spet je pognal. »Stipe kaj piše iz Amerike, čiča Pero?« je vprašala devojka, noseč pred oslom svojo butaro. »Meni je pisal pred meseci, da se namerava vrniti. Potem nisem dobila nobenega pisma več ...« »Tako?« se je začutil starec in gube na obrazu so se mu stisnile, pa se takoj nato spet razmaknile, ker se je razlila mednje svetloba. »Stipe te hote iznenaditi, Zora! Še ta mesec se povrne — tako nam je pisal prejšnji teden. In tebi, Zora, izroča pozdrave.« »Meni —« se je sklonila devojka pod butaro in pospešila korake, kakor bi se bala, da bo starec opazil rdečico na njenem obrazu. »Prihranil si je dolarjev, sinko moj, eh —« je vzmignil starec s brado. »Ob morju si bo dal sezidati hišo in trgovino bo odprl, tako piše; in da je domovina le domovina. Še jaz si bom na stara leta oddahnil pri njem ...« »Stipe je bil zmerom dober,« je rekla devojka in se ozrla. Starec je ni slišal, pa je razumel njen pogled. »Sinko moj, eh ...« je mrmral sam zase, zdajpazdaj tlesknil osla s plosko dlanjo ob bok in poganjal. »Ču! čul ču!« Iz kotanje se je dvignila s ploščatim laporjem krita koča, med ukrivljenimi smokvami in oljkami izza skal proti solncu zevajoča s svojimi mrkimi linami. Na pragu je sedela devojčica, zagorela v obraz in razoglava, da sta se ji bliščali v solncu po hrbtu lijoči pletenici črnih las. »Pa smo prišli, slava Bogu,« je skočil starec z osla, oziraje se proti pragu. »In drva smo pritovorili, Katica, he—he, glej, kolikšen kup drv, hčerkica moja ...« Katice pa ni bilo že nič več na pragu — vrtela se je okrog Zore. »Stipe se povrne iz Amerike, Zora! Se ta mesec! In tebe poSdrsvIja, Zora ... Ti ne veš, kako težko pričakujemo vajine svatbe!« Zora je plamtela v lica kako v solncu mak; gledala je, kako skaklja okrog nje devojčica, hotela ji je povedati nekaj lepega — ali iz ust ni bilo besede. Naglo se je poslovila, in Šutaričeva koča je ostala za njo v kotanji. Za ovinkom se je odprlo morje. Na grmade kamenja je posijal blesk iz zlatih daljav, blesk trepečoč, blesk mavričnih barv. Široko in svobodno je dihalo pod skalami morje, posuto z belimi lisami, belimi jadrnicami. Daleč tam zadaj je plul svetel parnik, in dim, vijoč se nad valovi, se je gibal v drhteči svetlobi kakor črn dolg trak. Veter se je dvignil, gorak, opojen, jadra nad sinjo morsko planjavo so zanihala, na desno, na levo, črni trak nad valovi je bil presekan, se je razblinil. Veter šumeč, naraščajoč, veter od morja, veter proti skalam, preko skal ... Zora je odložila butaro in sedla na skalo; ruta na glavi ji je flafotala v vetru. Pod njo, pod golimi pečinami, je dremalo na obali ob morju razpotegnjeno ribiško naselje. Polagoma zatonu bližajoče se solnce je svetilo na lapornate strehe, na sivo zidovje, na čolničke in široke ribiške barke, pozibavajoče se ob bregu, do polovice že pregrnjene a sencami, ki so se plazile z visokega pečevja. Tiho je bilo nad morjem, tiho nad skalami. Pa se je razlegla v to tišino pesem, sladka pesem hrepenenja — pesem v daljavo: Oj more duboko, sva moja radosti — Zora je prepevala. Njeni pogledi so hiteli v daljavo, preko blesteče morske gladine, za zahajajočim solncem. — po tebi meni plovi cvet moje mladosti — — — Kakor da prepeva ž njo vred to njeno pesem hrepenenja morje samo, vsak val, vsak dih vetra! In kakor da so se ozrle iz daljave njegove, Stipejeve oči in jo pozdravile ... Zora je vstala, zagrabila butaro in stekla navzdol proti morju ... == II. == Večer, razpet nad morjem, nad samotnim ribiškim naseljem, je vzblestel pokojno v mesečini; s katero obliti ste sedeli na kamenitih stopnicah nizke hiše Zora in njena sivolasa mati. »Praviš, da se vrne še te mesec, Zora?« je izpregovorila mati počasi, skoraj neslišno, z žuljavimi dlanmi zastiraje svoj izsušeni obraz. »Čiča Pero sam mi je povedal,« so žarele devojki v mesečini oči. Mati je iztegnila proti njej roke, kakor da jo hoče objeti. »Kako se veselim s teboj, Zora, hčerkica moja ... tvoje sreče se veselim ...« »Moje sreče ...« je drhtel devojki glas in glava se ji je nagibala na prsi. »On se je zaobljubil tebi, ti njemu,« so se gibale materine ustice. »Dolgo je že v tujini, tri leta, in ni pozabil nate. In ti nisi pozabila nanj, Zora ... Samo da bi vaju videla že enkrat pred oltarjem, srečen, presrečen par — to si želim ...« Od morja je vzpahljal veter in stresel svetlo mrežo, ki jo je bila spredla preko devojkinih las mesečina. Devojka je dvignila glavo, hotela je pogledati materi v oči, pa ni mogla. »O mati, mati, da bi ti vedela!« ji je kljuvalo v srcu. Ozrla se je proti morju. Z vprašanjem je skušala prikriti svojo razburjenost. »Ali ne prihajajo naši? Zdelo se mi je, da slišim Markov glas ... Dolgo jih ni danes ...« »Samo veter je ...« je posluhnila mati in zavzdihnila. »Ti otroci! Odkar sta na počitnicah Marko in Mate, nimam miru. Kakor živo srebro — zdaj tu, zdaj tam — ti starka pa pazi, da se jagnjiče kje ne spotakne! Ali veš, da se je Marko zagledal v Zlato, Pavličevo Zlato?« »Stara znanca sta, mati! Oba študirata v mestu, tam sta skupaj, pa še doma na moreta biti drug brez drugega.« »Ne samo znanca,« ja odmajala mati a glavo. »Ti hodiš v goro po drva, Zora, ti ne vidiš vsega. Mati pa vse vidi, vse bolje vidi. Preveč živ je tvoj brat Marko, preveč se tudi smeje ... Ljubši mi je Mate; bolj je miren, bolj tih; kakor da mi je kaj več, nego samo Markov prijatelj ... In tiste njegove oči — ali se ti ne zdi, Zora, da ima prav take oči tudi Stipe?« Takrat se je nagnila Zorina glava materi v naročje. In devojka je tiho zaihtela v materinem naročju. »O mati, moja mati!« »Tecite, solze sreče, tecite!« so šepetale nad njeno glavo starkine ustnice, in v skrivnostnem vzgibavanju so oživele nad njo sklanjajoče se uvele roke. »Zdaj, ko je pisal Stipe, da se vrne, boš štela dneve in ure, Zora ...« »O mati — —!« »Tako sem ihtela od sreče nekoč jaz, ko se je bližal čas moje svatbe ...« so obvisele ničesar sluteči starki roke na hčerkinem obramju. »Pa, Zora, prestani, da še kdo ne čuje! Glej, naši se že vračajo.« Iz črnih senc nad morjem se je izločilo visoko jadro, se zajedlo v modrikasto ploskev povešenega večernega neba in se bližalo obali. Trenutek pozneje se jo začul Markov veseli smeh, za njim Zlatin in Markov glas. Jadro kakor da je zdrknilo z neba in se prihuljilo ob vitkem jamboru v visečo temno perot nad temno vodo; črna in tiha je obstala ob bregu barčica. Po obali proti kamenitim stopnicam pa so pohiteli nagli koraki. »Hej, mamica!« je vriskal že od daleč Marko. »Ali si nas kaj težko pričakovala? Danes smo bili daleč, tam na Zavinkih ... In ribic smo nalovili, mamica, ribic .. . Daj sem ribice, Mate!« Na trdi kamen je plosknila nabasana platnena vreča z ribami, pred Zoro In materjo pa je stal Mata, lep, stasit mladenič, Markov prijatelj in šolski drug iz mesta, s tihim smehljajem na licih. »Same lokarde, mati Gazdičeva! To bo imela Zora spet dela v kuhinji! ... A jutri je nedelja, jutri mora tudi Zora z nami. Na Zavinke se spet odpeljemo!« Še rosne, so zajele njene oči pozdrav njegovega pogleda in se zableščale v njem ljubeče in hrepeneče. »Da bomo spet plavali in tekmovali, kakor zadnjič, gospod Mate?« »In da bom še enkrat zmagal jaz!« se je odblesknil smehljaj z njegovih svetlih zob. »Prazen strah — nič takega ne bomo počenjali jutri, gospodična Zora! Samo vozili se bomo, vriskali in prepevali ...« Oglasila se je Zlata, ki je stala zadaj poleg Marka, s širokim žoltim slamnikom na glavi, polna in kipeča: »Mati Gazdičeva, vi ne veste, kakšen junak je to, gospod Mate! On je vse v eni osebi: mornar, ribič, plaveč prve vrste, filozof — —« »— in Amerlkanec!« je končal Marko. »Danes je sklenil, da obrne filozofiji in univerzi hrbet in da pojde v Ameriko! Da si nagrabi dolarjev, seveda!« »V Ameriko? ja vstala Zora. »Pa ne mislite resno, gospod Mate?« »Marko in gospodična Zlata se rada šalita, kakor sem se šalil tudi jaz,« se je smehljal Mate, in Zorin obraz se je zjasnil. Za Zoro je vstala mati. »Zdaj pa k večerji, otroci! Trudni ste in lačni — poznam jaz take romarje ...« »In jaz moram tudi domov," se je spomnila Zlata in se obrnila. »Lahko noč, mamka Gazdičeva!« »Kitare ne pozabi nocoj doma, Zlata!« je zaklical za njo Marko. »Vsi trije pridemo, a vi boste igrali, gospodična Zlata ...« ja dodal še Mate. Po večerji se je utrgalo od kamenitih stopnic Gazdičeve hiše troje senc — troje temnih, gibajočih se črt v mesečni noči. Od Pavličeve hiše ena senca. Ob morju so se sence strnile in ena sama široka, črna lisa se je pomikala po obali. »Udari na strune, Zlatica!« je šepetal Marko. »Tam pri oljkah, mili moj ...« se ga je oklepala njena levica. Za Markom in Zlato sta stopala Mate in Zora. »Kaj si danes tako zamišljena, Zorica?« je tiho vprašal on. »O Mate — zvedel boš, vse boš še zvedel — —« je dahnilo proti njegovemu obrazu z njenih ustnic, in njena vroča roka je podrhtavala v njegovi dlani. Morje, v noč zavito, ja pošumevalo in vzdihovalo kakor iz sanj. V daljavi brleče lučke so zdaj izginjale, zdaj se spet posvetile nad valovi in se bližale, kakor da hočejo poleteti k bregu, pa so nenadoma spet pogasnile druga za drugo — ribiči s svojimi švigajočimi čolni so ribarili tamkaj. Pod oljkami je zazvenela Zlatina kitara. Sladki glasovi strun so se napletli v noč, morje se ja zdramilo in prisluhnilo, veter se je samo šepetaje vrtel nad valovi, vrtal se nad gladkim oplečjem skal, v vetru so se nagibale oljke. Zlatina lica je zalivala mesečina, da so se svetila kakor posrebrena; pred Zlato, pred njenimi nogami, ja slonel Marko in ustnice so mu drhtele ... Na skali za oljkami sta sedela Mate in Zora. Pa se je nagnila k njenemu obrazu njegova glava in njegova roka se je oklenila njenega pasu. »Povej mi vendar, kaj ti je danes, Zora? Tako skrivnostna se mi zdiš ...« Naslonila je glavo na njegovo ramo in ga objela z obema rokama. »Stipe, ki me hočejo ž njim poročiti, se vrne is Amerike, Mate ... še ta mesec ...« == III. == Plamenožar zjutraj da vzhodu bleščečega solnca se je sredi morja razplamtel, da so utrinjale jadrnice na valovih in se je svetilo skalovje nad obalo kakor izklesano iz slabastra. V zraku se je iskril smehljaj dne, nedelje, njen blesk je ležal na rjavih licih ribičev, ki so se vračali pod zavešenimi jadri počivajoči in prepevajoči s ponosnega ribjega lova, in njen vonj je sladko občutila Zora, sloneča ob Mateju pod razpetim, v vetru nagnjenim jadrom, z očmi vsa v bleščobi neba in morja, da ni videla ne slišala Marka in Zlate, kako se na nasprotni strani jambora sklanjata drug k drugemu. Vonj nedelje pa ni segal v devojkino srce kakor nekoč, dotikal se je samo njenih lic. Kakor plamen sredi plamenja se je zdela sama sebi, kakor val sredi valovja! Ponoči je bila sklenila, da ne pojde v Zavinke, da bo ostala doma pri materi; sklenila, da bo kljubovala sebi, svojemu srcu in Mateju ... da hoče biti še tista Zora kakor pred meseci, z mislimi in sanjami samo pri Stipeju ; sklenila, da se bo Mateja izogibala, umikala se njegovim očem, da ga zaprosi, naj se tudi on ne ozre več nanjo, naj ne ruši njenega srčnega miru, če že ne zaradi nje same, zaradi njene matere, ki ga je — tujca sprejela gostoljubno pod streho. Zdaj je slonela ob Mateju, peljala se z njim v Zavinke, niti besedice mu ni očitala. Mate jo je prijel za roko; ni mu je izmaknila. Matejeve oči so smehljale, lovile njen pogled; ni mu umaknila pogleda — k njemu, ki se je hotela obrniti od njega, so se vračale njene sanje ... »Mreže, Mate!« je presekal tišino Markov glas. »Kmalu bomo na Zavinkih ... Popoldne mreže dvignemo in si spečemo rib ...« »Kakor svobodni otroci morja,« je vzkliknila Zlata, gugaje se na sivi, od dežja izprani deski, s solnčnimi žarki popisana od žoltega slamnika do žoltih čeveljčkov. »Lov in igra — to je naše življenje ...« »In smeh in veselje,« se je zasmejal Marko. »Saj smo mladi, zato bodimo tudi veseli — kakor poje tista stara pasem ...« Spustili so v morje dvoje mrež. In kakor so se bočile Mateju v solncu široke prsi, kakor so se mu napenjale na rokah mišice — vsako njegovo kretnjo so ljubeče spremljale Zorine oči. Nenadoma je vstala in se obrnila, kakor da jo je kdo poklical. Veter je gonil in napihaval valove preko neizmerne morske planjave. Vsi valovi svetli, kakor z biseri posejani. Tam zadaj dolg parnik z rdečimi, vihrajočimi zastavicami na jamborih. Ali se ne vrača Stipe iz Amerike? Ali je ni poklical Stipe? ... Samo veter je pošumeval nad valovi — in rdeče zastavice so izginile v daljavi ... Toda spet — ali se ni ozrla vanjo mati? Preko obale do kamenitih stopnic pljuskajo valovi. Na stopnicah pred hišo sedi mati, z dlanmi pred obrazom. In strmi ba morje, za bežečo barčico. Mati sirotica — saj ne sluti, kakšen vihar je v hčerkinem srcu, ne ve, da Zora ni ihtela v njenem naročju od sreče. Ali je ni poklicale zdaj, ali ni pogledala v njeno srce natančno in se zgrozila? Veter, veter ... Škropeči pobrizgi valov, penečih se v plimi, so se zrušili kakor vrste zlatih slapov — kamenitih stopnic nikjer, matere nikjer ... Matejeva roka se jo je dotaknila. »Pazi, da ne padeš v morje, Zora! Vrvi se oprimi ... ali pa sedi!« Devojka pa je stala pod plahutajočim jadrom nepremično, kakor kip. Prvič je bilo, da je umaknila Mateju pogled. »Sedi!« jo je prijela njegova krepka desnica in jo posadila nazaj na sedež. »Moglo bi se pripetiti, da bi te visok val pograbil, ko bi niti sama ne vedela, kdaj in kako, in bi te potegnil s seboj, Zorica ...« Sedela je kraj njega, tiha, kakor izpremenjena, in si zakrivala obraz. »Kaj ti je, dušica?« se je nagnil k njej. Skozi dlani so jo žgale njegov« plamteče oči. »Kako se sramujem, Mate ...« se je izvil šepet izpod njenih dlani. »Svojega zaročenca varam, mater varam ... vse ljudi varam ...« Stisnil jo je k sebi. »Nikogar ne varaš, Zora! Materi porečeš, da ljubiš mene, ne Stipeja — in vse bo dobro ... Kakšen otrok si, Zorica!« Njej so blestele solze v očeh. »Ničesar ti ne očitam, Mate ... sama sem kriva ... Ali mesec dni, odkar si ti pri nas, moja duša nima miru ... Sirota jaz! Ti si gospod, v mestu doma, jaz pa sem preprosta devojka ... In — saj me ne ljubiš, Mate ...« Izpustil je njeno roko, vstal in šel na drugo stran jambora. Ko se je izmed debelih vrvi posvetil njegov obraz in so njegove mišičaste roke obračale jadro, da so škripale nategnjene vrvi, se njegove oči niso ozrle več nanjo. In ko se je vrnil, ni sedel k njej; oprl si je komolca na kolena, si prižgal svojo kratko pipico in se zagledal na morje ... Mehka roka se je spustila na njegovo ramo. »Ali si kaj hud, Mate?« Nad njim se je sklanjal Zorin obraz in njene oči so se smehljale in prosile. »Nisem te hotela razžaliti ... Oprosti mi, Mate!« Njegov pogled, teman, v daljavo na morje zavrtan, pa se ni premaknil. »Saj me ljubiš, Mate ... Ne jezi se več name! ...« Sedla je poleg njega. Njemu so se lica jasnila; in ko se mu je izvrtal pogled iz iskričaste daljave, so prestregle njegovi oči njen smehljaj, in žarek solnčne svetlobe, utripajoč na njegovem obrazu, je odskočil z njegovih na njene ustnice ... Barčica je obstala v širokem, velikem polkrogu podobnem zalivu, nad katerim so se dvigale visoke skale, nekatere v drznih zavinkih nagnjene nad morje. Ko je napolnil veseli vrisk došlecev tihi kraj, se je dvignila z ostrih grebenov jata galebov in plahutaje, poletela proti morju. »Naš raj, 'en miniature'« se je veselil Marko, vodeč Zlato za roko ob peščeni obali. »Te divje skale, ti visoki grebeni, ta prostrana morska plan — kako divno, kako romantično!« Na vseh obrazih je trepetalo solnce. Mate, najboljši plavač, je prvi skočil s skale v morje. Za Matejem Marica in Zlata; plavala sta daleč venkaj na morje, oba glasna in vesela, kakor dvoje tik nad valovi vriščečih galebov; za trenutek sta izginila pod vijoličastim osojem valov, pa sta spet vzblisnili med pršečimi penami njuni svatli čepici. Nedaleč od njiju je migljala iz valov belina Zorine rame, Zorine čepice. Prostost morja, široka, brezmejna ... iz nje viseči srebrni cvetovi ... Iztegni roko, utrgaj čudežni cvet! Zora kakor da je v tej prostosti zaživela novo svetlo življenje; še enkrat je kanila v devojkino srce kaplja odločne volje — po čudežnem cvetu se js iztegnila roka ... == IV. == Truden od plavanja. se je zleknil Mate na prod in zadremal. V eno samo dolgo zlato zeleno črto stisnjena bela obala je krožila pred napolzatisnjenimi trepalnicami kakor paradiž zastirajoča ograja, se zdaj umaknila daleč v daljavo, en sam ozek plamenček, zdaj se spet približala, široka in plapolajoča, da se je zableščalo iz paradiža sanjajočim očem. Ko so butnili valovi v močnem vetru ob breg in pljusknili v visokih popenkih na prod, se je predramil iz dremavice — iz zlatozelene črte je posijala okrog njega v rastočih kolobarjih belina obale. Sedel je, objel z rokama nogi pod koleni, nagnil glavo in tako sključen strmel na morje pred seboj. Marka, Zlate in Zore ni bilo nikjer, ne na morju, ne na bregu! Odpeljali se niso, ne, ker še se je pozibavala k skali pripeta barčica s povešenim jadrom. Toda kam so šli? Kam je šla Zora? Mate je vstal; gosti kodri so mu silili izpod čepice na oči in poteze okrog usten so se mu zajedle visoko v lica. Še pred kratkim krotko jagnje se je razmahnilo v hrumečega leva. "To ti poplačam, Zora T Je siknil skozi zobe. "Umika se ml — le zmerom nisem zmagal! Ampak tajto bora jlomil Jaz tvojo voljo, devojčica, kakor zlomi konj s enim samim u-daroem koplU šibko otroško igračko! . . . Hm, mogoče Je zadaj zs skalami. Takoj te poiičem!" Skoraj stekel Je po gladkih pečinah ln Iz-jedeninah ob morju, pod visečimi kamenitiml grebeni. Ns okrogli vzboklini skale, še daleč za Zavinkl, je opazil nad aeboj Marka in Zlato; drug poleg drugegs leieča sta se solnčila, se igrala s kamenčki kakor dva otroka in pri tem veaelo tvrgolela. Mste Je smuknil neopaien pod ekalo in hitel dalje; vroče mu je bilo In potil se Je, da mu js kspljsl znoj s čela ns roke. Nsvplk is morjs atreleča pečina mu Ja-zastavila pot — obala na tej strani se Je končala. Skozi IIroko luknjo v skalovju Je pihal veter. Kakor skozi daljnogled Je videl Mate, kako se sveti v daljavi na mrgoleči morski planjavi samotna jadrnica z visokimi belimi Jadri. In je planil v morje in plaval na drugo stran. Ko se Je oprijel skale in slezel na kopno, Je dolgo časa počivsl, s razleknjenima rokama ln nogama, v svojem besu rastoč v giganta, ki se prlprsvljs, da se bo pognal s zemlje proti nebu, potrgsl z neba zvezde in jih pometal v morje. Poteze na obrazu so se mu podaljšale in poglobile; in vnovič Je siknil skozi lobe: "Zmage hočem, Zorsl Zmage nad tistim Stipcjem, ki ga sicer ne poznam, pa se vendar moram boriti proti nJemu!" Veter Je zabučal — s vetrom pa Je tedaj kakor Is valov sasvončkljala pesem: OJ more duboko, sva moja radosti--- Mate je planil pokonci In se nemirno ozrl. 'To Je ona, Zora .... njen glas j« to!.. Šele zdaj je zapazil zsdsj ob ovinku ls morjs vzpeto skalo, na njej dvoje avetlih rok, svetlo čepico. "Da, to Je ona . . Je ponovno skečil v morje In plaval proti skali. In kolikor bllte Je bil belim čerem, toliko burneje mu je utripalo srce. Razjarjen lev se je bil odprsvll ns pot — spet krotko Jsgnje, za kakršno je veljal med preprostimi dobrimi ljudmi, ae je bliftal cilju. Utopljen ae Je ulovil sa ostro čer In plezal po »kali navzgor. "Zors!" Slonela je na skalni steni, s pogledom v bizarno prostranost morjs pred seboj, s hrbtom proti došlecu. Ne videla, ne slišals ga ni bila. V aolncu ao ae svetili Izpod čepice {stisnjeni uvojcl njenih lss In njena iztegnjena desnica Je vtarevala kakor en sam zlat pramen svetlobe. "Zora. ZoricaT Je zaklical glasneje. Hotel se je »kloniti, da bi ji neopaien za-tisnil oči in jo poljubil na zatilnik, toda tisti hip se je obrnila, s začudenimi očmi, skoraj prestrašena. "Ti tukaj, Mater ' Prsi so ji kipele in oči šarele. "Slišal sem tvojo pesem, Zora, in sem plaval--" "Zakaj si me iskal?" je vprašala z drhtečim glasom. "Pobegnila sem, da bi se skrila pred teboj. Ker — samo njegova sem, Sti-pejeva . . S* * Trdo Jo je prijel za roko. "Vem, da si se hotela pred menoj umakniti, Zora — umakniti se ne moreš. Skriti »i se hotela — skriti se ne moreš. V očeh ti je zapisano, da ljubiš mene, samo mene, Zorica!" Videla je, kako mu plamte oči, kako se mu premikajoče se poteze okrog usten v strasti zareza vsjo v obraz. N "Bogorodica svetogorska . . . usmili se sirote!" so šepetale njene ustnice, kakor v molitvi. Sedel je ob njej, z obrazom ob njenih ustnicah, pa je nenadoma vstal "Zbogom, Zora, sa zmerom!" Sel je po skali navzdol, visok, ponosen, in obstal s dvignjenima rokama nad penečimi se valovi. Nekaj čudovitega se Je zgodilo v njegovem srcu: zasmilila se mu je devojka na skali, zaamilila njena mati in nepoznani Stipe. in sklenil je, da ae odpelje takoj prihodnji dan nazaj v mesto. Glas je zsvel do njegs, sladak, topel: "Mate!" Obrnil se je, s mirnimi očmi, mirnim obrazom, kakor prerojen. Pred njim je stala Zo- morja plameneča, lepa njena desnica, sladka, rs, v jasnini neba in kakor še nikoli. In topla, ga je objela. "Ne hodi, Mate! sem .. . aamo tvoja!" In Mate Je ostal, v svojih rokah. Samo ti si moj, tvoja s njeno zlomljeno voljo --- == V. == Na dan, ko se Je vrnil Stipe iz Amerike, je stal pred Gazdičevo hišo privezan Sutaričev osel ln mlgotal z ušesi, oziraje se nemirno proti morju, ki je še od jutra temno bučalo, kakor da hoče s svojimi valovi zaliti obalo z ribiškimi kočami vred — zadaj za hišo, v majhnem vrtu, ps je sedela pisana druiba. Stari Suta-rič, ves is sebe od radosti, ker se je Stipe vrnil, se ni ganil od sina — kakor da sedi ob zakladu; zdajpazdaj si je obrisal s koščenimi rokami od tolike sreče vlažne oči. Ob bratu Je žvrgolela Katica, z biserjem na vratu, zlst lišček. In Maks, ki se Je odpravljal ta dan v mesto, je sedel ob mizi Šareč, s popetlmi gumbi na svetlem tnestnem suknjiču, iznad belega ovratnika vipet nad drugimi obrazi, s pritajenim, skrivnostnim smehljajem krožeč od matere Gazdlčev« In Zore, ki sta neumorno dona-šali na mizo črnega vina, pečenih sardel, smo-kev in grozdja, preko Marka, ki je slonel za-mišljen kraj njega, do starega Sutariča in nje-govefa sina Amerikanca, ki se je v krogu svojih nekdanjih prijateljev in znancev s polnim kozarcem v roki nsjribsl zdaj k temu, zdaj k onemu, da je ustregel vsem nazdrsvilnlm klicem. Govoril je samo on, samo Stipe; govoril o Ameriki, dešell svobode o njeni prostranost!, o Železnicah in rudokopih, o širokih mestih In visokih hišah, ki se spenjajo s svojimi stoterimi nadstropji pod oblake, o elektriki, ki sve* tijo Um š njo v ssdnji bajti, o strojih, ki I njimi tam kosijo, ianjejo, grabijo, mlatijo, o rekah in psrnikih, o razsešnlh farmah, njenih cowboyjih, o dolarjih ln multlmllijonarjih. [[Kategorija:Prosveta]] [[Kategorija:Dela leta 1931]] [[Kategorija:Zvonimir Kosem]] qbkehpirgy7vwvu6sbgw0tfihtos29b 206756 206754 2022-07-19T12:15:31Z Katarina Špringer 5413 wikitext text/x-wiki {{naslov-mp | naslov = Pesem v daljavo | normaliziran naslov = | avtor = Zvonimir Kosem | opombe = | izdano = ''{{mp|delo|Prosveta}}'' 24/220, 221, 223–225; {{mp|leto|1931}} | vir = dLib {{fc|dlib|MSSD093A|s=4|220}} {{fc|dlib|NLFEFBKD|s=4|221}} {{fc|dlib|UCANA9SY|s=4|223}} {{fc|dlib|YJ1XTDCU|s=4|224}} {{fc|dlib|RJSSXK70|s=4|225}} | dovoljenje = javna last | obdelano = }} {{rimska poglavja s piko|2}} == I. == Med skalami, samo tuintam obraslimi o trnjem in osatom, po bodečem, od solnca razpaljenem pesku, ki je pokrival strmo stezo, je hitela devojka, z veliko butaro dračja na hrbtu. Na zatilniku v dvoje poveskov zavezana rdeča ruta se je živo svetila v belini skalovja, in kadarkoli je zapihal od morja veter in zastrujil v vročem ozračju s svojimi po slani morski vodi dišečimi vrtinci, sta vzvihrala poveska na zatilniku, kakor dvoje rdečih peroti. Devojka je bila bosa, butara na hrbtu težka, pa sta vseeno naglo stopali, skoraj skakljali po ostrem pesku zagoreli nožici. Hipoma je obstala. Sredi steze se je plazil z dvignjeno glavo in iztegnjenim, sikajočim želom gad. Devojka pa je vrgla butaro brez strahu na tla, pograbila velik kamen, dvignila roko in zamahnila — kamen je zadel gada naravnost v glavo in mu jo razčefedral, da se je kači gibki trup napel v drgetajoč lok, odskočil s steze preko skale in obvisel tamkaj na trnovih bodicah. Pod rdečo ruto ni zganila pri tem niti ena poteza nje opaljenih lic, ne tesno stisnjenih ozkih ustnic. Urno, kakor jo je odložila, si je zadela devojka butaro spet na hrbet in hotela nadaljevati svojo pot, ko sta pomigala uznad skalnih grmad dolga uhlja Šutaričevega osla, na oslu, otovorjenem z dračjem, vrhu dračja stari Šutarič, z debelo drenovo šibo v roki, neprenehoma poganjajoč: »Ču! ču! ču!« Devojki je spreletel lica vesel smehljaj, kakor pozdrav sosedu, ki se ji je bližal po stranstezi izza belih skal, zmerom višji, zmerom širši, od solnca ožgan po zgrbančenem obrazu in koščenih rokah, z dolgima nogama bingljajoč z oslovega hrbta. »Ej, čiča Pero, ali ste tudi vi šli danes po drva?« Starec je usločil suho roko in pokazal proti goram v ozadju. »Na Rebri sem bil, seveda. A ti, Zora, ti si bila na Goljavi, kajne?« »Še dalje — pod Belo ravnjo. Pa so tudi tam še pobirali pred mano. Kar je boljšega, debelejšega, so odnesli že drugi. Sirota pa paberkuj, če hodeš prinesti domov butarco drčet.« »Pa kačo si ubila — videl sem, Zora, je skremžil starec obraz, da bi iztisnil iz debelih, žuljem podobnih gub košček smehljaja ter pokazal tako devojki svoje občudovanje. Dobro roko imaš, da zadeneš s prvim zamahom.« »Ta je sedma,« je povedala devojka; »šest sem jih že pobila letos.« Starec je izvlekel iz žepa robec in si brisal ž njim znojno čelo. »Hu, kakšna vročina! Vam spodaj pri morju je bolje — troje korakov od hiše ima tam človek kopel ... Še jaz bom prenesel svojo bajto tjadol ...« In spet je pognal. »Stipe kaj piše iz Amerike, čiča Pero?« je vprašala devojka, noseč pred oslom svojo butaro. »Meni je pisal pred meseci, da se namerava vrniti. Potem nisem dobila nobenega pisma več ...« »Tako?« se je začutil starec in gube na obrazu so se mu stisnile, pa se takoj nato spet razmaknile, ker se je razlila mednje svetloba. »Stipe te hote iznenaditi, Zora! Še ta mesec se povrne — tako nam je pisal prejšnji teden. In tebi, Zora, izroča pozdrave.« »Meni —« se je sklonila devojka pod butaro in pospešila korake, kakor bi se bala, da bo starec opazil rdečico na njenem obrazu. »Prihranil si je dolarjev, sinko moj, eh —« je vzmignil starec s brado. »Ob morju si bo dal sezidati hišo in trgovino bo odprl, tako piše; in da je domovina le domovina. Še jaz si bom na stara leta oddahnil pri njem ...« »Stipe je bil zmerom dober,« je rekla devojka in se ozrla. Starec je ni slišal, pa je razumel njen pogled. »Sinko moj, eh ...« je mrmral sam zase, zdajpazdaj tlesknil osla s plosko dlanjo ob bok in poganjal. »Ču! čul ču!« Iz kotanje se je dvignila s ploščatim laporjem krita koča, med ukrivljenimi smokvami in oljkami izza skal proti solncu zevajoča s svojimi mrkimi linami. Na pragu je sedela devojčica, zagorela v obraz in razoglava, da sta se ji bliščali v solncu po hrbtu lijoči pletenici črnih las. »Pa smo prišli, slava Bogu,« je skočil starec z osla, oziraje se proti pragu. »In drva smo pritovorili, Katica, he—he, glej, kolikšen kup drv, hčerkica moja ...« Katice pa ni bilo že nič več na pragu — vrtela se je okrog Zore. »Stipe se povrne iz Amerike, Zora! Se ta mesec! In tebe poSdrsvIja, Zora ... Ti ne veš, kako težko pričakujemo vajine svatbe!« Zora je plamtela v lica kako v solncu mak; gledala je, kako skaklja okrog nje devojčica, hotela ji je povedati nekaj lepega — ali iz ust ni bilo besede. Naglo se je poslovila, in Šutaričeva koča je ostala za njo v kotanji. Za ovinkom se je odprlo morje. Na grmade kamenja je posijal blesk iz zlatih daljav, blesk trepečoč, blesk mavričnih barv. Široko in svobodno je dihalo pod skalami morje, posuto z belimi lisami, belimi jadrnicami. Daleč tam zadaj je plul svetel parnik, in dim, vijoč se nad valovi, se je gibal v drhteči svetlobi kakor črn dolg trak. Veter se je dvignil, gorak, opojen, jadra nad sinjo morsko planjavo so zanihala, na desno, na levo, črni trak nad valovi je bil presekan, se je razblinil. Veter šumeč, naraščajoč, veter od morja, veter proti skalam, preko skal ... Zora je odložila butaro in sedla na skalo; ruta na glavi ji je flafotala v vetru. Pod njo, pod golimi pečinami, je dremalo na obali ob morju razpotegnjeno ribiško naselje. Polagoma zatonu bližajoče se solnce je svetilo na lapornate strehe, na sivo zidovje, na čolničke in široke ribiške barke, pozibavajoče se ob bregu, do polovice že pregrnjene a sencami, ki so se plazile z visokega pečevja. Tiho je bilo nad morjem, tiho nad skalami. Pa se je razlegla v to tišino pesem, sladka pesem hrepenenja — pesem v daljavo: Oj more duboko, sva moja radosti — Zora je prepevala. Njeni pogledi so hiteli v daljavo, preko blesteče morske gladine, za zahajajočim solncem. — po tebi meni plovi cvet moje mladosti — — — Kakor da prepeva ž njo vred to njeno pesem hrepenenja morje samo, vsak val, vsak dih vetra! In kakor da so se ozrle iz daljave njegove, Stipejeve oči in jo pozdravile ... Zora je vstala, zagrabila butaro in stekla navzdol proti morju ... == II. == Večer, razpet nad morjem, nad samotnim ribiškim naseljem, je vzblestel pokojno v mesečini; s katero obliti ste sedeli na kamenitih stopnicah nizke hiše Zora in njena sivolasa mati. »Praviš, da se vrne še te mesec, Zora?« je izpregovorila mati počasi, skoraj neslišno, z žuljavimi dlanmi zastiraje svoj izsušeni obraz. »Čiča Pero sam mi je povedal,« so žarele devojki v mesečini oči. Mati je iztegnila proti njej roke, kakor da jo hoče objeti. »Kako se veselim s teboj, Zora, hčerkica moja ... tvoje sreče se veselim ...« »Moje sreče ...« je drhtel devojki glas in glava se ji je nagibala na prsi. »On se je zaobljubil tebi, ti njemu,« so se gibale materine ustice. »Dolgo je že v tujini, tri leta, in ni pozabil nate. In ti nisi pozabila nanj, Zora ... Samo da bi vaju videla že enkrat pred oltarjem, srečen, presrečen par — to si želim ...« Od morja je vzpahljal veter in stresel svetlo mrežo, ki jo je bila spredla preko devojkinih las mesečina. Devojka je dvignila glavo, hotela je pogledati materi v oči, pa ni mogla. »O mati, mati, da bi ti vedela!« ji je kljuvalo v srcu. Ozrla se je proti morju. Z vprašanjem je skušala prikriti svojo razburjenost. »Ali ne prihajajo naši? Zdelo se mi je, da slišim Markov glas ... Dolgo jih ni danes ...« »Samo veter je ...« je posluhnila mati in zavzdihnila. »Ti otroci! Odkar sta na počitnicah Marko in Mate, nimam miru. Kakor živo srebro — zdaj tu, zdaj tam — ti starka pa pazi, da se jagnjiče kje ne spotakne! Ali veš, da se je Marko zagledal v Zlato, Pavličevo Zlato?« »Stara znanca sta, mati! Oba študirata v mestu, tam sta skupaj, pa še doma na moreta biti drug brez drugega.« »Ne samo znanca,« ja odmajala mati a glavo. »Ti hodiš v goro po drva, Zora, ti ne vidiš vsega. Mati pa vse vidi, vse bolje vidi. Preveč živ je tvoj brat Marko, preveč se tudi smeje ... Ljubši mi je Mate; bolj je miren, bolj tih; kakor da mi je kaj več, nego samo Markov prijatelj ... In tiste njegove oči — ali se ti ne zdi, Zora, da ima prav take oči tudi Stipe?« Takrat se je nagnila Zorina glava materi v naročje. In devojka je tiho zaihtela v materinem naročju. »O mati, moja mati!« »Tecite, solze sreče, tecite!« so šepetale nad njeno glavo starkine ustnice, in v skrivnostnem vzgibavanju so oživele nad njo sklanjajoče se uvele roke. »Zdaj, ko je pisal Stipe, da se vrne, boš štela dneve in ure, Zora ...« »O mati — —!« »Tako sem ihtela od sreče nekoč jaz, ko se je bližal čas moje svatbe ...« so obvisele ničesar sluteči starki roke na hčerkinem obramju. »Pa, Zora, prestani, da še kdo ne čuje! Glej, naši se že vračajo.« Iz črnih senc nad morjem se je izločilo visoko jadro, se zajedlo v modrikasto ploskev povešenega večernega neba in se bližalo obali. Trenutek pozneje se jo začul Markov veseli smeh, za njim Zlatin in Markov glas. Jadro kakor da je zdrknilo z neba in se prihuljilo ob vitkem jamboru v visečo temno perot nad temno vodo; črna in tiha je obstala ob bregu barčica. Po obali proti kamenitim stopnicam pa so pohiteli nagli koraki. »Hej, mamica!« je vriskal že od daleč Marko. »Ali si nas kaj težko pričakovala? Danes smo bili daleč, tam na Zavinkih ... In ribic smo nalovili, mamica, ribic .. . Daj sem ribice, Mate!« Na trdi kamen je plosknila nabasana platnena vreča z ribami, pred Zoro In materjo pa je stal Mata, lep, stasit mladenič, Markov prijatelj in šolski drug iz mesta, s tihim smehljajem na licih. »Same lokarde, mati Gazdičeva! To bo imela Zora spet dela v kuhinji! ... A jutri je nedelja, jutri mora tudi Zora z nami. Na Zavinke se spet odpeljemo!« Še rosne, so zajele njene oči pozdrav njegovega pogleda in se zableščale v njem ljubeče in hrepeneče. »Da bomo spet plavali in tekmovali, kakor zadnjič, gospod Mate?« »In da bom še enkrat zmagal jaz!« se je odblesknil smehljaj z njegovih svetlih zob. »Prazen strah — nič takega ne bomo počenjali jutri, gospodična Zora! Samo vozili se bomo, vriskali in prepevali ...« Oglasila se je Zlata, ki je stala zadaj poleg Marka, s širokim žoltim slamnikom na glavi, polna in kipeča: »Mati Gazdičeva, vi ne veste, kakšen junak je to, gospod Mate! On je vse v eni osebi: mornar, ribič, plaveč prve vrste, filozof — —« »— in Amerlkanec!« je končal Marko. »Danes je sklenil, da obrne filozofiji in univerzi hrbet in da pojde v Ameriko! Da si nagrabi dolarjev, seveda!« »V Ameriko? ja vstala Zora. »Pa ne mislite resno, gospod Mate?« »Marko in gospodična Zlata se rada šalita, kakor sem se šalil tudi jaz,« se je smehljal Mate, in Zorin obraz se je zjasnil. Za Zoro je vstala mati. »Zdaj pa k večerji, otroci! Trudni ste in lačni — poznam jaz take romarje ...« »In jaz moram tudi domov," se je spomnila Zlata in se obrnila. »Lahko noč, mamka Gazdičeva!« »Kitare ne pozabi nocoj doma, Zlata!« je zaklical za njo Marko. »Vsi trije pridemo, a vi boste igrali, gospodična Zlata ...« ja dodal še Mate. Po večerji se je utrgalo od kamenitih stopnic Gazdičeve hiše troje senc — troje temnih, gibajočih se črt v mesečni noči. Od Pavličeve hiše ena senca. Ob morju so se sence strnile in ena sama široka, črna lisa se je pomikala po obali. »Udari na strune, Zlatica!« je šepetal Marko. »Tam pri oljkah, mili moj ...« se ga je oklepala njena levica. Za Markom in Zlato sta stopala Mate in Zora. »Kaj si danes tako zamišljena, Zorica?« je tiho vprašal on. »O Mate — zvedel boš, vse boš še zvedel — —« je dahnilo proti njegovemu obrazu z njenih ustnic, in njena vroča roka je podrhtavala v njegovi dlani. Morje, v noč zavito, ja pošumevalo in vzdihovalo kakor iz sanj. V daljavi brleče lučke so zdaj izginjale, zdaj se spet posvetile nad valovi in se bližale, kakor da hočejo poleteti k bregu, pa so nenadoma spet pogasnile druga za drugo — ribiči s svojimi švigajočimi čolni so ribarili tamkaj. Pod oljkami je zazvenela Zlatina kitara. Sladki glasovi strun so se napletli v noč, morje se ja zdramilo in prisluhnilo, veter se je samo šepetaje vrtel nad valovi, vrtal se nad gladkim oplečjem skal, v vetru so se nagibale oljke. Zlatina lica je zalivala mesečina, da so se svetila kakor posrebrena; pred Zlato, pred njenimi nogami, ja slonel Marko in ustnice so mu drhtele ... Na skali za oljkami sta sedela Mate in Zora. Pa se je nagnila k njenemu obrazu njegova glava in njegova roka se je oklenila njenega pasu. »Povej mi vendar, kaj ti je danes, Zora? Tako skrivnostna se mi zdiš ...« Naslonila je glavo na njegovo ramo in ga objela z obema rokama. »Stipe, ki me hočejo ž njim poročiti, se vrne is Amerike, Mate ... še ta mesec ...« == III. == Plamenožar zjutraj da vzhodu bleščečega solnca se je sredi morja razplamtel, da so utrinjale jadrnice na valovih in se je svetilo skalovje nad obalo kakor izklesano iz slabastra. V zraku se je iskril smehljaj dne, nedelje, njen blesk je ležal na rjavih licih ribičev, ki so se vračali pod zavešenimi jadri počivajoči in prepevajoči s ponosnega ribjega lova, in njen vonj je sladko občutila Zora, sloneča ob Mateju pod razpetim, v vetru nagnjenim jadrom, z očmi vsa v bleščobi neba in morja, da ni videla ne slišala Marka in Zlate, kako se na nasprotni strani jambora sklanjata drug k drugemu. Vonj nedelje pa ni segal v devojkino srce kakor nekoč, dotikal se je samo njenih lic. Kakor plamen sredi plamenja se je zdela sama sebi, kakor val sredi valovja! Ponoči je bila sklenila, da ne pojde v Zavinke, da bo ostala doma pri materi; sklenila, da bo kljubovala sebi, svojemu srcu in Mateju ... da hoče biti še tista Zora kakor pred meseci, z mislimi in sanjami samo pri Stipeju ; sklenila, da se bo Mateja izogibala, umikala se njegovim očem, da ga zaprosi, naj se tudi on ne ozre več nanjo, naj ne ruši njenega srčnega miru, če že ne zaradi nje same, zaradi njene matere, ki ga je — tujca sprejela gostoljubno pod streho. Zdaj je slonela ob Mateju, peljala se z njim v Zavinke, niti besedice mu ni očitala. Mate jo je prijel za roko; ni mu je izmaknila. Matejeve oči so smehljale, lovile njen pogled; ni mu umaknila pogleda — k njemu, ki se je hotela obrniti od njega, so se vračale njene sanje ... »Mreže, Mate!« je presekal tišino Markov glas. »Kmalu bomo na Zavinkih ... Popoldne mreže dvignemo in si spečemo rib ...« »Kakor svobodni otroci morja,« je vzkliknila Zlata, gugaje se na sivi, od dežja izprani deski, s solnčnimi žarki popisana od žoltega slamnika do žoltih čeveljčkov. »Lov in igra — to je naše življenje ...« »In smeh in veselje,« se je zasmejal Marko. »Saj smo mladi, zato bodimo tudi veseli — kakor poje tista stara pasem ...« Spustili so v morje dvoje mrež. In kakor so se bočile Mateju v solncu široke prsi, kakor so se mu napenjale na rokah mišice — vsako njegovo kretnjo so ljubeče spremljale Zorine oči. Nenadoma je vstala in se obrnila, kakor da jo je kdo poklical. Veter je gonil in napihaval valove preko neizmerne morske planjave. Vsi valovi svetli, kakor z biseri posejani. Tam zadaj dolg parnik z rdečimi, vihrajočimi zastavicami na jamborih. Ali se ne vrača Stipe iz Amerike? Ali je ni poklical Stipe? ... Samo veter je pošumeval nad valovi — in rdeče zastavice so izginile v daljavi ... Toda spet — ali se ni ozrla vanjo mati? Preko obale do kamenitih stopnic pljuskajo valovi. Na stopnicah pred hišo sedi mati, z dlanmi pred obrazom. In strmi ba morje, za bežečo barčico. Mati sirotica — saj ne sluti, kakšen vihar je v hčerkinem srcu, ne ve, da Zora ni ihtela v njenem naročju od sreče. Ali je ni poklicale zdaj, ali ni pogledala v njeno srce natančno in se zgrozila? Veter, veter ... Škropeči pobrizgi valov, penečih se v plimi, so se zrušili kakor vrste zlatih slapov — kamenitih stopnic nikjer, matere nikjer ... Matejeva roka se jo je dotaknila. »Pazi, da ne padeš v morje, Zora! Vrvi se oprimi ... ali pa sedi!« Devojka pa je stala pod plahutajočim jadrom nepremično, kakor kip. Prvič je bilo, da je umaknila Mateju pogled. »Sedi!« jo je prijela njegova krepka desnica in jo posadila nazaj na sedež. »Moglo bi se pripetiti, da bi te visok val pograbil, ko bi niti sama ne vedela, kdaj in kako, in bi te potegnil s seboj, Zorica ...« Sedela je kraj njega, tiha, kakor izpremenjena, in si zakrivala obraz. »Kaj ti je, dušica?« se je nagnil k njej. Skozi dlani so jo žgale njegov« plamteče oči. »Kako se sramujem, Mate ...« se je izvil šepet izpod njenih dlani. »Svojega zaročenca varam, mater varam ... vse ljudi varam ...« Stisnil jo je k sebi. »Nikogar ne varaš, Zora! Materi porečeš, da ljubiš mene, ne Stipeja — in vse bo dobro ... Kakšen otrok si, Zorica!« Njej so blestele solze v očeh. »Ničesar ti ne očitam, Mate ... sama sem kriva ... Ali mesec dni, odkar si ti pri nas, moja duša nima miru ... Sirota jaz! Ti si gospod, v mestu doma, jaz pa sem preprosta devojka ... In — saj me ne ljubiš, Mate ...« Izpustil je njeno roko, vstal in šel na drugo stran jambora. Ko se je izmed debelih vrvi posvetil njegov obraz in so njegove mišičaste roke obračale jadro, da so škripale nategnjene vrvi, se njegove oči niso ozrle več nanjo. In ko se je vrnil, ni sedel k njej; oprl si je komolca na kolena, si prižgal svojo kratko pipico in se zagledal na morje ... Mehka roka se je spustila na njegovo ramo. »Ali si kaj hud, Mate?« Nad njim se je sklanjal Zorin obraz in njene oči so se smehljale in prosile. »Nisem te hotela razžaliti ... Oprosti mi, Mate!« Njegov pogled, teman, v daljavo na morje zavrtan, pa se ni premaknil. »Saj me ljubiš, Mate ... Ne jezi se več name! ...« Sedla je poleg njega. Njemu so se lica jasnila; in ko se mu je izvrtal pogled iz iskričaste daljave, so prestregle njegovi oči njen smehljaj, in žarek solnčne svetlobe, utripajoč na njegovem obrazu, je odskočil z njegovih na njene ustnice ... Barčica je obstala v širokem, velikem polkrogu podobnem zalivu, nad katerim so se dvigale visoke skale, nekatere v drznih zavinkih nagnjene nad morje. Ko je napolnil veseli vrisk došlecev tihi kraj, se je dvignila z ostrih grebenov jata galebov in plahutaje, poletela proti morju. »Naš raj, 'en miniature'« se je veselil Marko, vodeč Zlato za roko ob peščeni obali. »Te divje skale, ti visoki grebeni, ta prostrana morska plan — kako divno, kako romantično!« Na vseh obrazih je trepetalo solnce. Mate, najboljši plavač, je prvi skočil s skale v morje. Za Matejem Marica in Zlata; plavala sta daleč venkaj na morje, oba glasna in vesela, kakor dvoje tik nad valovi vriščečih galebov; za trenutek sta izginila pod vijoličastim osojem valov, pa sta spet vzblisnili med pršečimi penami njuni svatli čepici. Nedaleč od njiju je migljala iz valov belina Zorine rame, Zorine čepice. Prostost morja, široka, brezmejna ... iz nje viseči srebrni cvetovi ... Iztegni roko, utrgaj čudežni cvet! Zora kakor da je v tej prostosti zaživela novo svetlo življenje; še enkrat je kanila v devojkino srce kaplja odločne volje — po čudežnem cvetu se js iztegnila roka ... == IV. == Truden od plavanja. se je zleknil Mate na prod in zadremal. V eno samo dolgo zlato zeleno črto stisnjena bela obala je krožila pred napolzatisnjenimi trepalnicami kakor paradiž zastirajoča ograja, se zdaj umaknila daleč v daljavo, en sam ozek plamenček, zdaj se spet približala, široka in plapolajoča, da se je zableščalo iz paradiža sanjajočim očem. Ko so butnili valovi v močnem vetru ob breg in pljusknili v visokih popenkih na prod, se je predramil iz dremavice — iz zlatozelene črte je posijala okrog njega v rastočih kolobarjih belina obale. Sedel je, objel z rokama nogi pod koleni, nagnil glavo in tako sključen strmel na morje pred seboj. Marka, Zlate in Zore ni bilo nikjer, ne na morju, ne na bregu! Odpeljali se niso, ne, ker še se je pozibavala k skali pripeta barčica s povešenim jadrom. Toda kam so šli? Kam je šla Zora? Mate je vstal; gosti kodri so mu silili izpod čepice na oči in poteze okrog usten so se mu zajedle visoko v lica. Še pred kratkim krotko jagnje se je razmahnilo v hrumečega leva. »To ti poplačam, Zora!« je siknil skozi zobe. »Umika se mi — še zmerom nisem zmagal! Ampak tako bora zlomil jaz tvojo voljo, devojčica, kakor zlomi konj z enim samim udarom kopita šibko otroško igračko! ... Hm, mogoče je zadaj za skalami. Takoj te poiščem!« Skoraj stekel je po gladkih pečinah in izjedeninah ob morju, pod visečimi kamenitimi grebeni. Na okrogli vzboklini skale, še daleč za Zavinki, je opazil nad seboj Marka in Zlato; drug poleg drugega ležeča sta se solnčila, se igrala s kamenčki kakor dva otroka in pri tem veselo žvrgolela. Mate je smuknil neopažen pod skalo in hitel dalje; vroče mu je bilo in potil se je, da mu je kapljal znoj s čela na roke. Navpik iz morja streleča pečina mu je zastavila pot — obala na tej strani se je končala. Skozi široko luknjo v skalovju je pihal veter. Kakor skozi daljnogled je videl Mate, kako se sveti v daljavi na mrgoleči morski planjavi samotna jadrnica z visokimi belimi jadri. In je planil v morje in plaval na drugo stran. Ko se je oprijel skale in zlezel na kopno, je dolgo časa počival, z razleknjenima rokama in nogama, v svojem besu rastoč v giganta, ki se pripravlja, da se bo pognal z zemlje proti nebu, potrgal z neba zvezde in jih pometal v morje. Poteze na obrazu so se mu podaljšale in poglobile; in vnovič je siknil skozi zobe: »Zmage hočem, Zora! Zmage nad tistim Stipejem, ki ga sicer ne poznam, pa se vendar moram boriti proti njemu!« Veter je zabučal — z vetrom pa je tedaj kakor iz valov zazvončkljala pesem: Oj more duboko, sva moja radosti — — — Mate je planil pokonci in se nemirno ozrl. »To je ona, Zora ... njen glas je to! ...« Šele zdaj je zapazil zadaj ob ovinku iz morja vzpeto skalo, na njej dvoje svetlih rok, svetlo čepico. »Da, to je ona ...« je ponovno skočil v morje in plaval proti skali. In kolikor bliže je bil belim čerem, toliko burneje mu je utripalo srce. Razjarjen lev se je bil odpravil na pot — spet krotko jagnje, za kakršno je veljal med preprostimi dobrimi ljudmi, se je bližal cilju. Utopljen se je ulovil za ostro čer in plezal po skali navzgor. »Zora!« Slonela je na skalni steni, s pogledom v bizarno prostranost morja pred seboj, s hrbtom proti došlecu. Ne videla, ne slišala ga ni bila. V solncu so se svetili izpod čepice iztisnjeni uvojci njenih las in njena iztegnjena desnica je vžarevala kakor en sam zlat pramen svetlobe. »Zora, Zorica!« je zaklical glasneje. Hotel se je skloniti, da bi ji neopažen zatisnil oči in jo poljubil na zatilnik, toda tisti hip se je obrnila, z začudenimi očmi, skoraj prestrašena. »Ti tukaj, Mate?« Prsi so ji kipele in oči žarele. »Slišal sem tvojo pesem, Zora, in sem plaval — —« »Zakaj si me iskal?« je vprašala z drhtečim glasom. "Pobegnila sem, da bi se skrila pred teboj. Ker — samo njegova sem, Stipejeva ... Trdo jo je prijel za roko. »Vem, da si se hotela pred menoj umakniti, Zora — umakniti se ne moreš. Skriti si se hotela — skriti se ne moreš. V očeh ti je zapisano, da ljubiš mene, samo mene, Zorica!" Videla je, kako mu plamte oči, kako se mu premikajoče se poteze okrog usten v strasti zarezavajo v obraz. »Bogorodica svetogorska ... usmili se sirote!« so šepetale njene ustnice, kakor v molitvi. Sedel je ob njej, z obrazom ob njenih ustnicah, pa je nenadoma vstal. »Zbogom, Zora, za zmerom!« Šel je po skali navzdol, visok, ponosen, in obstal z dvignjenima rokama nad penečimi se valovi. Nekaj čudovitega se je zgodilo v njegovem srcu: zasmilila se mu je devojka na skali, zasmilila njena mati in nepoznani Stipe, in sklenil je, da se odpelje takoj prihodnji dan nazaj v mesto. Glas je zavel do njega, sladak, topel: »Mate!« Obrnil se je, z mirnimi očmi, mirnim obrazom, kakor prerojen. Pred njim je stala Zora, v jasnini neba in kakor še nikoli. In topla, ga je objela. »Ne hodi, Mate! sem ... samo tvoja!« In Mate je ostal, z njeno zlomljeno voljo v svojih rokah. == V. == Na dan, ko se je vrnil Stipe iz Amerike, je stal pred Gazdičevo hišo privezan Sutaričev osel ln mlgotal z ušesi, oziraje se nemirno proti morju, ki je še od jutra temno bučalo, kakor da hoče s svojimi valovi zaliti obalo z ribiškimi kočami vred — zadaj za hišo, v majhnem vrtu, ps je sedela pisana druiba. Stari Suta-rič, ves is sebe od radosti, ker se je Stipe vrnil, se ni ganil od sina — kakor da sedi ob zakladu; zdajpazdaj si je obrisal s koščenimi rokami od tolike sreče vlažne oči. Ob bratu Je žvrgolela Katica, z biserjem na vratu, zlst lišček. In Maks, ki se Je odpravljal ta dan v mesto, je sedel ob mizi Šareč, s popetlmi gumbi na svetlem tnestnem suknjiču, iznad belega ovratnika vipet nad drugimi obrazi, s pritajenim, skrivnostnim smehljajem krožeč od matere Gazdlčev« In Zore, ki sta neumorno dona-šali na mizo črnega vina, pečenih sardel, smo-kev in grozdja, preko Marka, ki je slonel za-mišljen kraj njega, do starega Sutariča in nje-govefa sina Amerikanca, ki se je v krogu svojih nekdanjih prijateljev in znancev s polnim kozarcem v roki nsjribsl zdaj k temu, zdaj k onemu, da je ustregel vsem nazdrsvilnlm klicem. Govoril je samo on, samo Stipe; govoril o Ameriki, dešell svobode o njeni prostranost!, o Železnicah in rudokopih, o širokih mestih In visokih hišah, ki se spenjajo s svojimi stoterimi nadstropji pod oblake, o elektriki, ki sve* tijo Um š njo v ssdnji bajti, o strojih, ki I njimi tam kosijo, ianjejo, grabijo, mlatijo, o rekah in psrnikih, o razsešnlh farmah, njenih cowboyjih, o dolarjih ln multlmllijonarjih. [[Kategorija:Prosveta]] [[Kategorija:Dela leta 1931]] [[Kategorija:Zvonimir Kosem]] 61zi1c7dykpo9bjgay13cw1ztt5vblv 206757 206756 2022-07-19T12:19:44Z Katarina Špringer 5413 /* V. */ wikitext text/x-wiki {{naslov-mp | naslov = Pesem v daljavo | normaliziran naslov = | avtor = Zvonimir Kosem | opombe = | izdano = ''{{mp|delo|Prosveta}}'' 24/220, 221, 223–225; {{mp|leto|1931}} | vir = dLib {{fc|dlib|MSSD093A|s=4|220}} {{fc|dlib|NLFEFBKD|s=4|221}} {{fc|dlib|UCANA9SY|s=4|223}} {{fc|dlib|YJ1XTDCU|s=4|224}} {{fc|dlib|RJSSXK70|s=4|225}} | dovoljenje = javna last | obdelano = }} {{rimska poglavja s piko|2}} == I. == Med skalami, samo tuintam obraslimi o trnjem in osatom, po bodečem, od solnca razpaljenem pesku, ki je pokrival strmo stezo, je hitela devojka, z veliko butaro dračja na hrbtu. Na zatilniku v dvoje poveskov zavezana rdeča ruta se je živo svetila v belini skalovja, in kadarkoli je zapihal od morja veter in zastrujil v vročem ozračju s svojimi po slani morski vodi dišečimi vrtinci, sta vzvihrala poveska na zatilniku, kakor dvoje rdečih peroti. Devojka je bila bosa, butara na hrbtu težka, pa sta vseeno naglo stopali, skoraj skakljali po ostrem pesku zagoreli nožici. Hipoma je obstala. Sredi steze se je plazil z dvignjeno glavo in iztegnjenim, sikajočim želom gad. Devojka pa je vrgla butaro brez strahu na tla, pograbila velik kamen, dvignila roko in zamahnila — kamen je zadel gada naravnost v glavo in mu jo razčefedral, da se je kači gibki trup napel v drgetajoč lok, odskočil s steze preko skale in obvisel tamkaj na trnovih bodicah. Pod rdečo ruto ni zganila pri tem niti ena poteza nje opaljenih lic, ne tesno stisnjenih ozkih ustnic. Urno, kakor jo je odložila, si je zadela devojka butaro spet na hrbet in hotela nadaljevati svojo pot, ko sta pomigala uznad skalnih grmad dolga uhlja Šutaričevega osla, na oslu, otovorjenem z dračjem, vrhu dračja stari Šutarič, z debelo drenovo šibo v roki, neprenehoma poganjajoč: »Ču! ču! ču!« Devojki je spreletel lica vesel smehljaj, kakor pozdrav sosedu, ki se ji je bližal po stranstezi izza belih skal, zmerom višji, zmerom širši, od solnca ožgan po zgrbančenem obrazu in koščenih rokah, z dolgima nogama bingljajoč z oslovega hrbta. »Ej, čiča Pero, ali ste tudi vi šli danes po drva?« Starec je usločil suho roko in pokazal proti goram v ozadju. »Na Rebri sem bil, seveda. A ti, Zora, ti si bila na Goljavi, kajne?« »Še dalje — pod Belo ravnjo. Pa so tudi tam še pobirali pred mano. Kar je boljšega, debelejšega, so odnesli že drugi. Sirota pa paberkuj, če hodeš prinesti domov butarco drčet.« »Pa kačo si ubila — videl sem, Zora, je skremžil starec obraz, da bi iztisnil iz debelih, žuljem podobnih gub košček smehljaja ter pokazal tako devojki svoje občudovanje. Dobro roko imaš, da zadeneš s prvim zamahom.« »Ta je sedma,« je povedala devojka; »šest sem jih že pobila letos.« Starec je izvlekel iz žepa robec in si brisal ž njim znojno čelo. »Hu, kakšna vročina! Vam spodaj pri morju je bolje — troje korakov od hiše ima tam človek kopel ... Še jaz bom prenesel svojo bajto tjadol ...« In spet je pognal. »Stipe kaj piše iz Amerike, čiča Pero?« je vprašala devojka, noseč pred oslom svojo butaro. »Meni je pisal pred meseci, da se namerava vrniti. Potem nisem dobila nobenega pisma več ...« »Tako?« se je začutil starec in gube na obrazu so se mu stisnile, pa se takoj nato spet razmaknile, ker se je razlila mednje svetloba. »Stipe te hote iznenaditi, Zora! Še ta mesec se povrne — tako nam je pisal prejšnji teden. In tebi, Zora, izroča pozdrave.« »Meni —« se je sklonila devojka pod butaro in pospešila korake, kakor bi se bala, da bo starec opazil rdečico na njenem obrazu. »Prihranil si je dolarjev, sinko moj, eh —« je vzmignil starec s brado. »Ob morju si bo dal sezidati hišo in trgovino bo odprl, tako piše; in da je domovina le domovina. Še jaz si bom na stara leta oddahnil pri njem ...« »Stipe je bil zmerom dober,« je rekla devojka in se ozrla. Starec je ni slišal, pa je razumel njen pogled. »Sinko moj, eh ...« je mrmral sam zase, zdajpazdaj tlesknil osla s plosko dlanjo ob bok in poganjal. »Ču! čul ču!« Iz kotanje se je dvignila s ploščatim laporjem krita koča, med ukrivljenimi smokvami in oljkami izza skal proti solncu zevajoča s svojimi mrkimi linami. Na pragu je sedela devojčica, zagorela v obraz in razoglava, da sta se ji bliščali v solncu po hrbtu lijoči pletenici črnih las. »Pa smo prišli, slava Bogu,« je skočil starec z osla, oziraje se proti pragu. »In drva smo pritovorili, Katica, he—he, glej, kolikšen kup drv, hčerkica moja ...« Katice pa ni bilo že nič več na pragu — vrtela se je okrog Zore. »Stipe se povrne iz Amerike, Zora! Se ta mesec! In tebe poSdrsvIja, Zora ... Ti ne veš, kako težko pričakujemo vajine svatbe!« Zora je plamtela v lica kako v solncu mak; gledala je, kako skaklja okrog nje devojčica, hotela ji je povedati nekaj lepega — ali iz ust ni bilo besede. Naglo se je poslovila, in Šutaričeva koča je ostala za njo v kotanji. Za ovinkom se je odprlo morje. Na grmade kamenja je posijal blesk iz zlatih daljav, blesk trepečoč, blesk mavričnih barv. Široko in svobodno je dihalo pod skalami morje, posuto z belimi lisami, belimi jadrnicami. Daleč tam zadaj je plul svetel parnik, in dim, vijoč se nad valovi, se je gibal v drhteči svetlobi kakor črn dolg trak. Veter se je dvignil, gorak, opojen, jadra nad sinjo morsko planjavo so zanihala, na desno, na levo, črni trak nad valovi je bil presekan, se je razblinil. Veter šumeč, naraščajoč, veter od morja, veter proti skalam, preko skal ... Zora je odložila butaro in sedla na skalo; ruta na glavi ji je flafotala v vetru. Pod njo, pod golimi pečinami, je dremalo na obali ob morju razpotegnjeno ribiško naselje. Polagoma zatonu bližajoče se solnce je svetilo na lapornate strehe, na sivo zidovje, na čolničke in široke ribiške barke, pozibavajoče se ob bregu, do polovice že pregrnjene a sencami, ki so se plazile z visokega pečevja. Tiho je bilo nad morjem, tiho nad skalami. Pa se je razlegla v to tišino pesem, sladka pesem hrepenenja — pesem v daljavo: Oj more duboko, sva moja radosti — Zora je prepevala. Njeni pogledi so hiteli v daljavo, preko blesteče morske gladine, za zahajajočim solncem. — po tebi meni plovi cvet moje mladosti — — — Kakor da prepeva ž njo vred to njeno pesem hrepenenja morje samo, vsak val, vsak dih vetra! In kakor da so se ozrle iz daljave njegove, Stipejeve oči in jo pozdravile ... Zora je vstala, zagrabila butaro in stekla navzdol proti morju ... == II. == Večer, razpet nad morjem, nad samotnim ribiškim naseljem, je vzblestel pokojno v mesečini; s katero obliti ste sedeli na kamenitih stopnicah nizke hiše Zora in njena sivolasa mati. »Praviš, da se vrne še te mesec, Zora?« je izpregovorila mati počasi, skoraj neslišno, z žuljavimi dlanmi zastiraje svoj izsušeni obraz. »Čiča Pero sam mi je povedal,« so žarele devojki v mesečini oči. Mati je iztegnila proti njej roke, kakor da jo hoče objeti. »Kako se veselim s teboj, Zora, hčerkica moja ... tvoje sreče se veselim ...« »Moje sreče ...« je drhtel devojki glas in glava se ji je nagibala na prsi. »On se je zaobljubil tebi, ti njemu,« so se gibale materine ustice. »Dolgo je že v tujini, tri leta, in ni pozabil nate. In ti nisi pozabila nanj, Zora ... Samo da bi vaju videla že enkrat pred oltarjem, srečen, presrečen par — to si želim ...« Od morja je vzpahljal veter in stresel svetlo mrežo, ki jo je bila spredla preko devojkinih las mesečina. Devojka je dvignila glavo, hotela je pogledati materi v oči, pa ni mogla. »O mati, mati, da bi ti vedela!« ji je kljuvalo v srcu. Ozrla se je proti morju. Z vprašanjem je skušala prikriti svojo razburjenost. »Ali ne prihajajo naši? Zdelo se mi je, da slišim Markov glas ... Dolgo jih ni danes ...« »Samo veter je ...« je posluhnila mati in zavzdihnila. »Ti otroci! Odkar sta na počitnicah Marko in Mate, nimam miru. Kakor živo srebro — zdaj tu, zdaj tam — ti starka pa pazi, da se jagnjiče kje ne spotakne! Ali veš, da se je Marko zagledal v Zlato, Pavličevo Zlato?« »Stara znanca sta, mati! Oba študirata v mestu, tam sta skupaj, pa še doma na moreta biti drug brez drugega.« »Ne samo znanca,« ja odmajala mati a glavo. »Ti hodiš v goro po drva, Zora, ti ne vidiš vsega. Mati pa vse vidi, vse bolje vidi. Preveč živ je tvoj brat Marko, preveč se tudi smeje ... Ljubši mi je Mate; bolj je miren, bolj tih; kakor da mi je kaj več, nego samo Markov prijatelj ... In tiste njegove oči — ali se ti ne zdi, Zora, da ima prav take oči tudi Stipe?« Takrat se je nagnila Zorina glava materi v naročje. In devojka je tiho zaihtela v materinem naročju. »O mati, moja mati!« »Tecite, solze sreče, tecite!« so šepetale nad njeno glavo starkine ustnice, in v skrivnostnem vzgibavanju so oživele nad njo sklanjajoče se uvele roke. »Zdaj, ko je pisal Stipe, da se vrne, boš štela dneve in ure, Zora ...« »O mati — —!« »Tako sem ihtela od sreče nekoč jaz, ko se je bližal čas moje svatbe ...« so obvisele ničesar sluteči starki roke na hčerkinem obramju. »Pa, Zora, prestani, da še kdo ne čuje! Glej, naši se že vračajo.« Iz črnih senc nad morjem se je izločilo visoko jadro, se zajedlo v modrikasto ploskev povešenega večernega neba in se bližalo obali. Trenutek pozneje se jo začul Markov veseli smeh, za njim Zlatin in Markov glas. Jadro kakor da je zdrknilo z neba in se prihuljilo ob vitkem jamboru v visečo temno perot nad temno vodo; črna in tiha je obstala ob bregu barčica. Po obali proti kamenitim stopnicam pa so pohiteli nagli koraki. »Hej, mamica!« je vriskal že od daleč Marko. »Ali si nas kaj težko pričakovala? Danes smo bili daleč, tam na Zavinkih ... In ribic smo nalovili, mamica, ribic .. . Daj sem ribice, Mate!« Na trdi kamen je plosknila nabasana platnena vreča z ribami, pred Zoro In materjo pa je stal Mata, lep, stasit mladenič, Markov prijatelj in šolski drug iz mesta, s tihim smehljajem na licih. »Same lokarde, mati Gazdičeva! To bo imela Zora spet dela v kuhinji! ... A jutri je nedelja, jutri mora tudi Zora z nami. Na Zavinke se spet odpeljemo!« Še rosne, so zajele njene oči pozdrav njegovega pogleda in se zableščale v njem ljubeče in hrepeneče. »Da bomo spet plavali in tekmovali, kakor zadnjič, gospod Mate?« »In da bom še enkrat zmagal jaz!« se je odblesknil smehljaj z njegovih svetlih zob. »Prazen strah — nič takega ne bomo počenjali jutri, gospodična Zora! Samo vozili se bomo, vriskali in prepevali ...« Oglasila se je Zlata, ki je stala zadaj poleg Marka, s širokim žoltim slamnikom na glavi, polna in kipeča: »Mati Gazdičeva, vi ne veste, kakšen junak je to, gospod Mate! On je vse v eni osebi: mornar, ribič, plaveč prve vrste, filozof — —« »— in Amerlkanec!« je končal Marko. »Danes je sklenil, da obrne filozofiji in univerzi hrbet in da pojde v Ameriko! Da si nagrabi dolarjev, seveda!« »V Ameriko? ja vstala Zora. »Pa ne mislite resno, gospod Mate?« »Marko in gospodična Zlata se rada šalita, kakor sem se šalil tudi jaz,« se je smehljal Mate, in Zorin obraz se je zjasnil. Za Zoro je vstala mati. »Zdaj pa k večerji, otroci! Trudni ste in lačni — poznam jaz take romarje ...« »In jaz moram tudi domov," se je spomnila Zlata in se obrnila. »Lahko noč, mamka Gazdičeva!« »Kitare ne pozabi nocoj doma, Zlata!« je zaklical za njo Marko. »Vsi trije pridemo, a vi boste igrali, gospodična Zlata ...« ja dodal še Mate. Po večerji se je utrgalo od kamenitih stopnic Gazdičeve hiše troje senc — troje temnih, gibajočih se črt v mesečni noči. Od Pavličeve hiše ena senca. Ob morju so se sence strnile in ena sama široka, črna lisa se je pomikala po obali. »Udari na strune, Zlatica!« je šepetal Marko. »Tam pri oljkah, mili moj ...« se ga je oklepala njena levica. Za Markom in Zlato sta stopala Mate in Zora. »Kaj si danes tako zamišljena, Zorica?« je tiho vprašal on. »O Mate — zvedel boš, vse boš še zvedel — —« je dahnilo proti njegovemu obrazu z njenih ustnic, in njena vroča roka je podrhtavala v njegovi dlani. Morje, v noč zavito, ja pošumevalo in vzdihovalo kakor iz sanj. V daljavi brleče lučke so zdaj izginjale, zdaj se spet posvetile nad valovi in se bližale, kakor da hočejo poleteti k bregu, pa so nenadoma spet pogasnile druga za drugo — ribiči s svojimi švigajočimi čolni so ribarili tamkaj. Pod oljkami je zazvenela Zlatina kitara. Sladki glasovi strun so se napletli v noč, morje se ja zdramilo in prisluhnilo, veter se je samo šepetaje vrtel nad valovi, vrtal se nad gladkim oplečjem skal, v vetru so se nagibale oljke. Zlatina lica je zalivala mesečina, da so se svetila kakor posrebrena; pred Zlato, pred njenimi nogami, ja slonel Marko in ustnice so mu drhtele ... Na skali za oljkami sta sedela Mate in Zora. Pa se je nagnila k njenemu obrazu njegova glava in njegova roka se je oklenila njenega pasu. »Povej mi vendar, kaj ti je danes, Zora? Tako skrivnostna se mi zdiš ...« Naslonila je glavo na njegovo ramo in ga objela z obema rokama. »Stipe, ki me hočejo ž njim poročiti, se vrne is Amerike, Mate ... še ta mesec ...« == III. == Plamenožar zjutraj da vzhodu bleščečega solnca se je sredi morja razplamtel, da so utrinjale jadrnice na valovih in se je svetilo skalovje nad obalo kakor izklesano iz slabastra. V zraku se je iskril smehljaj dne, nedelje, njen blesk je ležal na rjavih licih ribičev, ki so se vračali pod zavešenimi jadri počivajoči in prepevajoči s ponosnega ribjega lova, in njen vonj je sladko občutila Zora, sloneča ob Mateju pod razpetim, v vetru nagnjenim jadrom, z očmi vsa v bleščobi neba in morja, da ni videla ne slišala Marka in Zlate, kako se na nasprotni strani jambora sklanjata drug k drugemu. Vonj nedelje pa ni segal v devojkino srce kakor nekoč, dotikal se je samo njenih lic. Kakor plamen sredi plamenja se je zdela sama sebi, kakor val sredi valovja! Ponoči je bila sklenila, da ne pojde v Zavinke, da bo ostala doma pri materi; sklenila, da bo kljubovala sebi, svojemu srcu in Mateju ... da hoče biti še tista Zora kakor pred meseci, z mislimi in sanjami samo pri Stipeju ; sklenila, da se bo Mateja izogibala, umikala se njegovim očem, da ga zaprosi, naj se tudi on ne ozre več nanjo, naj ne ruši njenega srčnega miru, če že ne zaradi nje same, zaradi njene matere, ki ga je — tujca sprejela gostoljubno pod streho. Zdaj je slonela ob Mateju, peljala se z njim v Zavinke, niti besedice mu ni očitala. Mate jo je prijel za roko; ni mu je izmaknila. Matejeve oči so smehljale, lovile njen pogled; ni mu umaknila pogleda — k njemu, ki se je hotela obrniti od njega, so se vračale njene sanje ... »Mreže, Mate!« je presekal tišino Markov glas. »Kmalu bomo na Zavinkih ... Popoldne mreže dvignemo in si spečemo rib ...« »Kakor svobodni otroci morja,« je vzkliknila Zlata, gugaje se na sivi, od dežja izprani deski, s solnčnimi žarki popisana od žoltega slamnika do žoltih čeveljčkov. »Lov in igra — to je naše življenje ...« »In smeh in veselje,« se je zasmejal Marko. »Saj smo mladi, zato bodimo tudi veseli — kakor poje tista stara pasem ...« Spustili so v morje dvoje mrež. In kakor so se bočile Mateju v solncu široke prsi, kakor so se mu napenjale na rokah mišice — vsako njegovo kretnjo so ljubeče spremljale Zorine oči. Nenadoma je vstala in se obrnila, kakor da jo je kdo poklical. Veter je gonil in napihaval valove preko neizmerne morske planjave. Vsi valovi svetli, kakor z biseri posejani. Tam zadaj dolg parnik z rdečimi, vihrajočimi zastavicami na jamborih. Ali se ne vrača Stipe iz Amerike? Ali je ni poklical Stipe? ... Samo veter je pošumeval nad valovi — in rdeče zastavice so izginile v daljavi ... Toda spet — ali se ni ozrla vanjo mati? Preko obale do kamenitih stopnic pljuskajo valovi. Na stopnicah pred hišo sedi mati, z dlanmi pred obrazom. In strmi ba morje, za bežečo barčico. Mati sirotica — saj ne sluti, kakšen vihar je v hčerkinem srcu, ne ve, da Zora ni ihtela v njenem naročju od sreče. Ali je ni poklicale zdaj, ali ni pogledala v njeno srce natančno in se zgrozila? Veter, veter ... Škropeči pobrizgi valov, penečih se v plimi, so se zrušili kakor vrste zlatih slapov — kamenitih stopnic nikjer, matere nikjer ... Matejeva roka se jo je dotaknila. »Pazi, da ne padeš v morje, Zora! Vrvi se oprimi ... ali pa sedi!« Devojka pa je stala pod plahutajočim jadrom nepremično, kakor kip. Prvič je bilo, da je umaknila Mateju pogled. »Sedi!« jo je prijela njegova krepka desnica in jo posadila nazaj na sedež. »Moglo bi se pripetiti, da bi te visok val pograbil, ko bi niti sama ne vedela, kdaj in kako, in bi te potegnil s seboj, Zorica ...« Sedela je kraj njega, tiha, kakor izpremenjena, in si zakrivala obraz. »Kaj ti je, dušica?« se je nagnil k njej. Skozi dlani so jo žgale njegov« plamteče oči. »Kako se sramujem, Mate ...« se je izvil šepet izpod njenih dlani. »Svojega zaročenca varam, mater varam ... vse ljudi varam ...« Stisnil jo je k sebi. »Nikogar ne varaš, Zora! Materi porečeš, da ljubiš mene, ne Stipeja — in vse bo dobro ... Kakšen otrok si, Zorica!« Njej so blestele solze v očeh. »Ničesar ti ne očitam, Mate ... sama sem kriva ... Ali mesec dni, odkar si ti pri nas, moja duša nima miru ... Sirota jaz! Ti si gospod, v mestu doma, jaz pa sem preprosta devojka ... In — saj me ne ljubiš, Mate ...« Izpustil je njeno roko, vstal in šel na drugo stran jambora. Ko se je izmed debelih vrvi posvetil njegov obraz in so njegove mišičaste roke obračale jadro, da so škripale nategnjene vrvi, se njegove oči niso ozrle več nanjo. In ko se je vrnil, ni sedel k njej; oprl si je komolca na kolena, si prižgal svojo kratko pipico in se zagledal na morje ... Mehka roka se je spustila na njegovo ramo. »Ali si kaj hud, Mate?« Nad njim se je sklanjal Zorin obraz in njene oči so se smehljale in prosile. »Nisem te hotela razžaliti ... Oprosti mi, Mate!« Njegov pogled, teman, v daljavo na morje zavrtan, pa se ni premaknil. »Saj me ljubiš, Mate ... Ne jezi se več name! ...« Sedla je poleg njega. Njemu so se lica jasnila; in ko se mu je izvrtal pogled iz iskričaste daljave, so prestregle njegovi oči njen smehljaj, in žarek solnčne svetlobe, utripajoč na njegovem obrazu, je odskočil z njegovih na njene ustnice ... Barčica je obstala v širokem, velikem polkrogu podobnem zalivu, nad katerim so se dvigale visoke skale, nekatere v drznih zavinkih nagnjene nad morje. Ko je napolnil veseli vrisk došlecev tihi kraj, se je dvignila z ostrih grebenov jata galebov in plahutaje, poletela proti morju. »Naš raj, 'en miniature'« se je veselil Marko, vodeč Zlato za roko ob peščeni obali. »Te divje skale, ti visoki grebeni, ta prostrana morska plan — kako divno, kako romantično!« Na vseh obrazih je trepetalo solnce. Mate, najboljši plavač, je prvi skočil s skale v morje. Za Matejem Marica in Zlata; plavala sta daleč venkaj na morje, oba glasna in vesela, kakor dvoje tik nad valovi vriščečih galebov; za trenutek sta izginila pod vijoličastim osojem valov, pa sta spet vzblisnili med pršečimi penami njuni svatli čepici. Nedaleč od njiju je migljala iz valov belina Zorine rame, Zorine čepice. Prostost morja, široka, brezmejna ... iz nje viseči srebrni cvetovi ... Iztegni roko, utrgaj čudežni cvet! Zora kakor da je v tej prostosti zaživela novo svetlo življenje; še enkrat je kanila v devojkino srce kaplja odločne volje — po čudežnem cvetu se js iztegnila roka ... == IV. == Truden od plavanja. se je zleknil Mate na prod in zadremal. V eno samo dolgo zlato zeleno črto stisnjena bela obala je krožila pred napolzatisnjenimi trepalnicami kakor paradiž zastirajoča ograja, se zdaj umaknila daleč v daljavo, en sam ozek plamenček, zdaj se spet približala, široka in plapolajoča, da se je zableščalo iz paradiža sanjajočim očem. Ko so butnili valovi v močnem vetru ob breg in pljusknili v visokih popenkih na prod, se je predramil iz dremavice — iz zlatozelene črte je posijala okrog njega v rastočih kolobarjih belina obale. Sedel je, objel z rokama nogi pod koleni, nagnil glavo in tako sključen strmel na morje pred seboj. Marka, Zlate in Zore ni bilo nikjer, ne na morju, ne na bregu! Odpeljali se niso, ne, ker še se je pozibavala k skali pripeta barčica s povešenim jadrom. Toda kam so šli? Kam je šla Zora? Mate je vstal; gosti kodri so mu silili izpod čepice na oči in poteze okrog usten so se mu zajedle visoko v lica. Še pred kratkim krotko jagnje se je razmahnilo v hrumečega leva. »To ti poplačam, Zora!« je siknil skozi zobe. »Umika se mi — še zmerom nisem zmagal! Ampak tako bora zlomil jaz tvojo voljo, devojčica, kakor zlomi konj z enim samim udarom kopita šibko otroško igračko! ... Hm, mogoče je zadaj za skalami. Takoj te poiščem!« Skoraj stekel je po gladkih pečinah in izjedeninah ob morju, pod visečimi kamenitimi grebeni. Na okrogli vzboklini skale, še daleč za Zavinki, je opazil nad seboj Marka in Zlato; drug poleg drugega ležeča sta se solnčila, se igrala s kamenčki kakor dva otroka in pri tem veselo žvrgolela. Mate je smuknil neopažen pod skalo in hitel dalje; vroče mu je bilo in potil se je, da mu je kapljal znoj s čela na roke. Navpik iz morja streleča pečina mu je zastavila pot — obala na tej strani se je končala. Skozi široko luknjo v skalovju je pihal veter. Kakor skozi daljnogled je videl Mate, kako se sveti v daljavi na mrgoleči morski planjavi samotna jadrnica z visokimi belimi jadri. In je planil v morje in plaval na drugo stran. Ko se je oprijel skale in zlezel na kopno, je dolgo časa počival, z razleknjenima rokama in nogama, v svojem besu rastoč v giganta, ki se pripravlja, da se bo pognal z zemlje proti nebu, potrgal z neba zvezde in jih pometal v morje. Poteze na obrazu so se mu podaljšale in poglobile; in vnovič je siknil skozi zobe: »Zmage hočem, Zora! Zmage nad tistim Stipejem, ki ga sicer ne poznam, pa se vendar moram boriti proti njemu!« Veter je zabučal — z vetrom pa je tedaj kakor iz valov zazvončkljala pesem: Oj more duboko, sva moja radosti — — — Mate je planil pokonci in se nemirno ozrl. »To je ona, Zora ... njen glas je to! ...« Šele zdaj je zapazil zadaj ob ovinku iz morja vzpeto skalo, na njej dvoje svetlih rok, svetlo čepico. »Da, to je ona ...« je ponovno skočil v morje in plaval proti skali. In kolikor bliže je bil belim čerem, toliko burneje mu je utripalo srce. Razjarjen lev se je bil odpravil na pot — spet krotko jagnje, za kakršno je veljal med preprostimi dobrimi ljudmi, se je bližal cilju. Utopljen se je ulovil za ostro čer in plezal po skali navzgor. »Zora!« Slonela je na skalni steni, s pogledom v bizarno prostranost morja pred seboj, s hrbtom proti došlecu. Ne videla, ne slišala ga ni bila. V solncu so se svetili izpod čepice iztisnjeni uvojci njenih las in njena iztegnjena desnica je vžarevala kakor en sam zlat pramen svetlobe. »Zora, Zorica!« je zaklical glasneje. Hotel se je skloniti, da bi ji neopažen zatisnil oči in jo poljubil na zatilnik, toda tisti hip se je obrnila, z začudenimi očmi, skoraj prestrašena. »Ti tukaj, Mate?« Prsi so ji kipele in oči žarele. »Slišal sem tvojo pesem, Zora, in sem plaval — —« »Zakaj si me iskal?« je vprašala z drhtečim glasom. "Pobegnila sem, da bi se skrila pred teboj. Ker — samo njegova sem, Stipejeva ... Trdo jo je prijel za roko. »Vem, da si se hotela pred menoj umakniti, Zora — umakniti se ne moreš. Skriti si se hotela — skriti se ne moreš. V očeh ti je zapisano, da ljubiš mene, samo mene, Zorica!" Videla je, kako mu plamte oči, kako se mu premikajoče se poteze okrog usten v strasti zarezavajo v obraz. »Bogorodica svetogorska ... usmili se sirote!« so šepetale njene ustnice, kakor v molitvi. Sedel je ob njej, z obrazom ob njenih ustnicah, pa je nenadoma vstal. »Zbogom, Zora, za zmerom!« Šel je po skali navzdol, visok, ponosen, in obstal z dvignjenima rokama nad penečimi se valovi. Nekaj čudovitega se je zgodilo v njegovem srcu: zasmilila se mu je devojka na skali, zasmilila njena mati in nepoznani Stipe, in sklenil je, da se odpelje takoj prihodnji dan nazaj v mesto. Glas je zavel do njega, sladak, topel: »Mate!« Obrnil se je, z mirnimi očmi, mirnim obrazom, kakor prerojen. Pred njim je stala Zora, v jasnini neba in kakor še nikoli. In topla, ga je objela. »Ne hodi, Mate! sem ... samo tvoja!« In Mate je ostal, z njeno zlomljeno voljo v svojih rokah. == V. == Na dan, ko se je vrnil Stipe iz Amerike, je stal pred Gazdičevo hišo privezan Šutaričev osel in migotal z ušesi, oziraje se nemirno proti morju, ki je še od jutra temno bučalo, kakor da hoče s svojimi valovi zaliti obalo z ribiškimi kočami vred — zadaj za hišo, v majhnem vrtu, pa je sedela pisana družba. Stari Šutarič, ves is sebe od radosti, ker se je Stipe vrnil, se ni ganil od sina — kakor da sedi ob zakladu; zdajpazdaj si je obrisal s koščenimi rokami od tolike sreče vlažne oči. Ob bratu je žvrgolela Katica, z biserjem na vratu, zlat lišček. In Mate, ki se je odpravljal ta dan v mesto, je sedel ob mizi žareč, s popetimi gumbi na svetlem mestnem suknjiču, iznad belega ovratnika vzpet nad drugimi obrazi, s pritajenim, skrivnostnim smehljajem krožeč od matere Gazdičeve in Zore, ki sta neumorno donašali na mizo črnega vina, pečenih sardel, smokev in grozdja, preko Marka, ki je slonel zamišljen kraj njega, do starega Šutariča in njegovega sina Amerikanca, ki se je v krogu svojih nekdanjih prijateljev in znancev s polnim kozarcem v roki nagibal zdaj k temu, zdaj k onemu, da je ustregel vsem nazdrsvilnim klicem. Govoril je samo on, samo Stipe; govoril o Ameriki, deželi svobode o njeni prostranosti, o železnicah in rudokopih, o širokih mestih in visokih hišah, ki se spenjajo s svojimi stoterimi nadstropji pod oblake, o elektriki, ki svetijo tam ž njo v zadnji bajti, o strojih, ki ž njimi tam kosijo, žanjejo, grabijo, mlatijo, o rekah in parnikih, o razsežnih farmah, njenih cowboyjih, o dolarjih in multimilijonarjih. [[Kategorija:Prosveta]] [[Kategorija:Dela leta 1931]] [[Kategorija:Zvonimir Kosem]] jjsqcg7z4ch65obfslmac9iz2l60931 206771 206757 2022-07-20T11:49:54Z Katarina Špringer 5413 wikitext text/x-wiki {{naslov-mp | naslov = Pesem v daljavo | normaliziran naslov = | avtor = Zvonimir Kosem | opombe = | izdano = ''{{mp|delo|Prosveta}}'' 24/220, 221, 223–225; {{mp|leto|1931}} | vir = dLib {{fc|dlib|MSSD093A|s=4|220}} {{fc|dlib|NLFEFBKD|s=4|221}} {{fc|dlib|UCANA9SY|s=4|223}} {{fc|dlib|YJ1XTDCU|s=4|224}} {{fc|dlib|RJSSXK70|s=4|225}} | dovoljenje = javna last | obdelano = }} {{rimska poglavja s piko|5}} == I. == Med skalami, samo tuintam obraslimi o trnjem in osatom, po bodečem, od solnca razpaljenem pesku, ki je pokrival strmo stezo, je hitela devojka, z veliko butaro dračja na hrbtu. Na zatilniku v dvoje poveskov zavezana rdeča ruta se je živo svetila v belini skalovja, in kadarkoli je zapihal od morja veter in zastrujil v vročem ozračju s svojimi po slani morski vodi dišečimi vrtinci, sta vzvihrala poveska na zatilniku, kakor dvoje rdečih peroti. Devojka je bila bosa, butara na hrbtu težka, pa sta vseeno naglo stopali, skoraj skakljali po ostrem pesku zagoreli nožici. Hipoma je obstala. Sredi steze se je plazil z dvignjeno glavo in iztegnjenim, sikajočim želom gad. Devojka pa je vrgla butaro brez strahu na tla, pograbila velik kamen, dvignila roko in zamahnila — kamen je zadel gada naravnost v glavo in mu jo razčefedral, da se je kači gibki trup napel v drgetajoč lok, odskočil s steze preko skale in obvisel tamkaj na trnovih bodicah. Pod rdečo ruto ni zganila pri tem niti ena poteza nje opaljenih lic, ne tesno stisnjenih ozkih ustnic. Urno, kakor jo je odložila, si je zadela devojka butaro spet na hrbet in hotela nadaljevati svojo pot, ko sta pomigala uznad skalnih grmad dolga uhlja Šutaričevega osla, na oslu, otovorjenem z dračjem, vrhu dračja stari Šutarič, z debelo drenovo šibo v roki, neprenehoma poganjajoč: »Ču! ču! ču!« Devojki je spreletel lica vesel smehljaj, kakor pozdrav sosedu, ki se ji je bližal po stranstezi izza belih skal, zmerom višji, zmerom širši, od solnca ožgan po zgrbančenem obrazu in koščenih rokah, z dolgima nogama bingljajoč z oslovega hrbta. »Ej, čiča Pero, ali ste tudi vi šli danes po drva?« Starec je usločil suho roko in pokazal proti goram v ozadju. »Na Rebri sem bil, seveda. A ti, Zora, ti si bila na Goljavi, kajne?« »Še dalje — pod Belo ravnjo. Pa so tudi tam še pobirali pred mano. Kar je boljšega, debelejšega, so odnesli že drugi. Sirota pa paberkuj, če hodeš prinesti domov butarco drčet.« »Pa kačo si ubila — videl sem, Zora, je skremžil starec obraz, da bi iztisnil iz debelih, žuljem podobnih gub košček smehljaja ter pokazal tako devojki svoje občudovanje. Dobro roko imaš, da zadeneš s prvim zamahom.« »Ta je sedma,« je povedala devojka; »šest sem jih že pobila letos.« Starec je izvlekel iz žepa robec in si brisal ž njim znojno čelo. »Hu, kakšna vročina! Vam spodaj pri morju je bolje — troje korakov od hiše ima tam človek kopel ... Še jaz bom prenesel svojo bajto tjadol ...« In spet je pognal. »Stipe kaj piše iz Amerike, čiča Pero?« je vprašala devojka, noseč pred oslom svojo butaro. »Meni je pisal pred meseci, da se namerava vrniti. Potem nisem dobila nobenega pisma več ...« »Tako?« se je začutil starec in gube na obrazu so se mu stisnile, pa se takoj nato spet razmaknile, ker se je razlila mednje svetloba. »Stipe te hote iznenaditi, Zora! Še ta mesec se povrne — tako nam je pisal prejšnji teden. In tebi, Zora, izroča pozdrave.« »Meni —« se je sklonila devojka pod butaro in pospešila korake, kakor bi se bala, da bo starec opazil rdečico na njenem obrazu. »Prihranil si je dolarjev, sinko moj, eh —« je vzmignil starec s brado. »Ob morju si bo dal sezidati hišo in trgovino bo odprl, tako piše; in da je domovina le domovina. Še jaz si bom na stara leta oddahnil pri njem ...« »Stipe je bil zmerom dober,« je rekla devojka in se ozrla. Starec je ni slišal, pa je razumel njen pogled. »Sinko moj, eh ...« je mrmral sam zase, zdajpazdaj tlesknil osla s plosko dlanjo ob bok in poganjal. »Ču! čul ču!« Iz kotanje se je dvignila s ploščatim laporjem krita koča, med ukrivljenimi smokvami in oljkami izza skal proti solncu zevajoča s svojimi mrkimi linami. Na pragu je sedela devojčica, zagorela v obraz in razoglava, da sta se ji bliščali v solncu po hrbtu lijoči pletenici črnih las. »Pa smo prišli, slava Bogu,« je skočil starec z osla, oziraje se proti pragu. »In drva smo pritovorili, Katica, he—he, glej, kolikšen kup drv, hčerkica moja ...« Katice pa ni bilo že nič več na pragu — vrtela se je okrog Zore. »Stipe se povrne iz Amerike, Zora! Se ta mesec! In tebe poSdrsvIja, Zora ... Ti ne veš, kako težko pričakujemo vajine svatbe!« Zora je plamtela v lica kako v solncu mak; gledala je, kako skaklja okrog nje devojčica, hotela ji je povedati nekaj lepega — ali iz ust ni bilo besede. Naglo se je poslovila, in Šutaričeva koča je ostala za njo v kotanji. Za ovinkom se je odprlo morje. Na grmade kamenja je posijal blesk iz zlatih daljav, blesk trepečoč, blesk mavričnih barv. Široko in svobodno je dihalo pod skalami morje, posuto z belimi lisami, belimi jadrnicami. Daleč tam zadaj je plul svetel parnik, in dim, vijoč se nad valovi, se je gibal v drhteči svetlobi kakor črn dolg trak. Veter se je dvignil, gorak, opojen, jadra nad sinjo morsko planjavo so zanihala, na desno, na levo, črni trak nad valovi je bil presekan, se je razblinil. Veter šumeč, naraščajoč, veter od morja, veter proti skalam, preko skal ... Zora je odložila butaro in sedla na skalo; ruta na glavi ji je flafotala v vetru. Pod njo, pod golimi pečinami, je dremalo na obali ob morju razpotegnjeno ribiško naselje. Polagoma zatonu bližajoče se solnce je svetilo na lapornate strehe, na sivo zidovje, na čolničke in široke ribiške barke, pozibavajoče se ob bregu, do polovice že pregrnjene a sencami, ki so se plazile z visokega pečevja. Tiho je bilo nad morjem, tiho nad skalami. Pa se je razlegla v to tišino pesem, sladka pesem hrepenenja — pesem v daljavo: Oj more duboko, sva moja radosti — Zora je prepevala. Njeni pogledi so hiteli v daljavo, preko blesteče morske gladine, za zahajajočim solncem. — po tebi meni plovi cvet moje mladosti — — — Kakor da prepeva ž njo vred to njeno pesem hrepenenja morje samo, vsak val, vsak dih vetra! In kakor da so se ozrle iz daljave njegove, Stipejeve oči in jo pozdravile ... Zora je vstala, zagrabila butaro in stekla navzdol proti morju ... == II. == Večer, razpet nad morjem, nad samotnim ribiškim naseljem, je vzblestel pokojno v mesečini; s katero obliti ste sedeli na kamenitih stopnicah nizke hiše Zora in njena sivolasa mati. »Praviš, da se vrne še te mesec, Zora?« je izpregovorila mati počasi, skoraj neslišno, z žuljavimi dlanmi zastiraje svoj izsušeni obraz. »Čiča Pero sam mi je povedal,« so žarele devojki v mesečini oči. Mati je iztegnila proti njej roke, kakor da jo hoče objeti. »Kako se veselim s teboj, Zora, hčerkica moja ... tvoje sreče se veselim ...« »Moje sreče ...« je drhtel devojki glas in glava se ji je nagibala na prsi. »On se je zaobljubil tebi, ti njemu,« so se gibale materine ustice. »Dolgo je že v tujini, tri leta, in ni pozabil nate. In ti nisi pozabila nanj, Zora ... Samo da bi vaju videla že enkrat pred oltarjem, srečen, presrečen par — to si želim ...« Od morja je vzpahljal veter in stresel svetlo mrežo, ki jo je bila spredla preko devojkinih las mesečina. Devojka je dvignila glavo, hotela je pogledati materi v oči, pa ni mogla. »O mati, mati, da bi ti vedela!« ji je kljuvalo v srcu. Ozrla se je proti morju. Z vprašanjem je skušala prikriti svojo razburjenost. »Ali ne prihajajo naši? Zdelo se mi je, da slišim Markov glas ... Dolgo jih ni danes ...« »Samo veter je ...« je posluhnila mati in zavzdihnila. »Ti otroci! Odkar sta na počitnicah Marko in Mate, nimam miru. Kakor živo srebro — zdaj tu, zdaj tam — ti starka pa pazi, da se jagnjiče kje ne spotakne! Ali veš, da se je Marko zagledal v Zlato, Pavličevo Zlato?« »Stara znanca sta, mati! Oba študirata v mestu, tam sta skupaj, pa še doma na moreta biti drug brez drugega.« »Ne samo znanca,« ja odmajala mati a glavo. »Ti hodiš v goro po drva, Zora, ti ne vidiš vsega. Mati pa vse vidi, vse bolje vidi. Preveč živ je tvoj brat Marko, preveč se tudi smeje ... Ljubši mi je Mate; bolj je miren, bolj tih; kakor da mi je kaj več, nego samo Markov prijatelj ... In tiste njegove oči — ali se ti ne zdi, Zora, da ima prav take oči tudi Stipe?« Takrat se je nagnila Zorina glava materi v naročje. In devojka je tiho zaihtela v materinem naročju. »O mati, moja mati!« »Tecite, solze sreče, tecite!« so šepetale nad njeno glavo starkine ustnice, in v skrivnostnem vzgibavanju so oživele nad njo sklanjajoče se uvele roke. »Zdaj, ko je pisal Stipe, da se vrne, boš štela dneve in ure, Zora ...« »O mati — —!« »Tako sem ihtela od sreče nekoč jaz, ko se je bližal čas moje svatbe ...« so obvisele ničesar sluteči starki roke na hčerkinem obramju. »Pa, Zora, prestani, da še kdo ne čuje! Glej, naši se že vračajo.« Iz črnih senc nad morjem se je izločilo visoko jadro, se zajedlo v modrikasto ploskev povešenega večernega neba in se bližalo obali. Trenutek pozneje se jo začul Markov veseli smeh, za njim Zlatin in Markov glas. Jadro kakor da je zdrknilo z neba in se prihuljilo ob vitkem jamboru v visečo temno perot nad temno vodo; črna in tiha je obstala ob bregu barčica. Po obali proti kamenitim stopnicam pa so pohiteli nagli koraki. »Hej, mamica!« je vriskal že od daleč Marko. »Ali si nas kaj težko pričakovala? Danes smo bili daleč, tam na Zavinkih ... In ribic smo nalovili, mamica, ribic .. . Daj sem ribice, Mate!« Na trdi kamen je plosknila nabasana platnena vreča z ribami, pred Zoro In materjo pa je stal Mata, lep, stasit mladenič, Markov prijatelj in šolski drug iz mesta, s tihim smehljajem na licih. »Same lokarde, mati Gazdičeva! To bo imela Zora spet dela v kuhinji! ... A jutri je nedelja, jutri mora tudi Zora z nami. Na Zavinke se spet odpeljemo!« Še rosne, so zajele njene oči pozdrav njegovega pogleda in se zableščale v njem ljubeče in hrepeneče. »Da bomo spet plavali in tekmovali, kakor zadnjič, gospod Mate?« »In da bom še enkrat zmagal jaz!« se je odblesknil smehljaj z njegovih svetlih zob. »Prazen strah — nič takega ne bomo počenjali jutri, gospodična Zora! Samo vozili se bomo, vriskali in prepevali ...« Oglasila se je Zlata, ki je stala zadaj poleg Marka, s širokim žoltim slamnikom na glavi, polna in kipeča: »Mati Gazdičeva, vi ne veste, kakšen junak je to, gospod Mate! On je vse v eni osebi: mornar, ribič, plaveč prve vrste, filozof — —« »— in Amerlkanec!« je končal Marko. »Danes je sklenil, da obrne filozofiji in univerzi hrbet in da pojde v Ameriko! Da si nagrabi dolarjev, seveda!« »V Ameriko? ja vstala Zora. »Pa ne mislite resno, gospod Mate?« »Marko in gospodična Zlata se rada šalita, kakor sem se šalil tudi jaz,« se je smehljal Mate, in Zorin obraz se je zjasnil. Za Zoro je vstala mati. »Zdaj pa k večerji, otroci! Trudni ste in lačni — poznam jaz take romarje ...« »In jaz moram tudi domov," se je spomnila Zlata in se obrnila. »Lahko noč, mamka Gazdičeva!« »Kitare ne pozabi nocoj doma, Zlata!« je zaklical za njo Marko. »Vsi trije pridemo, a vi boste igrali, gospodična Zlata ...« ja dodal še Mate. Po večerji se je utrgalo od kamenitih stopnic Gazdičeve hiše troje senc — troje temnih, gibajočih se črt v mesečni noči. Od Pavličeve hiše ena senca. Ob morju so se sence strnile in ena sama široka, črna lisa se je pomikala po obali. »Udari na strune, Zlatica!« je šepetal Marko. »Tam pri oljkah, mili moj ...« se ga je oklepala njena levica. Za Markom in Zlato sta stopala Mate in Zora. »Kaj si danes tako zamišljena, Zorica?« je tiho vprašal on. »O Mate — zvedel boš, vse boš še zvedel — —« je dahnilo proti njegovemu obrazu z njenih ustnic, in njena vroča roka je podrhtavala v njegovi dlani. Morje, v noč zavito, ja pošumevalo in vzdihovalo kakor iz sanj. V daljavi brleče lučke so zdaj izginjale, zdaj se spet posvetile nad valovi in se bližale, kakor da hočejo poleteti k bregu, pa so nenadoma spet pogasnile druga za drugo — ribiči s svojimi švigajočimi čolni so ribarili tamkaj. Pod oljkami je zazvenela Zlatina kitara. Sladki glasovi strun so se napletli v noč, morje se ja zdramilo in prisluhnilo, veter se je samo šepetaje vrtel nad valovi, vrtal se nad gladkim oplečjem skal, v vetru so se nagibale oljke. Zlatina lica je zalivala mesečina, da so se svetila kakor posrebrena; pred Zlato, pred njenimi nogami, ja slonel Marko in ustnice so mu drhtele ... Na skali za oljkami sta sedela Mate in Zora. Pa se je nagnila k njenemu obrazu njegova glava in njegova roka se je oklenila njenega pasu. »Povej mi vendar, kaj ti je danes, Zora? Tako skrivnostna se mi zdiš ...« Naslonila je glavo na njegovo ramo in ga objela z obema rokama. »Stipe, ki me hočejo ž njim poročiti, se vrne is Amerike, Mate ... še ta mesec ...« == III. == Plamenožar zjutraj da vzhodu bleščečega solnca se je sredi morja razplamtel, da so utrinjale jadrnice na valovih in se je svetilo skalovje nad obalo kakor izklesano iz slabastra. V zraku se je iskril smehljaj dne, nedelje, njen blesk je ležal na rjavih licih ribičev, ki so se vračali pod zavešenimi jadri počivajoči in prepevajoči s ponosnega ribjega lova, in njen vonj je sladko občutila Zora, sloneča ob Mateju pod razpetim, v vetru nagnjenim jadrom, z očmi vsa v bleščobi neba in morja, da ni videla ne slišala Marka in Zlate, kako se na nasprotni strani jambora sklanjata drug k drugemu. Vonj nedelje pa ni segal v devojkino srce kakor nekoč, dotikal se je samo njenih lic. Kakor plamen sredi plamenja se je zdela sama sebi, kakor val sredi valovja! Ponoči je bila sklenila, da ne pojde v Zavinke, da bo ostala doma pri materi; sklenila, da bo kljubovala sebi, svojemu srcu in Mateju ... da hoče biti še tista Zora kakor pred meseci, z mislimi in sanjami samo pri Stipeju ; sklenila, da se bo Mateja izogibala, umikala se njegovim očem, da ga zaprosi, naj se tudi on ne ozre več nanjo, naj ne ruši njenega srčnega miru, če že ne zaradi nje same, zaradi njene matere, ki ga je — tujca sprejela gostoljubno pod streho. Zdaj je slonela ob Mateju, peljala se z njim v Zavinke, niti besedice mu ni očitala. Mate jo je prijel za roko; ni mu je izmaknila. Matejeve oči so smehljale, lovile njen pogled; ni mu umaknila pogleda — k njemu, ki se je hotela obrniti od njega, so se vračale njene sanje ... »Mreže, Mate!« je presekal tišino Markov glas. »Kmalu bomo na Zavinkih ... Popoldne mreže dvignemo in si spečemo rib ...« »Kakor svobodni otroci morja,« je vzkliknila Zlata, gugaje se na sivi, od dežja izprani deski, s solnčnimi žarki popisana od žoltega slamnika do žoltih čeveljčkov. »Lov in igra — to je naše življenje ...« »In smeh in veselje,« se je zasmejal Marko. »Saj smo mladi, zato bodimo tudi veseli — kakor poje tista stara pasem ...« Spustili so v morje dvoje mrež. In kakor so se bočile Mateju v solncu široke prsi, kakor so se mu napenjale na rokah mišice — vsako njegovo kretnjo so ljubeče spremljale Zorine oči. Nenadoma je vstala in se obrnila, kakor da jo je kdo poklical. Veter je gonil in napihaval valove preko neizmerne morske planjave. Vsi valovi svetli, kakor z biseri posejani. Tam zadaj dolg parnik z rdečimi, vihrajočimi zastavicami na jamborih. Ali se ne vrača Stipe iz Amerike? Ali je ni poklical Stipe? ... Samo veter je pošumeval nad valovi — in rdeče zastavice so izginile v daljavi ... Toda spet — ali se ni ozrla vanjo mati? Preko obale do kamenitih stopnic pljuskajo valovi. Na stopnicah pred hišo sedi mati, z dlanmi pred obrazom. In strmi ba morje, za bežečo barčico. Mati sirotica — saj ne sluti, kakšen vihar je v hčerkinem srcu, ne ve, da Zora ni ihtela v njenem naročju od sreče. Ali je ni poklicale zdaj, ali ni pogledala v njeno srce natančno in se zgrozila? Veter, veter ... Škropeči pobrizgi valov, penečih se v plimi, so se zrušili kakor vrste zlatih slapov — kamenitih stopnic nikjer, matere nikjer ... Matejeva roka se jo je dotaknila. »Pazi, da ne padeš v morje, Zora! Vrvi se oprimi ... ali pa sedi!« Devojka pa je stala pod plahutajočim jadrom nepremično, kakor kip. Prvič je bilo, da je umaknila Mateju pogled. »Sedi!« jo je prijela njegova krepka desnica in jo posadila nazaj na sedež. »Moglo bi se pripetiti, da bi te visok val pograbil, ko bi niti sama ne vedela, kdaj in kako, in bi te potegnil s seboj, Zorica ...« Sedela je kraj njega, tiha, kakor izpremenjena, in si zakrivala obraz. »Kaj ti je, dušica?« se je nagnil k njej. Skozi dlani so jo žgale njegov« plamteče oči. »Kako se sramujem, Mate ...« se je izvil šepet izpod njenih dlani. »Svojega zaročenca varam, mater varam ... vse ljudi varam ...« Stisnil jo je k sebi. »Nikogar ne varaš, Zora! Materi porečeš, da ljubiš mene, ne Stipeja — in vse bo dobro ... Kakšen otrok si, Zorica!« Njej so blestele solze v očeh. »Ničesar ti ne očitam, Mate ... sama sem kriva ... Ali mesec dni, odkar si ti pri nas, moja duša nima miru ... Sirota jaz! Ti si gospod, v mestu doma, jaz pa sem preprosta devojka ... In — saj me ne ljubiš, Mate ...« Izpustil je njeno roko, vstal in šel na drugo stran jambora. Ko se je izmed debelih vrvi posvetil njegov obraz in so njegove mišičaste roke obračale jadro, da so škripale nategnjene vrvi, se njegove oči niso ozrle več nanjo. In ko se je vrnil, ni sedel k njej; oprl si je komolca na kolena, si prižgal svojo kratko pipico in se zagledal na morje ... Mehka roka se je spustila na njegovo ramo. »Ali si kaj hud, Mate?« Nad njim se je sklanjal Zorin obraz in njene oči so se smehljale in prosile. »Nisem te hotela razžaliti ... Oprosti mi, Mate!« Njegov pogled, teman, v daljavo na morje zavrtan, pa se ni premaknil. »Saj me ljubiš, Mate ... Ne jezi se več name! ...« Sedla je poleg njega. Njemu so se lica jasnila; in ko se mu je izvrtal pogled iz iskričaste daljave, so prestregle njegovi oči njen smehljaj, in žarek solnčne svetlobe, utripajoč na njegovem obrazu, je odskočil z njegovih na njene ustnice ... Barčica je obstala v širokem, velikem polkrogu podobnem zalivu, nad katerim so se dvigale visoke skale, nekatere v drznih zavinkih nagnjene nad morje. Ko je napolnil veseli vrisk došlecev tihi kraj, se je dvignila z ostrih grebenov jata galebov in plahutaje, poletela proti morju. »Naš raj, 'en miniature'« se je veselil Marko, vodeč Zlato za roko ob peščeni obali. »Te divje skale, ti visoki grebeni, ta prostrana morska plan — kako divno, kako romantično!« Na vseh obrazih je trepetalo solnce. Mate, najboljši plavač, je prvi skočil s skale v morje. Za Matejem Marica in Zlata; plavala sta daleč venkaj na morje, oba glasna in vesela, kakor dvoje tik nad valovi vriščečih galebov; za trenutek sta izginila pod vijoličastim osojem valov, pa sta spet vzblisnili med pršečimi penami njuni svatli čepici. Nedaleč od njiju je migljala iz valov belina Zorine rame, Zorine čepice. Prostost morja, široka, brezmejna ... iz nje viseči srebrni cvetovi ... Iztegni roko, utrgaj čudežni cvet! Zora kakor da je v tej prostosti zaživela novo svetlo življenje; še enkrat je kanila v devojkino srce kaplja odločne volje — po čudežnem cvetu se js iztegnila roka ... == IV. == Truden od plavanja. se je zleknil Mate na prod in zadremal. V eno samo dolgo zlato zeleno črto stisnjena bela obala je krožila pred napolzatisnjenimi trepalnicami kakor paradiž zastirajoča ograja, se zdaj umaknila daleč v daljavo, en sam ozek plamenček, zdaj se spet približala, široka in plapolajoča, da se je zableščalo iz paradiža sanjajočim očem. Ko so butnili valovi v močnem vetru ob breg in pljusknili v visokih popenkih na prod, se je predramil iz dremavice — iz zlatozelene črte je posijala okrog njega v rastočih kolobarjih belina obale. Sedel je, objel z rokama nogi pod koleni, nagnil glavo in tako sključen strmel na morje pred seboj. Marka, Zlate in Zore ni bilo nikjer, ne na morju, ne na bregu! Odpeljali se niso, ne, ker še se je pozibavala k skali pripeta barčica s povešenim jadrom. Toda kam so šli? Kam je šla Zora? Mate je vstal; gosti kodri so mu silili izpod čepice na oči in poteze okrog usten so se mu zajedle visoko v lica. Še pred kratkim krotko jagnje se je razmahnilo v hrumečega leva. »To ti poplačam, Zora!« je siknil skozi zobe. »Umika se mi — še zmerom nisem zmagal! Ampak tako bora zlomil jaz tvojo voljo, devojčica, kakor zlomi konj z enim samim udarom kopita šibko otroško igračko! ... Hm, mogoče je zadaj za skalami. Takoj te poiščem!« Skoraj stekel je po gladkih pečinah in izjedeninah ob morju, pod visečimi kamenitimi grebeni. Na okrogli vzboklini skale, še daleč za Zavinki, je opazil nad seboj Marka in Zlato; drug poleg drugega ležeča sta se solnčila, se igrala s kamenčki kakor dva otroka in pri tem veselo žvrgolela. Mate je smuknil neopažen pod skalo in hitel dalje; vroče mu je bilo in potil se je, da mu je kapljal znoj s čela na roke. Navpik iz morja streleča pečina mu je zastavila pot — obala na tej strani se je končala. Skozi široko luknjo v skalovju je pihal veter. Kakor skozi daljnogled je videl Mate, kako se sveti v daljavi na mrgoleči morski planjavi samotna jadrnica z visokimi belimi jadri. In je planil v morje in plaval na drugo stran. Ko se je oprijel skale in zlezel na kopno, je dolgo časa počival, z razleknjenima rokama in nogama, v svojem besu rastoč v giganta, ki se pripravlja, da se bo pognal z zemlje proti nebu, potrgal z neba zvezde in jih pometal v morje. Poteze na obrazu so se mu podaljšale in poglobile; in vnovič je siknil skozi zobe: »Zmage hočem, Zora! Zmage nad tistim Stipejem, ki ga sicer ne poznam, pa se vendar moram boriti proti njemu!« Veter je zabučal — z vetrom pa je tedaj kakor iz valov zazvončkljala pesem: Oj more duboko, sva moja radosti — — — Mate je planil pokonci in se nemirno ozrl. »To je ona, Zora ... njen glas je to! ...« Šele zdaj je zapazil zadaj ob ovinku iz morja vzpeto skalo, na njej dvoje svetlih rok, svetlo čepico. »Da, to je ona ...« je ponovno skočil v morje in plaval proti skali. In kolikor bliže je bil belim čerem, toliko burneje mu je utripalo srce. Razjarjen lev se je bil odpravil na pot — spet krotko jagnje, za kakršno je veljal med preprostimi dobrimi ljudmi, se je bližal cilju. Utopljen se je ulovil za ostro čer in plezal po skali navzgor. »Zora!« Slonela je na skalni steni, s pogledom v bizarno prostranost morja pred seboj, s hrbtom proti došlecu. Ne videla, ne slišala ga ni bila. V solncu so se svetili izpod čepice iztisnjeni uvojci njenih las in njena iztegnjena desnica je vžarevala kakor en sam zlat pramen svetlobe. »Zora, Zorica!« je zaklical glasneje. Hotel se je skloniti, da bi ji neopažen zatisnil oči in jo poljubil na zatilnik, toda tisti hip se je obrnila, z začudenimi očmi, skoraj prestrašena. »Ti tukaj, Mate?« Prsi so ji kipele in oči žarele. »Slišal sem tvojo pesem, Zora, in sem plaval — —« »Zakaj si me iskal?« je vprašala z drhtečim glasom. "Pobegnila sem, da bi se skrila pred teboj. Ker — samo njegova sem, Stipejeva ... Trdo jo je prijel za roko. »Vem, da si se hotela pred menoj umakniti, Zora — umakniti se ne moreš. Skriti si se hotela — skriti se ne moreš. V očeh ti je zapisano, da ljubiš mene, samo mene, Zorica!" Videla je, kako mu plamte oči, kako se mu premikajoče se poteze okrog usten v strasti zarezavajo v obraz. »Bogorodica svetogorska ... usmili se sirote!« so šepetale njene ustnice, kakor v molitvi. Sedel je ob njej, z obrazom ob njenih ustnicah, pa je nenadoma vstal. »Zbogom, Zora, za zmerom!« Šel je po skali navzdol, visok, ponosen, in obstal z dvignjenima rokama nad penečimi se valovi. Nekaj čudovitega se je zgodilo v njegovem srcu: zasmilila se mu je devojka na skali, zasmilila njena mati in nepoznani Stipe, in sklenil je, da se odpelje takoj prihodnji dan nazaj v mesto. Glas je zavel do njega, sladak, topel: »Mate!« Obrnil se je, z mirnimi očmi, mirnim obrazom, kakor prerojen. Pred njim je stala Zora, v jasnini neba in kakor še nikoli. In topla, ga je objela. »Ne hodi, Mate! sem ... samo tvoja!« In Mate je ostal, z njeno zlomljeno voljo v svojih rokah. == V. == Na dan, ko se je vrnil Stipe iz Amerike, je stal pred Gazdičevo hišo privezan Šutaričev osel in migotal z ušesi, oziraje se nemirno proti morju, ki je še od jutra temno bučalo, kakor da hoče s svojimi valovi zaliti obalo z ribiškimi kočami vred — zadaj za hišo, v majhnem vrtu, pa je sedela pisana družba. Stari Šutarič, ves is sebe od radosti, ker se je Stipe vrnil, se ni ganil od sina — kakor da sedi ob zakladu; zdajpazdaj si je obrisal s koščenimi rokami od tolike sreče vlažne oči. Ob bratu je žvrgolela Katica, z biserjem na vratu, zlat lišček. In Mate, ki se je odpravljal ta dan v mesto, je sedel ob mizi žareč, s popetimi gumbi na svetlem mestnem suknjiču, iznad belega ovratnika vzpet nad drugimi obrazi, s pritajenim, skrivnostnim smehljajem krožeč od matere Gazdičeve in Zore, ki sta neumorno donašali na mizo črnega vina, pečenih sardel, smokev in grozdja, preko Marka, ki je slonel zamišljen kraj njega, do starega Šutariča in njegovega sina Amerikanca, ki se je v krogu svojih nekdanjih prijateljev in znancev s polnim kozarcem v roki nagibal zdaj k temu, zdaj k onemu, da je ustregel vsem nazdrsvilnim klicem. Govoril je samo on, samo Stipe; govoril o Ameriki, deželi svobode o njeni prostranosti, o železnicah in rudokopih, o širokih mestih in visokih hišah, ki se spenjajo s svojimi stoterimi nadstropji pod oblake, o elektriki, ki svetijo tam ž njo v zadnji bajti, o strojih, ki ž njimi tam kosijo, žanjejo, grabijo, mlatijo, o rekah in parnikih, o razsežnih farmah, njenih cowboyjih, o dolarjih in multimilijonarjih. Nič manjšemu velikanu od Mateja so se mu gibale pri pripovedovanju roke in ramena, kakor da so zašle iz svobode v ječo, kakor da se žele razmaha v tem neznatnem, od širokega sveta ločenem obmorskem zakotku. Kadarkoli se je iztegnila njegova široka pest preko mize, je bilo, kakor da sta dihnila med zbrano družbo nepoznana moč in pogum in se odpira pred začudenimi očmi popolnoma nov svet: gore, prevrtane z dolgimi predori, kleče pred bogatimi poljanami, pred zlatim morjem pšenice, kakor ogromni velblodi, da preneso zrnato bogastvo še v druge dežele; zevajoči prepadi se umikajo, stiskajo h goram — preko prepadov, po visoko vzpetih mostovih, pa vihrajo bliskoviti vlaki in drdrajo v ovinkih na nepregledni ravni mimo mest, mimo visokih tvornic, mimo jekla, železa, zlata, srebra; in tam — pristanišča, s črnimi dimniki parnikov zabasana, od razpenjajočih se jader migljajoča ... Dolgo je govoril Stipe; in kakor je govoril, kakor so se razmikale zmerom novim domislekom gube na njegovem čelu, tako so se premikale poteze na obrazih poslušajočih, da ne bi ušla njihovim ušesom niti ena beseda o lepoti svobode in bogastva tam za morjem ... Navdušenje, na vseh obrazih vzdrgetavajoče, pa se je odbijalo od Matejevih očeh. Njegov pogled, vsekan v Amerikančevo pest na mizi, je prepletal samo smehljaj: »Ti še ne veš, človeček, da si premagan! Kaj se toliko napihuješ?« Videl je, kako se ustavljajo njegove oči ljubeče zmerom le na Zori, smehljaj mu je obvisel tudi na njej, pa je takoj ugasnil. Bleda in prepala se mu je zazdela. Ko je pohitela od mize mimo njegova s prazno steklenico v roki, je čutil, kako je zavela proti njemu iz njenih oči žalost, iz njenih stopinj obup, in nehote je sklonil glavo. Marko mu je položil roko na ramo.« »Pa bi še počakal, Mate! Čez teden dni greva itak tudi jaz in Zlata. In peljali bi se skupaj.« Mate je vstal, kakor razjeden v obraz, nič več žareč in smehljajoč. »Sklenil sem, da grem danes, Marko; in tudi pojdem.« »Torej na svidenje v mestu, Mate!« Mate se je ozrl po vrtu. »Toliko še počakam, da pride Tvoja mati, Marko! Posloviti se še moram ...« »Nič se ti ne mudi, Mate! Posedi še in pij. Počakaš, da pride tudi Zora ...« Takrat je prihitela na vrt mati Gazdičeva, preplašena, z vijočima rokama. »Kam je šla Zora? Kje je Zora?« Stipe je umolknil, Mate in Marko sta se zdrznila, vseh oči so se ozirale in skale, vseh obrazi so se razpotegnili v eno samo vprašanje: »Kje je Zora?« Zore ni bilo nikjer. Stipe se je dvignil, širok, z rokama lomasteč, stol se je prevrnil za njim, za Stipejem so se dvignili vsi, z iščočimi očmi in iztegnjenimi vratovi, Katica pa je rekla: »Videla sem jo, ko je šla iz vrta. Bleda je bila in prepala ... mogoče je na obali.« »Na obali je!« se je zgnetlo ugibanje vseh v en sam odločen, hrupen klicaj — in vse je hitelo iz vrta. Črna, samo zdajpazdaj od bliskov osvetljena, sta se objemala nebo in morje — dvoje pobesnelih ogromnih teles se je borilo med seboj z gigantskimi rokami, da so se kresale iskre. Pod zabuhlimi oblaki ob breg butajoči visoki valovi so pljuskali čez obalo in škropili po hiteči gruči, po iztegnjenih iščočih rokah. »Zora! Zora!« je klical Stipe rjoveč, z rameni ob pljuskajočih valovih, bijoč okrog sebe z rokama, kakor da hoče potisniti peneče se morje od obale. »Kje si, Zora? Oglasi se, Zora!« Zora pa se ni oglasila od nikoder. In valovi se niso umaknili od obale; še bolj so naraščali, še bolj butali in hrumeli ob breg; in kakor da z vsakim zapljuskom ponavljajo Stipejevo vprašanje in se mu krohotaje rogajo: »Kje si, Zora? Kje si!« Na kemnitih stopnicah je obsedel Mate, s šklepetajočimi zobmi, gledaje za kličočimi in iščočimi. Mehke črte zmagoslavja, še pred kratkim napenjajoče njegova lica, so se izprevrgle v ostre vijuge kesa in obupa in mu v enem samem trenutku razorale obraz, da je bil podoben sključenemu starcu, ne mladeniču. Kakor skozi meglo je videl pred seboj nizko, k morju nagnjeno črno nebo, ob morju črne koče, za kočami, iznad lapornatih streh, pod nebom stisnjene, lomeče se jambore od bregu škripajočih ribiških bark, ob črnih valovih na obali črno, begajočo grupo ljudi. Hotel je zaklicati: »Zaman iščete, ljudje — samo jaz vem, kam je šla, kje je!« — toda glas mu je bil kakor prirastel na jezik in glava se mu je nagibala na prsi. Zmerom višji so bili valovi. Pod škropečimi penami gugajoča se gruča ljudi je potonila v daljavi, kakor da jih je požrlo morje. Veter je bučal preko streh in se lomil zdihovaje ob skalovju. Mate je hotel vstati, a noge so mu bile težke kakor svoje skal. hotel je dvigniti roko; roka mu je omahnila trda od života. Samo oči so mu živele in dolble gosti opoldanski mrak, da bi si izdolble pot do potonule gruče ljudi. Vrišč je švignil iz mraka, iznad valov v daljavi. Mate se je stresel, oči so mu hotele zbegane pobegniti — ena sama gola šklepetajoča čeljust je bil njegov obraz. Gruča se je vračala. Naglo, kakor da se trklja mimo zamračenih zidov, mimo zibajočih se bark, velik črn klobčič. Z gručo se je bližal vrišč. V Matejevem pogledu je obvisel prvi izmed vseh Stipe, z rameni odbijajoč valove, v njegovo srce pa je pičil iz vrišča krik oster in presunljiv, krik matere Gazdičeve: »Mrtva! Mrtva!« In ob materinem ihtenju tenki glas Katice: »Sirota! Kaj jo je gnalo v valove?!« S stopnic se je počasi dvignil. Roke so se mu tresle, v ustih mu je grgralo. Proti Stipeju se je premikala gola, šklepetajoča čeljust. »Jaz sem njen morilec, ljudje! Jaz sem jo pognal v valove!« Nihče ga ni čul. Zgrudil se je na tla. Stipe se je odpeljal še tisti mesec nazaj v Ameriko in se ni vrnil nikoli več. In nikoli več ni prišel h Gazdičevim na počitnice Mate. [[Kategorija:Prosveta]] [[Kategorija:Dela leta 1931]] [[Kategorija:Zvonimir Kosem]] hl8txc75odhd3t6wht29vx58g50grbw 0 39460 206759 206739 2022-07-19T15:23:15Z Zlebirmarusa 7457 /* VELIKO ZLO */ wikitext text/x-wiki {{naslov-mp | naslov= Kažipot ameriškim Slovenkam ali Kaj mora vedeti vsaka odrastla Slovenka | avtor= Zora Vitomir | izdano= Poučna biblioteka, 1915 | dovoljenje= javna last |izdano= {{mp|leto|1915}} |vir= {{fc|dlib|13AJWBCF|s=2–125|dLib}} | obdelano= }} ==PREDGOVOR.== Da je bila knjižica pričijoče vsebine nujno potrebna ameriskim rojakinjam, tega mi ne more nihče uporekati; najmanj pa tisti, ki dobro pozna naše to-zadevne razmere. <br>Ogromna večina rojakinj prihaja s kmetov. Kako enostavno in lepo je navadno tam življenje, kljub trplenju in neprilikam, katerih vsled navade skoro ne občutijo. Kdor živi priprosto, malo potrebuje in mu malo manjka in nikomur ničesar ne manjka, je zadovoljen in srečen. Njihovo znanje jim zadostuje in v splošnem naše ženske tam ne čutijo posebne potrebe po poduku o stvareh, o katerih govori ta knjiga. Nekoliko najpotrebnejših pojasnil prehaja od rodu do rodu in ta zadostujejo, dokler ostaja nihovo življenje tako priprosto, kakor so priprosta ta pojasnila in nauki. <br>Pomislimo sedaj na mirno, priprosto, čisto in lično vas z njenimi sanjavimi kočani, vabljivimi vrtiči, cvetoimi livadami, zelenimi logi, žuborečimi potočki itd, ter potem pomislimo na šumeče in drveče ameriško mesto ali na umazano in prašno rudniško naselbino. Kolika razlika! Nič čudno, če se naši naseljenki zdi ob prihodu v Ameriko, da je prišla na drug svet.{{prelom strani}} Tu se zanjo prične drugačno delo, drugačna obleka, drugačna hrana, drugačni običaji, drugačne življenjske okoličšine; skratka; človek mora tu pričeti novo živeti. <br>Na podlagi tega je docela naravno, da naleti “nova” rojakinja pri vsakem koraku na sto stvari, o katerih potrebuje pojasnila in pouka, bodisi zase, za gospodinjstvo, otroke, moža itd. Toda sedaj je vprašanje, kje dobiti ta pouk? Pri so-rojakinjah? Te so ravno tako željne pouka. V časopisih? Le nekoliko; v glavnem je pa stvar neprijetna, da bi se razpravljala v časopisu; pa tudi v slučaju, da bi se, bi se moglo kvečjem samo eno vprašanje naenkrat in tako bi stvar bila razkosana ter imela samo trenotno vrednost. <br>Preostaja torej samo še knjiga, v kateri je mogoče podati vse potrebne točke ena za drugo, se izraziti nekoliko svobodnejše, ker je namenjena samo onim, ki jo potrebujejo. Poleg tega ima knjiga trajno vrednost, ker se lahko spravi in pozneje zopet in zopet čita. In taka knjiga je sedaj pred vami. <br>V svojih izvajanjih sem se ogibala vsega, kar bi utegnilo žaliti rahločutnost čitateljic, razven tam, kjer se mi je zdelo nujno potrebno za razumevanje velike važnosti in nalog ženskega {{prelom strani}} telesa. Zato upam, da mi nihče ne bo očital pohujšljivosti. Marsikaj sem lahko izpustila, ker je že takozvana ‘Škofovska brošura’ opravila najbolj “kričeče” delo. Sicer pa pravi latinski rek: da nič naravnega ni grdega. Če se bo pa vseeno dobil kak naivnež, ki bo videl v tej knjigi pohujšanje, me bo pa tolažila zavest, da vsem še Bog ni mogel ustreči. <br>Vzrok, da sem se odločila spisati to knjigo, tiči v tem, ker sem v občevanju z mnogimi rojakinjami spoznala številne napake in pomanjkljivosti, ki prihajajo iz nevednosti in napačnega tolmačenja. Ob enem sem tudi sprevidela, da so naše rojakinje uka-željne in da imajo resno voljo opustiti nepravo ter se poprijeti pravega. Knjiga ima torej namen kazati pravo pot do lepega in srečnega življenja po slovenskih domovih. <br>Pri spisovanju te knjige sem se naslanjala na lastno znanje, deloma na razne zdravnišle knjige, zlasti na take, ki so jih spisale ženske zdravnice, ker ženska brez dvoma bolje pozna žensko telo nego moški. Na te sem se naslanjala pri vseh vprašanjih, tičočih se zdravniške vede; zato se lahko smatrajo za zanesljiva. <br>Zora Vitomir. <br>V Chicagu, III., meseca januarja 1915. {{prelom strani}} ==Prvo poglavje.== ===AMERIKA IN NAŠA DEKLETA=== <br>Slovenska dekleta prihajajo v Ameriko v zavesti, da je Amerika bogata na dolarjih in na ženinih. Če se ne motijo glede dolarjev, o tem ni moj namen razpravljati, a resnica je, da se ne motijo glede ženinov. O tem nam priča veliko število neprostovoljnih samcev po vseh naših naselbinah ter številne ženitne ponudbe po naših časopisih. <br>V takih okoliščinah ni treba nobeni ženitve željni Slovenki dolgo samevati, ako sama noče. Skunjave in vabljivost v tem oziru so celo tolike in tako številne, da marsikatera Slovenka, ki je imela namen samevati še dolgo vrsto let ali pa celo življenje, prelomi vse svoje obljube in sklepe ter se poroči s pravo “ameriško hitrostjo”. Poznam slučaje, ko so si naša dekleta že med potjo dobile ženine ter se poročile v nekaj tednih po prihodu v to deželo. <br>Ravno te, po eni strani ugodne, razmere za naša dekleta pa imajo na drugi strani jako škodljivo slabo stran. O tem nam govore številni {{prelom strani}} nesrečni zakoni med našimi rojaki v Ameriki. Ti zakoni so direktna posledica prej označenih razmer. Koliko naših deklet se moži v prezgodnji mladosti; koliko naših deklet se moži brez vsake ljubezni, zgolj iz dobičkaželjnosti, da bode mož skrbel za njo, brez vsake medsebojne simpatije, brez katere ne more biti srečnega zakona. Kako malo se naša dekleta zavedajo težkih in odgovornih dolžnosti, ki jih čakajo v zakonu. Na stotine naših nevest stopi v zakon brez pojmovanja vzvišenih nalog, ki jih je narava določila ženi kot soprogi, gospodinji in materi — širiteljici človeštva. <br>Lahko je stopiti v zakon, a v zakonu zadovoljno in srečno živeti pa ni tako lahko in to zlasti zato, ker si je marsikatera žena vse drugače predstavljala zakonsko življenje. Kadar naše dekle misili na ta stan, tedaj listajo njene misli navadno samo po knjigi lepote in sladkosti, a knjiga težav, skrbi, odgovornosti in samozatajevanja ostane nedotaknjena. <br>Pomislimo na iznenadenje, ki je doživi taka “nezrela” žena. Medeni tedni kmalu izginej, a na njihovo mesto pride spoznanje, da življenje ni igrača, temveč neizprosna resnost, neprestan boj in žrtvovanje. Vse to pa more le ona žena dobro prenesti in izvršiti, ki je {{prelom strani}} stopila v zakon s polno zavestjo o tem, kaj jo čaka, žena, ki je spoznala zakonsko skrivnost do dna že pred poroko. Tako ženo ne bodo ta ko zadele vsakojake neprilike, ker bo pripravljena nanje, dočim bodo njeno lahkomišljeno in nevedno sestro potrle do skrajnosti, ji vzele pogum in veselje do nadaljnega življenja — podobna postane cvetki, ki jo je obiskala nepričakovana slana. <br>Zakonske dolžnosti žene so težke, ako jih ona hoče vestno in natanko spolnjevati. Da pa more to storiti, je potrebno, da je njeno telo dovolj razvito in močno ter da je njen duh sposoben predočiti si vse podrobnosti o zakonu še predno stopi vanj. Za vse to pa se mora dati telesu, kakor tudi duhu dovolj časa, da dorasteta in se razvijeta do ženske zrelosti; z drugimi besedami se to pravi, da se dekle ne sme možiti v prezgodnji mladosti. Ako premladega konja uprežemo v težak voz, se kmalu pretegne ter postane neraben. Ako prisilimo otroka k delu, ki je zanj pretežko, se bo prevzdignil in omagal ter si nakopal usodepolne posledice za vse življenje. Isto je z zakonsko ženo, ki stopi prehitro v ta stan. <br>Poznam več slovenskih žen, ki so stare komaj 20 ali 22 let, a imajo že po dva ali tri deteta. {{prelom strani}} Ako bi te reve človek sodil po njihovi zunanjosti, bi trdil, da so stare po 35 let. Zato, drage rojakinje, ne stopajte prezgodaj v zakon, akohočete doseči pravo in trajno srečo v zakonu za sebe, za vašega moža in vaše otroke. Samo ob sebi je razumljivo, da mora telo omagati, ako ni dovolj močno in zrelo ter da temu sledi bolezen; bolezen in sreča se pa nikoli ne družite. <br>Mnogo naših deklet je pustilo svoje skrbne matere daleč v starem kraju in le redkokatera dobi tu v raznih sorodnikih in znancih prave zaščitnike, ki bi ji želeli vse tako dobro, kakor njeni starši. Nerazsodno dekle se počuti v tej novi deželi svobodno kakor ptica, ki je ušla iz kletke. Zato je treba še tem večje pozornosti od strani deklet samih kakor tudi onih, ki so v to poklicani, kajti nevarnosti so velike in številne. <br>Poznam pa celo matere, ki so svojim šestnajst in sedemnasjtletnim hčeram prigovarjale ženitev ter so se tudi poročile v tej starosti. Take matere so ali brez srca ali brez prave pameti. Kako naj taka zapeljana hči spoštuje svojo mater pozneje, ko sprevidi, da ji je mati sama zagrenila ali celo uničila življenje. Kako naj se taka hči potem zaupno obrača do svoje {{prelom strani}} matere za številne nasvete, ki jih potrebuje, ko je previdela, da ji je mati v glavni točki tako slabo svetovala. Matere, oskrbnice, kakor tudi ve, slovenska dekleta same, zakon je preresen, da bi se človek igral ž njim. Nobeno dekle naj ne stopi vanj, dokler ni telesno in duševno zrela zanj, četudi morebiti njen ženin ne odobrava odlašanja. Vsak trezen mladenič bo uvidel upravičenost vaše zahteve ter jezato boljše za dekle, da ga ne dobi, ker brez ljubezni itak ni sreče. <br>Sedaj nastane še vprašanje, v kateri starosti naj se može naša dekleta? Človek je odvisen od podnebja, v katerem živi ter od telesnega ustroja. Španke in južne Italijanke so godne za možitev že s 16. letom; seveda se jih dosti omoži še mlajših. Toda v podnebju, izpod kakoršnega prihajamo mi Slovenci, so dekleta še le z 20 ali 21 celo z 22. letom popolnoma dorastla in toraj tudi šele v tej starosti godna za možitev. <br>O tem piše znana evropska zdravnica Ana Fischer-Dueckelmann: Med 14. in 16. letom se pričenja delovanje notranjih spolnih organov {{prelom strani}} pri ženski. S pričetkom rednega mesečnega odtekanja krvi se prične tudi redno izločevanje zrelih jajčič; v tem času se izvrši tudi izprememba otroka v devico ali mladenko. V tej dobi se prično tudi pojavljati do tedaj neznani občutki ter prične rasti počasi skrivno zanimanje za drugi spol. Telesno popolnoma dorastla, tudi s popolnoma dorastlim okostjem, pa je ženska šele s končanim 20. do 21. letom. Šele v tej starosti naj bi začela misliti na zakon. Zgodnejši zakon naj bi se dovolil le v slučaju, ako je dekle nenavadno dobro razvito, kajti le potomstvo zrelih ljudij more biti zadosti močno. Tudi drevo nosi šele tedaj sad, ko je doseglo gotovo starost. To naj se stavi hčeram vedno pred oči. <br>Slovenski medicinec Mirko Črnič piše o tem takole: “Moti se, kdor misli, da je ženska vedno sposobna ploditve. Ne, namreč ta ima svoje meje na obe strani: v mladost in starost. Čas, v katerem je ženska sposobna izpolnjevati svoje spolne dolžnosti, je doba spolne godnosti. Njen nastop je odvisen od klime, kakor tudi od mnogih drugih okolnosti, pred svem telesne konstitucije in načina življenja. Spolna godnost nastopi v naših krajih pri dekletih med 13. in 15. letom ter traja nekako do 45. leta, {{prelom strani}} do starostne jalovosti. Te meje so le po priliki, povprečne; med temi pravilnimi mejniki je se ve mnogo izjemnih. <br>V času spolne godnosti izločuje ženska jajčke in je tako sposobna zanositi ali spočiti, to se pravi, moškemu semenu, prišedšemu v ženska spolovila se nudi prilika, oploditi ženski jajček. Le spolno godne ženske morejo roditi ker le pri takih so dani vsi pogoji za spočetje. <br>Nastop in prenehanje spolne godnosti je združeno z velikimi telesnimi in duševnimi izpremembami: iz deklice postane sredi drugega življenjskega desetletja devica, grudi ji rastejo, boki se ji bočijo, stas in obličje dobi drug izraz, obseg glasu se poveča… <br>V petem desetletju pa izgublja ženska mamljivi čar, začne se debeliti, pri čemur pridobiva zlasti na maščobi ter se izpreminja tudi v duševnosti: sitnosti starih žensk, zlasti tašč, so znane. <br>Najvažnejši znak spolne godnosti, ki se pojavi pri njenem nastopu in nega pri njenem odhodu, je perilo ali menstruacija (perioda)… {{prelom strani}} ===Srce človeško sveta stvar!=== <center><poem>Srce človeško — sveta stvar, Ne šali ž njim se mi nikar, V njem pekel naš je in naš raj, Se srcem našim ne igraj! En solnčni soj, en topel dan Iz tal izvabi cvet krasan; En črn oblak, en nočni mraz — In strt je cvet na večni čas. En gorek rek — srce odpre, En ljub pogled — srce se vžge; En hud pogled — srce mrje, En trd izrek — srce se stre… Po cvetkah ti vesel frfraš In sreblješ med iz zlatih čaš; A ko s cvetu na cvet hitiš — Li slutiš, kak spomin pustiš? Za tabo solz potok lijoč, Oči gasnoče, svet venoč, Zgubljen pokoj, kesanja strup, V potrti duši črn obup. S človeškim srcem ne igraj, Naš pekel v njem je in naš raj, Se srcem eno žitje streš, Se srcem eno bitje streš! Simon Gregorčič</poem></center> {{Prelom strani}} ==Drugo poglavje.== ===LJUBEZEN.=== Ljubezen je stvar našega srca. Kolikokrat se porodi v srcu proti volji in kolikokrat si človek želi, da bi se porodi v srcu proti volji in kolikokrat si človek želi, da bi se porodila, a se noče; ljubezen obstoji v tem, da se vzbudi v našem srcu nagnenje do gotove osebe, katero spoštujemo, obožujemo in ljubimo nad vse drugo ter smo voljni zanjo prenesti vse mogoče žrtve. Oni, ki ga ljubimo je naš vzor; biti z njim smatramo za višek sreče, biti brez njega spatrabo največje zlo. Kako lepa in vzvišena je torej prava ljubezen; opravičeno se imenuje luč sveta. Slavni polski pesnik trdi, da je človek nesrečen brez ljubezni. Vzemimo svetu ljubezen in vzeli smo mu vse, kar ima lepega in vzvišenega. Kaj je še kedaj dovedlo ljudij do popolnejših činov požrtvovalnosti in samozatajevanja nego ljubezen? <br>Srečnega zakonskega življenja si brez ljubezni ne moremo misliti, ako sodimo stvarno; tak zakon je življenje brez vsebine, življenje brez ogrevajočega solnca, je smrt pri živem telesu. {{prelom strani}} <br>Poglejmo hišo v družini, kjer vlada med zakonskimi ljubezen. Kako lepo in vabljivo življenje se živi tu. Nič prepirov, nič očitanj, nič zahrbtnosti in nesoglasja ne dobite tu. Njihov dom je hram božajoče sreče, ki lajša vse težave, blaži skrbi, pospešuje krepost, daje pomen življenju; skratka: ljubezen napravlja zakonsko breme sladko in prijetno in otroci so blagoslov zanjo. <br>Poglejmo pa nasprotno dom, kjer manjka ljubezni in simpatije. O, kaka velika razlika! Prepir je na dnevnem redu. Mož očita ženi to, žena možu ono. Nikake prizanesljivosti, nikakega ptrpljenja eden z drugim. Nikakih intimnih in iskrenih vezi ni, da bi spajale zakonca. Nikake prave ljubezni ni do otrok, ako so. Ti so dostikrat nedobrodošli ali celo sovraženi. Nikake požrtvovalnosti ni, vse je prisiljeno, napeto in zoperno. Možu prične postajati njegov dom zoperen, neprijeten. Njegove misli so povsod drugod prej kakor doma. Njegovim mislim sledi njegov korak tja, kjer si upa nadomestiti to, kar mu manjka. Žena ima zopet svoja pota in svoje misli. Edino, kar ju še veže je strah pred javnostjo in razni predsodki. Kako težko je tako zakonsko življenje in gorje za one, ki ga morajo živeti. {{prelom strani}} <br>Te odstavke sem anpisala zato, da naša za možitev zrela dekleta vsaj nekoliko spoznajo, kako potrebna je medsebojna ljubezen za srečo v zakonu. Danes naše dekle jako malo vpraša za ljubezen; samo da se brž omoži, pa misli, da bo vse dobro. <br>Čestokrat se je v resnici težko ustavljati vabljivim obljubam prijetnega mladeniča ter navdušenemu prigovarjanju raznih tet, sestričen in drugih sorodnikov in nesorodnikov. Dokler dekletovo srce še ni “obviselo” na gotovem fantu, tedaj ljubi še vse fante in nobenega. Zato v tem duševnem stanju dekleta niso posebno odporna za ženitne ponudbe; zlasti ako žive v takih razmerah, iz katerih bi se rade čimprej rešile. ===Moč ljubezni.=== <center><poem>Brez želje, brez nade Tekli so mi dnevi; En pogled od tebe Doleti me v revi. Ko se me polastil Rajski je občutek, Čisto me prestvaril Jeden je trenutek. {{prelom strani}} Roka v roko sega, Srce k srcu sili, Novo moč življenja Čutim v vsaki žili. Nova moč življenja Ude mi pretresa — Kak’ je lepa zemlja, Moja zdaj nebesa! Simon Jenko</poem></center> {{Prelom strani}} ==Tretje poglavje.== ===VELIKO ZLO=== Mnogo naših deklet živi na salonih, kjer je snubcev in pijače vedno dovolj. In kdo je bil še kedaj tako trden in močan, da bi ga pijača ne omajala? Vprašam vas: koliko nepremišljenih in nesrečnih zakonov se je sklenilo ob salonskih barih? Brez dvoma veliko! Ženitev pa je preresna stvar, da bi spadala v salon! Dekleta, ki ste na salonih, ve morate biti še posebno previdne, da ne storite nepremišljenega koraka. Rotim vas, bodite trezne in varujte svojo žensko čast, ako že morate na vsak način živeti v salonu. <br>Mimogrede naj omenim, da so vsakega obsojanja vredni oni salonerji, ki izrabljajo nerazsodna in šele iz starega kraja došla dekleta v to, da jih silijo za baro, da izvlečejo iz fantov tem več petic. Da fantje in drugi gostje niso posebno izbirčni v izrazih, je samo po sebi umevno. Torej za to, da saloner izkupi nekaj več grošev, mora biti dekle izpostavljeno najostudnejšim kvantam in nadlegovanju brezobzirnih in posurovelih pijancev. Vsaka stvar ima svoje meje, za to bi jih morala imeti tudi ta. Dekleta si čestokrat same ne morejo pomagati zato, ker so dolžne salonerju za vožnjo iz domovine in tedaj jim skoro ne kaže drugega, kakor, da odslužijo svoj dolg. Dostikrat jim pa tako življenje tudi ugaja zaradi njihove nerazsodnosti in mladostne razigranost. Toda od salonarjev samih se lahko zahteva, da vedo, kaj je prav in kaj ni! Tudi naše časopisje bi lahko temu vprašanju posvetilo nekoliko pažnje! Hvala pa oblastem raznih mest in držav, ki so sprejele razne odredbe, po katerih je prepovedano imeti ženske za baro, kajti ako iščemo vzrok tako veliki pokvarjenosti med našim ženstvom, tedaj pridemo po kratki raziskavi do zaključka, da šrohaja največ tega zla iz naših salonov. <br>Priznati moram sicer, da je med temi tudi nekaj častnih izjem, a veliko jih ni, kar je docela naravna posledica tega, kar sem omenila malo prejle. Za baro ni prostor za ženske, najmanj za nedosrastla in nedolžna dekleta. Kadar bodo izginila slovenska dekleta izza salonskih bar, tedaj bomo lahko trdili, da je naše ženstvo napravilo velik korak naprej. <br>Naša dekleta morajo priti do zavesti, da je nečastno in poniževalno za dekle, ako streže za baro, kajti tu si najslabši pijanec upa obrisati svoje umazane pete ob najpoštenejpe dekle, ker ve, da se mu ni bati zaslužene klofute, dokler ima kak nikel v žepu. {{prelom strani}} <br>Da se to zlo odpravi, je treba sodelovanja vseh naših rojakinj, ki naj si med seboj pomagajo in gredo na roke. S pomočjo njenih rojakinj bo vsaki Slovenki mogoče zapustiti salon, ako bi jo saloner silil za baro. Rojakinje, pokažimo, da nam Amerika še ni vzela vsega čuta za žensko poštenje in čast. <br>Nekaj še bolj nedopustljivega je, ako stariši sami silijo svoje mladoletne hčere za baro. Oni so brez dvoma izgubili zadnji čut poštenja in zadnjo iskrico ljubezni do svojega otroka. Taki staripi po mojem mnenju niso dosti boljši kakor tisti, ki prodajejo svoje hčere v zloglasne hiše. Kaj dobrega se naj mlado dovzetno dekliško srce nauči za baro, kjer je preklinjevanje in najostudnejše kvantanje na dnevnem redu. In poleg tega še pijača, ki omami vsakega hrusta, nikar še nežno otročje telo. Ako taka hči ne postane navadna vlačuga, je to pravi čudež. Kaj naj pričakujejo stariši od take hčere, ko so jo prodali v nežni mladosti iz lahkomiselnosti. Jaz ne vem, kakšno vest morajo imeti taki in kako morejo uživati take “judeževe srebrnike”. Drugega pač ne moremo več reči, kakor vzklikniti s pesnikom: “O, kako strašna slepota je človeka!” {{prelom strani}} ==Četrto poglavje.== ===NEKAJ POTREBNIH NASVETOV.=== <br>V tem poglavju želim dati čitateljicam še nekaj praktičnih nasvetov o izberi ženinov. <br>Pred vsem se ne prenagli nikdar! Nič ne škodi, ako se poroka nekoliko zavleče. Naj drugi še tako silijo, ti zahtevaj zase dovolj časa, da spoznaš ženina do dobra; da spoznaš njegovo naravo, da pretehtaš njegove dobre in njegove slabe lastnosti. Ne bodi v tem oziru popustljiva! Sodi strogo, a bodi pravična in odkritosrčna, kajti pred poroko je čas za premislek, po poroki je prepozno. <br>Ako je tvoj ženin surov in nepoboljšljiv, tedaj je v tvojo korist, da ga čimprej odsloviš. V zakonu je treba nežnosti, bodisi od strani žene ali moža. Surovež ne pozna ozirov in mej; zato ne moreš od njega pričakovati nič dobrega. <br>Ako ima tvoj ženin kako veliko napako, recimo, da je kvartavec ali kaj sličnega, tedaj ga opozori dobrohotno, češ, da naj to navado ali napako opusti tebi na ljubo. Ako bo kedaj spoštoval tvoje želje, tedaj jih bo pred poroko, če mu je kaj za tebe. Razume se, da morajo biti tvoje zahteve opravičene in pametne. Ako {{prelom strani}}sprevidiš, da je nepoboljšljiv, tedaj se naj vajini poti ločita takoj. <br>Največjo pozornost pa moraš imeti pred pijancem, kajti že pregovor pravi, da se pijanec prej ne spreobrne kakor v jamo zvrne, torej nikoli! Ako veš, da ime tvoj ženin nagnenje do pijače, tedaj si moraš na vsak način vzeti dovolj časa, da ga temeljito preizkusiš, ako ti je pri srcu tvoja sreča. Vsakomur bodi bolj popustljiva kakor pijancu, kajti življenje s pijancem je pekel. Dekleta so tisto zdravilo, ki more poboljšati naše piječi udane fante; vsakdo drugi je v tem oziru skoraj brez moči. Najboljši čas, da ta svoj vpliv izkoristijo je, ko so še proste vsake zakonske obveznosti in fantje med seboj tekmujejo, kateri si jo bo pridobil. Vsakega pijači vdanega fanta naj bi dekle najprvo pokaralo in ako to nepomaga, naj ni se ga izogibalo. Na ta način bi se rešil marsikateri mladenič iz žrela nenasitnega alkohola. Tu se nudi našim dekletom veliko in človekoljubno polje. Koliko bi v tem oziru dekleta lahko naredila za izboljšanje človeškega rodu. <br>Nič manjšo pozornost se naj ne posveti kvartopircem in ponočnjakom, kajti možje s to napako si ne bodo dolgo pomišljali zakartati {{prelom strani}} Zaslužene denarje, s katerimi bi imeli kupiti kruha družini! <br>Veliko vlogo pri privoljenju v zakon igra tudi denar, oziroma premoženje. Ker vemo, da je skoro vsak rojak prišel v Ameriko s praznim žepom, so prihranki ali premoženje znak varčnosti, treznosti in podjetnosti, česar pri naših fantih tako pogosto pogrešamo. Denar in premoženje pa nikakor nista porok tudi za dobro srce; vedno najdemo več prave sreče in zadovoljstva pri revnih družinah kakor pa pri bogatih. Zato naj dekle nikdar ne jemlje fanta zaradi njegovega premoženja, temveč naj vedno gleda na njegovo srce. Zakon iz lakomnosti po imetju je kupčija, koje cena je tem višja, čim manj ljubezni je v nji. Kako pogosto je slišati v takih zakonih pozneje očitke, da je nevesta priberačila k hiši itd. Ako sta oba zakonska pridna in varčna, si bodeta lahko pridobila potrebno premoženje. Glavno je, da vlada med njima harmonija ter da delata eden za drugega. <br>S tem pa nikakor nisem hotela reči, da je varčnost in podjetnosti postranska stvar; nikakor ne; ravno obratno. Kako žalostno je videti zdravega mladeniča, ki je delal stalno po več let in tudi dobro zaslužil, a kljub temu nima {{prelom strani}} niti centa na strani za slučaj brezposelnosti, bolezni ali kake druge neprilike, nikakor nisem za to, da bi si človek ne privoščil dobre hrane, lepega stanovanja, čedne obleke, kozarec piva in potrebno; ne! Telo, kakor tudi duh morata imeti potrebo za svoj obstoj in razvoj; toda do skrajnosti pa obsojam nepotrebno zapravljivost, katere je tako preveč med našimi rojaki, zlasti mlajšimi. Mnogo je takih, da niti svoje hrane in stanovanja ne morejo plačati, ker znosijo vse v salon ali kam drugam. Pri tem ne pomislijo, da jih v slučaju potrebe ne bo nihče poznal, najmanj pa oni, pri katerih so zapravili svoj denar. Zapravljivec ni dosti boljši od pijanca. Vse premalo se goji med nami varčevanje. So slučaji, kjer je isto nemogoče, a v večini slučajev je to mogoče; zato naj se dekleta ogibajo tudi zapravljivcev ter še pred poroko pospešujejo varčnost svojih bodočih mož. <br>V tem morajo pa same pokazati dober vzgled s tem, da ne silijo nikako nepotrebno zapravljanje ženinovega denarja s pripombo, da se bo denar po poroki rabil za sto drugih, bolj pomembnih stvari. Vsak trezen ženin bo uvidel dobrohotnost svoje neveste, ter bo dobil še večje spoštovanje do nje. {{prelom strani}} <br>Često je velika napaka pri sklepanju zakona, tudi to, da si ženin in nevesta zamočita kak važen greh, storej v preteklosti, v upanju, da se bo to vse že po poroki uravnalo, ali da se sploh ne bo izvedelo, ali pa se taka stvar kar enostavno prepusti tjavendan, češ, bo že kako. Veliko očitanja sledi v takem zakonu, kolikokrat se poruši zakonska sreča vsled tega popolnoma, dočim bi se od nasprotne strani stvar spregledala pred poroko in brez vsakih posledic poravnala. Na podlagi tega je potrebno, da sta ženin in nevesta odkrita eden drugemu, ter da si pred poroko ne zamolčita ničesar, kar bi moglo pozneje rušiti njuno srečo. Bolje je, ne poročiti se, nego v zakonu nesrečno živeti. Ženin ima pravico, da pozna nevestino preteklost in nasprotno ima nevesta vse pravice, da pozna ženinovo. Dekle, v tvojo korist je, da se ravnaš v tem smislu. <br>Navedem naj na tem mestu star slovenski pregovor: “Naglica nikjer ni dobra”; najmanj pa pri stopanju v zakon. Nikdar na ti ne bo na tem, kedaj se poročiš, temveč kako se poročiš. Bolje je samosko življenje, kakor pa nesrečni zakon. To vam bo pritrdila vsaka nesrečna žena. Vedno si vzemi dovolj časa, da boš svojega ženina dovolj natanko spoznala od vseh {{prelom strani}} strani in vse njegove dobre in slabe lastnosti. To pozornost si dolžna ne samo sama sebi, temveč tudi otrokom, katerim te je narava določila za mater, kajti dobri otroci iz nesrečnega zakona so redka izjema. Koliko več sreče in zadovoljnosti bi bilo po naših domovih, ako bi dekleta ne hitela tako slepo v zakon, temveč bi dobro premislila, koga jemljejo; mož od moža je velika razlika. Bolje bo pe nekaj mesecev ali nekaj let samevati ter počakati, da pride ženin, ki te bo vzel iz ljubezni, ne pa zato, da bo oženjen. <br>Pred vsem pa vas, dekleta, svarim pred vsakim fantom, ki se vam bo približal z nepoštenim namenom. Ne verujte nobenemu ničesar, ako ga do dobra ne poznate. Povsod po Ameriki je vse polno razuzdancev, ki so pripravljeni na premetene zvijače, lepe besede in obljube ujeti nerazsodno dekle in kako brutalno potem postopajo s svojo žrtvijo, ko vidijo, da jo imajo v kleščah. Koliko bridkega gorja bi se marsikatero dekle prihranilo, če bi ne bilo tako lahkomišljeno in lahkoverno. Že slovenska narodna pesem poje: <poem><center>Dekličice, noričice, Če fantom vse verjamete…</poem></center> <br>Dekleta, bodite neizprosne pri varovanju svoje dekliške časti in poštenosti, kajti dokler {{prelom strani}} imate to, imate vse in kadar jo zgubite, ste izgubile veliko. V tem pogledu zlasti svarim dekleta pred opojno pijačo, katere se razbrzdani maldeniči često poslužujejo, da omamijo svojo žrtev ter zadoste svoji pohoti. Kličem še enkrat, bodite vedno na straži za svojo čast, kajti često bo prišel zapeljivec v ovčji obleki. <br>Zelo pogostokrat se od strani naših deklet zanemarja tudi priprava na gospodinjstvo, ki igra tako važno vlogo v zakonskem stanu. Ali si morete misliti našo zakonsko ženo brez gospodinjstva? Skoraj gotovo ne! In koliko zakonov je ravno zaradi slabega gospodinjstva nesrečnih, kajti pri sedanji draginji in pri sedanjih nizkih plačah mora biti gosodinja prava umetnica, ako hoče, da v hiši ničesar ne manjka. Še večje skrbnosti je pa treba, ako se hoče kaj dati na stran in ako je velika družina. Za to je dolžnost, da se kolikor najbolj mogoče vadi v gospodinjstvu, da ji ne bo hodilo pretežko, ko bo prišel čas, da bo morala kot žena prevzeti vodstvo v hiši. <br>Zelo nepotrebna potrata denarja je po mojem mnenju obsežno ženitovanje. Marsikateri par si je na ta način nakopal dolg, katerega je plačeval še več let potem. Kak užitek naj imata ženin in nevesta v takem hrupu in šumu. {{prelom strani}} Njune misli so daleč stran od svatov; zakaj ju potem motiti in nadlegovati. Moževe misli so pri ženi in ženine pri možu, zakaj ju potem z vsakovrstnimi ceremonijami in opravki razdvajati. Jaz mislim, da bi popolnoma zadostovalo primerno kosilo v krogu najožjih sorodnikov in prijateljev. Vem za več ženitnin, pri katerih se je napeklo in nacvrlo za več sto ljudi in ženinovi in nevestini starši so šli malodane od hiše do hiše ter vabili znance in neznance, prijatelje in neprijatelje, sploh vsakogar ter so tako hoteli iz cele stvari napraviti lep ‘biznez’. Kako neprijetno in poniževalno se mora tak par počutiti v takem krogu. Navadno taki ljudje prigovarjajo obsežno ženitovanje, ki hočejo iz cele stvari vleči dobiček. Kdor ima veliko prijateljev in misli, da bi ne bilo prav, ako bi jih ne povabil, v takem slučaju naj že bo, drugače pa naj bi se skušalo opustiti, ker ženinu in nevesti navadno samo škodi gmotno in duševno. {{prelom strani}} ===Nevesti.=== <poem><center>Trepeče ti venec poročni v laseh, In srce ti v prsih trepeče; Krog usten rudečih igrá ti nasmeh, A solza v očeh ti leskeče. Stotere se misli ti v duši bore, Srce se ti krči in širi, In čuti kot vali po njem se drve Ti v sladkobolestnem nemiri. O zlata prostost, oj neskrbna mladost, Kako te je težko pustiti! Oj prave ljubezni nebeška sladkost, Kdor pač se ti more vbraniti! Na majki sedanji ti počiva oko, Zdaj k ženinu vhaja ljubeče: Od mamke srce se ti trže težko, A k ljubemu sili kopneče. Daj majki poljub, zaročencu roko, On z desno ti v desno naj seže, Bog srce z nebeško je zvezal vezjo, Duhoven še roki naj zveže. {{prelom strani}} Le srčno z izvoljencem zdaj pred oltar, Od tam pa na romanje skupno; Željno se nazaj ne oziraj nikdar, No gledi naprej mi zaupno! Pač bo zapustila zlata prostost, A vez te bo sladka objela; Pač nehala bode neskrbna radost, A začne se skrbnost vesela. Ljubezen dolžnosti sladila ti bo, Množila ti srečo družinsko, In duša zamaknjena pila ti bo Neskončno radost materinsko. Ti srečna ves dom osrečevala boš Neutrudna po hiši in hrami, Med sini, hčerami kraljavala boš Kot luna svetla med zvezdami. Kdor sam do večera potuje skoz svet, Izgine se zarjo večerno; A ti ne zamreš, ne iznikne tvoj cvet, Pomlajen bo v deci četverno! Simon Gregorčič</poem></center> ==Peto poglavje.== ===MOŽ IN ŽENA.=== eewqwljapxzz6f32uqzdr2og2so5oqn 206760 206759 2022-07-19T15:26:49Z Zlebirmarusa 7457 /* NEKAJ POTREBNIH NASVETOV. */ wikitext text/x-wiki {{naslov-mp | naslov= Kažipot ameriškim Slovenkam ali Kaj mora vedeti vsaka odrastla Slovenka | avtor= Zora Vitomir | izdano= Poučna biblioteka, 1915 | dovoljenje= javna last |izdano= {{mp|leto|1915}} |vir= {{fc|dlib|13AJWBCF|s=2–125|dLib}} | obdelano= }} ==PREDGOVOR.== Da je bila knjižica pričijoče vsebine nujno potrebna ameriskim rojakinjam, tega mi ne more nihče uporekati; najmanj pa tisti, ki dobro pozna naše to-zadevne razmere. <br>Ogromna večina rojakinj prihaja s kmetov. Kako enostavno in lepo je navadno tam življenje, kljub trplenju in neprilikam, katerih vsled navade skoro ne občutijo. Kdor živi priprosto, malo potrebuje in mu malo manjka in nikomur ničesar ne manjka, je zadovoljen in srečen. Njihovo znanje jim zadostuje in v splošnem naše ženske tam ne čutijo posebne potrebe po poduku o stvareh, o katerih govori ta knjiga. Nekoliko najpotrebnejših pojasnil prehaja od rodu do rodu in ta zadostujejo, dokler ostaja nihovo življenje tako priprosto, kakor so priprosta ta pojasnila in nauki. <br>Pomislimo sedaj na mirno, priprosto, čisto in lično vas z njenimi sanjavimi kočani, vabljivimi vrtiči, cvetoimi livadami, zelenimi logi, žuborečimi potočki itd, ter potem pomislimo na šumeče in drveče ameriško mesto ali na umazano in prašno rudniško naselbino. Kolika razlika! Nič čudno, če se naši naseljenki zdi ob prihodu v Ameriko, da je prišla na drug svet.{{prelom strani}} Tu se zanjo prične drugačno delo, drugačna obleka, drugačna hrana, drugačni običaji, drugačne življenjske okoličšine; skratka; človek mora tu pričeti novo živeti. <br>Na podlagi tega je docela naravno, da naleti “nova” rojakinja pri vsakem koraku na sto stvari, o katerih potrebuje pojasnila in pouka, bodisi zase, za gospodinjstvo, otroke, moža itd. Toda sedaj je vprašanje, kje dobiti ta pouk? Pri so-rojakinjah? Te so ravno tako željne pouka. V časopisih? Le nekoliko; v glavnem je pa stvar neprijetna, da bi se razpravljala v časopisu; pa tudi v slučaju, da bi se, bi se moglo kvečjem samo eno vprašanje naenkrat in tako bi stvar bila razkosana ter imela samo trenotno vrednost. <br>Preostaja torej samo še knjiga, v kateri je mogoče podati vse potrebne točke ena za drugo, se izraziti nekoliko svobodnejše, ker je namenjena samo onim, ki jo potrebujejo. Poleg tega ima knjiga trajno vrednost, ker se lahko spravi in pozneje zopet in zopet čita. In taka knjiga je sedaj pred vami. <br>V svojih izvajanjih sem se ogibala vsega, kar bi utegnilo žaliti rahločutnost čitateljic, razven tam, kjer se mi je zdelo nujno potrebno za razumevanje velike važnosti in nalog ženskega {{prelom strani}} telesa. Zato upam, da mi nihče ne bo očital pohujšljivosti. Marsikaj sem lahko izpustila, ker je že takozvana ‘Škofovska brošura’ opravila najbolj “kričeče” delo. Sicer pa pravi latinski rek: da nič naravnega ni grdega. Če se bo pa vseeno dobil kak naivnež, ki bo videl v tej knjigi pohujšanje, me bo pa tolažila zavest, da vsem še Bog ni mogel ustreči. <br>Vzrok, da sem se odločila spisati to knjigo, tiči v tem, ker sem v občevanju z mnogimi rojakinjami spoznala številne napake in pomanjkljivosti, ki prihajajo iz nevednosti in napačnega tolmačenja. Ob enem sem tudi sprevidela, da so naše rojakinje uka-željne in da imajo resno voljo opustiti nepravo ter se poprijeti pravega. Knjiga ima torej namen kazati pravo pot do lepega in srečnega življenja po slovenskih domovih. <br>Pri spisovanju te knjige sem se naslanjala na lastno znanje, deloma na razne zdravnišle knjige, zlasti na take, ki so jih spisale ženske zdravnice, ker ženska brez dvoma bolje pozna žensko telo nego moški. Na te sem se naslanjala pri vseh vprašanjih, tičočih se zdravniške vede; zato se lahko smatrajo za zanesljiva. <br>Zora Vitomir. <br>V Chicagu, III., meseca januarja 1915. {{prelom strani}} ==Prvo poglavje.== ===AMERIKA IN NAŠA DEKLETA=== <br>Slovenska dekleta prihajajo v Ameriko v zavesti, da je Amerika bogata na dolarjih in na ženinih. Če se ne motijo glede dolarjev, o tem ni moj namen razpravljati, a resnica je, da se ne motijo glede ženinov. O tem nam priča veliko število neprostovoljnih samcev po vseh naših naselbinah ter številne ženitne ponudbe po naših časopisih. <br>V takih okoliščinah ni treba nobeni ženitve željni Slovenki dolgo samevati, ako sama noče. Skunjave in vabljivost v tem oziru so celo tolike in tako številne, da marsikatera Slovenka, ki je imela namen samevati še dolgo vrsto let ali pa celo življenje, prelomi vse svoje obljube in sklepe ter se poroči s pravo “ameriško hitrostjo”. Poznam slučaje, ko so si naša dekleta že med potjo dobile ženine ter se poročile v nekaj tednih po prihodu v to deželo. <br>Ravno te, po eni strani ugodne, razmere za naša dekleta pa imajo na drugi strani jako škodljivo slabo stran. O tem nam govore številni {{prelom strani}} nesrečni zakoni med našimi rojaki v Ameriki. Ti zakoni so direktna posledica prej označenih razmer. Koliko naših deklet se moži v prezgodnji mladosti; koliko naših deklet se moži brez vsake ljubezni, zgolj iz dobičkaželjnosti, da bode mož skrbel za njo, brez vsake medsebojne simpatije, brez katere ne more biti srečnega zakona. Kako malo se naša dekleta zavedajo težkih in odgovornih dolžnosti, ki jih čakajo v zakonu. Na stotine naših nevest stopi v zakon brez pojmovanja vzvišenih nalog, ki jih je narava določila ženi kot soprogi, gospodinji in materi — širiteljici človeštva. <br>Lahko je stopiti v zakon, a v zakonu zadovoljno in srečno živeti pa ni tako lahko in to zlasti zato, ker si je marsikatera žena vse drugače predstavljala zakonsko življenje. Kadar naše dekle misili na ta stan, tedaj listajo njene misli navadno samo po knjigi lepote in sladkosti, a knjiga težav, skrbi, odgovornosti in samozatajevanja ostane nedotaknjena. <br>Pomislimo na iznenadenje, ki je doživi taka “nezrela” žena. Medeni tedni kmalu izginej, a na njihovo mesto pride spoznanje, da življenje ni igrača, temveč neizprosna resnost, neprestan boj in žrtvovanje. Vse to pa more le ona žena dobro prenesti in izvršiti, ki je {{prelom strani}} stopila v zakon s polno zavestjo o tem, kaj jo čaka, žena, ki je spoznala zakonsko skrivnost do dna že pred poroko. Tako ženo ne bodo ta ko zadele vsakojake neprilike, ker bo pripravljena nanje, dočim bodo njeno lahkomišljeno in nevedno sestro potrle do skrajnosti, ji vzele pogum in veselje do nadaljnega življenja — podobna postane cvetki, ki jo je obiskala nepričakovana slana. <br>Zakonske dolžnosti žene so težke, ako jih ona hoče vestno in natanko spolnjevati. Da pa more to storiti, je potrebno, da je njeno telo dovolj razvito in močno ter da je njen duh sposoben predočiti si vse podrobnosti o zakonu še predno stopi vanj. Za vse to pa se mora dati telesu, kakor tudi duhu dovolj časa, da dorasteta in se razvijeta do ženske zrelosti; z drugimi besedami se to pravi, da se dekle ne sme možiti v prezgodnji mladosti. Ako premladega konja uprežemo v težak voz, se kmalu pretegne ter postane neraben. Ako prisilimo otroka k delu, ki je zanj pretežko, se bo prevzdignil in omagal ter si nakopal usodepolne posledice za vse življenje. Isto je z zakonsko ženo, ki stopi prehitro v ta stan. <br>Poznam več slovenskih žen, ki so stare komaj 20 ali 22 let, a imajo že po dva ali tri deteta. {{prelom strani}} Ako bi te reve človek sodil po njihovi zunanjosti, bi trdil, da so stare po 35 let. Zato, drage rojakinje, ne stopajte prezgodaj v zakon, akohočete doseči pravo in trajno srečo v zakonu za sebe, za vašega moža in vaše otroke. Samo ob sebi je razumljivo, da mora telo omagati, ako ni dovolj močno in zrelo ter da temu sledi bolezen; bolezen in sreča se pa nikoli ne družite. <br>Mnogo naših deklet je pustilo svoje skrbne matere daleč v starem kraju in le redkokatera dobi tu v raznih sorodnikih in znancih prave zaščitnike, ki bi ji želeli vse tako dobro, kakor njeni starši. Nerazsodno dekle se počuti v tej novi deželi svobodno kakor ptica, ki je ušla iz kletke. Zato je treba še tem večje pozornosti od strani deklet samih kakor tudi onih, ki so v to poklicani, kajti nevarnosti so velike in številne. <br>Poznam pa celo matere, ki so svojim šestnajst in sedemnasjtletnim hčeram prigovarjale ženitev ter so se tudi poročile v tej starosti. Take matere so ali brez srca ali brez prave pameti. Kako naj taka zapeljana hči spoštuje svojo mater pozneje, ko sprevidi, da ji je mati sama zagrenila ali celo uničila življenje. Kako naj se taka hči potem zaupno obrača do svoje {{prelom strani}} matere za številne nasvete, ki jih potrebuje, ko je previdela, da ji je mati v glavni točki tako slabo svetovala. Matere, oskrbnice, kakor tudi ve, slovenska dekleta same, zakon je preresen, da bi se človek igral ž njim. Nobeno dekle naj ne stopi vanj, dokler ni telesno in duševno zrela zanj, četudi morebiti njen ženin ne odobrava odlašanja. Vsak trezen mladenič bo uvidel upravičenost vaše zahteve ter jezato boljše za dekle, da ga ne dobi, ker brez ljubezni itak ni sreče. <br>Sedaj nastane še vprašanje, v kateri starosti naj se može naša dekleta? Človek je odvisen od podnebja, v katerem živi ter od telesnega ustroja. Španke in južne Italijanke so godne za možitev že s 16. letom; seveda se jih dosti omoži še mlajših. Toda v podnebju, izpod kakoršnega prihajamo mi Slovenci, so dekleta še le z 20 ali 21 celo z 22. letom popolnoma dorastla in toraj tudi šele v tej starosti godna za možitev. <br>O tem piše znana evropska zdravnica Ana Fischer-Dueckelmann: Med 14. in 16. letom se pričenja delovanje notranjih spolnih organov {{prelom strani}} pri ženski. S pričetkom rednega mesečnega odtekanja krvi se prične tudi redno izločevanje zrelih jajčič; v tem času se izvrši tudi izprememba otroka v devico ali mladenko. V tej dobi se prično tudi pojavljati do tedaj neznani občutki ter prične rasti počasi skrivno zanimanje za drugi spol. Telesno popolnoma dorastla, tudi s popolnoma dorastlim okostjem, pa je ženska šele s končanim 20. do 21. letom. Šele v tej starosti naj bi začela misliti na zakon. Zgodnejši zakon naj bi se dovolil le v slučaju, ako je dekle nenavadno dobro razvito, kajti le potomstvo zrelih ljudij more biti zadosti močno. Tudi drevo nosi šele tedaj sad, ko je doseglo gotovo starost. To naj se stavi hčeram vedno pred oči. <br>Slovenski medicinec Mirko Črnič piše o tem takole: “Moti se, kdor misli, da je ženska vedno sposobna ploditve. Ne, namreč ta ima svoje meje na obe strani: v mladost in starost. Čas, v katerem je ženska sposobna izpolnjevati svoje spolne dolžnosti, je doba spolne godnosti. Njen nastop je odvisen od klime, kakor tudi od mnogih drugih okolnosti, pred svem telesne konstitucije in načina življenja. Spolna godnost nastopi v naših krajih pri dekletih med 13. in 15. letom ter traja nekako do 45. leta, {{prelom strani}} do starostne jalovosti. Te meje so le po priliki, povprečne; med temi pravilnimi mejniki je se ve mnogo izjemnih. <br>V času spolne godnosti izločuje ženska jajčke in je tako sposobna zanositi ali spočiti, to se pravi, moškemu semenu, prišedšemu v ženska spolovila se nudi prilika, oploditi ženski jajček. Le spolno godne ženske morejo roditi ker le pri takih so dani vsi pogoji za spočetje. <br>Nastop in prenehanje spolne godnosti je združeno z velikimi telesnimi in duševnimi izpremembami: iz deklice postane sredi drugega življenjskega desetletja devica, grudi ji rastejo, boki se ji bočijo, stas in obličje dobi drug izraz, obseg glasu se poveča… <br>V petem desetletju pa izgublja ženska mamljivi čar, začne se debeliti, pri čemur pridobiva zlasti na maščobi ter se izpreminja tudi v duševnosti: sitnosti starih žensk, zlasti tašč, so znane. <br>Najvažnejši znak spolne godnosti, ki se pojavi pri njenem nastopu in nega pri njenem odhodu, je perilo ali menstruacija (perioda)… {{prelom strani}} ===Srce človeško sveta stvar!=== <center><poem>Srce človeško — sveta stvar, Ne šali ž njim se mi nikar, V njem pekel naš je in naš raj, Se srcem našim ne igraj! En solnčni soj, en topel dan Iz tal izvabi cvet krasan; En črn oblak, en nočni mraz — In strt je cvet na večni čas. En gorek rek — srce odpre, En ljub pogled — srce se vžge; En hud pogled — srce mrje, En trd izrek — srce se stre… Po cvetkah ti vesel frfraš In sreblješ med iz zlatih čaš; A ko s cvetu na cvet hitiš — Li slutiš, kak spomin pustiš? Za tabo solz potok lijoč, Oči gasnoče, svet venoč, Zgubljen pokoj, kesanja strup, V potrti duši črn obup. S človeškim srcem ne igraj, Naš pekel v njem je in naš raj, Se srcem eno žitje streš, Se srcem eno bitje streš! Simon Gregorčič</poem></center> {{Prelom strani}} ==Drugo poglavje.== ===LJUBEZEN.=== Ljubezen je stvar našega srca. Kolikokrat se porodi v srcu proti volji in kolikokrat si človek želi, da bi se porodi v srcu proti volji in kolikokrat si človek želi, da bi se porodila, a se noče; ljubezen obstoji v tem, da se vzbudi v našem srcu nagnenje do gotove osebe, katero spoštujemo, obožujemo in ljubimo nad vse drugo ter smo voljni zanjo prenesti vse mogoče žrtve. Oni, ki ga ljubimo je naš vzor; biti z njim smatramo za višek sreče, biti brez njega spatrabo največje zlo. Kako lepa in vzvišena je torej prava ljubezen; opravičeno se imenuje luč sveta. Slavni polski pesnik trdi, da je človek nesrečen brez ljubezni. Vzemimo svetu ljubezen in vzeli smo mu vse, kar ima lepega in vzvišenega. Kaj je še kedaj dovedlo ljudij do popolnejših činov požrtvovalnosti in samozatajevanja nego ljubezen? <br>Srečnega zakonskega življenja si brez ljubezni ne moremo misliti, ako sodimo stvarno; tak zakon je življenje brez vsebine, življenje brez ogrevajočega solnca, je smrt pri živem telesu. {{prelom strani}} <br>Poglejmo hišo v družini, kjer vlada med zakonskimi ljubezen. Kako lepo in vabljivo življenje se živi tu. Nič prepirov, nič očitanj, nič zahrbtnosti in nesoglasja ne dobite tu. Njihov dom je hram božajoče sreče, ki lajša vse težave, blaži skrbi, pospešuje krepost, daje pomen življenju; skratka: ljubezen napravlja zakonsko breme sladko in prijetno in otroci so blagoslov zanjo. <br>Poglejmo pa nasprotno dom, kjer manjka ljubezni in simpatije. O, kaka velika razlika! Prepir je na dnevnem redu. Mož očita ženi to, žena možu ono. Nikake prizanesljivosti, nikakega ptrpljenja eden z drugim. Nikakih intimnih in iskrenih vezi ni, da bi spajale zakonca. Nikake prave ljubezni ni do otrok, ako so. Ti so dostikrat nedobrodošli ali celo sovraženi. Nikake požrtvovalnosti ni, vse je prisiljeno, napeto in zoperno. Možu prične postajati njegov dom zoperen, neprijeten. Njegove misli so povsod drugod prej kakor doma. Njegovim mislim sledi njegov korak tja, kjer si upa nadomestiti to, kar mu manjka. Žena ima zopet svoja pota in svoje misli. Edino, kar ju še veže je strah pred javnostjo in razni predsodki. Kako težko je tako zakonsko življenje in gorje za one, ki ga morajo živeti. {{prelom strani}} <br>Te odstavke sem anpisala zato, da naša za možitev zrela dekleta vsaj nekoliko spoznajo, kako potrebna je medsebojna ljubezen za srečo v zakonu. Danes naše dekle jako malo vpraša za ljubezen; samo da se brž omoži, pa misli, da bo vse dobro. <br>Čestokrat se je v resnici težko ustavljati vabljivim obljubam prijetnega mladeniča ter navdušenemu prigovarjanju raznih tet, sestričen in drugih sorodnikov in nesorodnikov. Dokler dekletovo srce še ni “obviselo” na gotovem fantu, tedaj ljubi še vse fante in nobenega. Zato v tem duševnem stanju dekleta niso posebno odporna za ženitne ponudbe; zlasti ako žive v takih razmerah, iz katerih bi se rade čimprej rešile. ===Moč ljubezni.=== <center><poem>Brez želje, brez nade Tekli so mi dnevi; En pogled od tebe Doleti me v revi. Ko se me polastil Rajski je občutek, Čisto me prestvaril Jeden je trenutek. {{prelom strani}} Roka v roko sega, Srce k srcu sili, Novo moč življenja Čutim v vsaki žili. Nova moč življenja Ude mi pretresa — Kak’ je lepa zemlja, Moja zdaj nebesa! Simon Jenko</poem></center> {{Prelom strani}} ==Tretje poglavje.== ===VELIKO ZLO=== Mnogo naših deklet živi na salonih, kjer je snubcev in pijače vedno dovolj. In kdo je bil še kedaj tako trden in močan, da bi ga pijača ne omajala? Vprašam vas: koliko nepremišljenih in nesrečnih zakonov se je sklenilo ob salonskih barih? Brez dvoma veliko! Ženitev pa je preresna stvar, da bi spadala v salon! Dekleta, ki ste na salonih, ve morate biti še posebno previdne, da ne storite nepremišljenega koraka. Rotim vas, bodite trezne in varujte svojo žensko čast, ako že morate na vsak način živeti v salonu. <br>Mimogrede naj omenim, da so vsakega obsojanja vredni oni salonerji, ki izrabljajo nerazsodna in šele iz starega kraja došla dekleta v to, da jih silijo za baro, da izvlečejo iz fantov tem več petic. Da fantje in drugi gostje niso posebno izbirčni v izrazih, je samo po sebi umevno. Torej za to, da saloner izkupi nekaj več grošev, mora biti dekle izpostavljeno najostudnejšim kvantam in nadlegovanju brezobzirnih in posurovelih pijancev. Vsaka stvar ima svoje meje, za to bi jih morala imeti tudi ta. Dekleta si čestokrat same ne morejo pomagati zato, ker so dolžne salonerju za vožnjo iz domovine in tedaj jim skoro ne kaže drugega, kakor, da odslužijo svoj dolg. Dostikrat jim pa tako življenje tudi ugaja zaradi njihove nerazsodnosti in mladostne razigranost. Toda od salonarjev samih se lahko zahteva, da vedo, kaj je prav in kaj ni! Tudi naše časopisje bi lahko temu vprašanju posvetilo nekoliko pažnje! Hvala pa oblastem raznih mest in držav, ki so sprejele razne odredbe, po katerih je prepovedano imeti ženske za baro, kajti ako iščemo vzrok tako veliki pokvarjenosti med našim ženstvom, tedaj pridemo po kratki raziskavi do zaključka, da šrohaja največ tega zla iz naših salonov. <br>Priznati moram sicer, da je med temi tudi nekaj častnih izjem, a veliko jih ni, kar je docela naravna posledica tega, kar sem omenila malo prejle. Za baro ni prostor za ženske, najmanj za nedosrastla in nedolžna dekleta. Kadar bodo izginila slovenska dekleta izza salonskih bar, tedaj bomo lahko trdili, da je naše ženstvo napravilo velik korak naprej. <br>Naša dekleta morajo priti do zavesti, da je nečastno in poniževalno za dekle, ako streže za baro, kajti tu si najslabši pijanec upa obrisati svoje umazane pete ob najpoštenejpe dekle, ker ve, da se mu ni bati zaslužene klofute, dokler ima kak nikel v žepu. {{prelom strani}} <br>Da se to zlo odpravi, je treba sodelovanja vseh naših rojakinj, ki naj si med seboj pomagajo in gredo na roke. S pomočjo njenih rojakinj bo vsaki Slovenki mogoče zapustiti salon, ako bi jo saloner silil za baro. Rojakinje, pokažimo, da nam Amerika še ni vzela vsega čuta za žensko poštenje in čast. <br>Nekaj še bolj nedopustljivega je, ako stariši sami silijo svoje mladoletne hčere za baro. Oni so brez dvoma izgubili zadnji čut poštenja in zadnjo iskrico ljubezni do svojega otroka. Taki staripi po mojem mnenju niso dosti boljši kakor tisti, ki prodajejo svoje hčere v zloglasne hiše. Kaj dobrega se naj mlado dovzetno dekliško srce nauči za baro, kjer je preklinjevanje in najostudnejše kvantanje na dnevnem redu. In poleg tega še pijača, ki omami vsakega hrusta, nikar še nežno otročje telo. Ako taka hči ne postane navadna vlačuga, je to pravi čudež. Kaj naj pričakujejo stariši od take hčere, ko so jo prodali v nežni mladosti iz lahkomiselnosti. Jaz ne vem, kakšno vest morajo imeti taki in kako morejo uživati take “judeževe srebrnike”. Drugega pač ne moremo več reči, kakor vzklikniti s pesnikom: “O, kako strašna slepota je človeka!” {{prelom strani}} ==Četrto poglavje.== ===NEKAJ POTREBNIH NASVETOV.=== V tem poglavju želim dati čitateljicam še nekaj praktičnih nasvetov o izberi ženinov. <br>Pred vsem se ne prenagli nikdar! Nič ne škodi, ako se poroka nekoliko zavleče. Naj drugi še tako silijo, ti zahtevaj zase dovolj časa, da spoznaš ženina do dobra; da spoznaš njegovo naravo, da pretehtaš njegove dobre in njegove slabe lastnosti. Ne bodi v tem oziru popustljiva! Sodi strogo, a bodi pravična in odkritosrčna, kajti pred poroko je čas za premislek, po poroki je prepozno. <br>Ako je tvoj ženin surov in nepoboljšljiv, tedaj je v tvojo korist, da ga čimprej odsloviš. V zakonu je treba nežnosti, bodisi od strani žene ali moža. Surovež ne pozna ozirov in mej; zato ne moreš od njega pričakovati nič dobrega. <br>Ako ima tvoj ženin kako veliko napako, recimo, da je kvartavec ali kaj sličnega, tedaj ga opozori dobrohotno, češ, da naj to navado ali napako opusti tebi na ljubo. Ako bo kedaj spoštoval tvoje želje, tedaj jih bo pred poroko, če mu je kaj za tebe. Razume se, da morajo biti tvoje zahteve opravičene in pametne. Ako {{prelom strani}}sprevidiš, da je nepoboljšljiv, tedaj se naj vajini poti ločita takoj. <br>Največjo pozornost pa moraš imeti pred pijancem, kajti že pregovor pravi, da se pijanec prej ne spreobrne kakor v jamo zvrne, torej nikoli! Ako veš, da ime tvoj ženin nagnenje do pijače, tedaj si moraš na vsak način vzeti dovolj časa, da ga temeljito preizkusiš, ako ti je pri srcu tvoja sreča. Vsakomur bodi bolj popustljiva kakor pijancu, kajti življenje s pijancem je pekel. Dekleta so tisto zdravilo, ki more poboljšati naše piječi udane fante; vsakdo drugi je v tem oziru skoraj brez moči. Najboljši čas, da ta svoj vpliv izkoristijo je, ko so še proste vsake zakonske obveznosti in fantje med seboj tekmujejo, kateri si jo bo pridobil. Vsakega pijači vdanega fanta naj bi dekle najprvo pokaralo in ako to nepomaga, naj ni se ga izogibalo. Na ta način bi se rešil marsikateri mladenič iz žrela nenasitnega alkohola. Tu se nudi našim dekletom veliko in človekoljubno polje. Koliko bi v tem oziru dekleta lahko naredila za izboljšanje človeškega rodu. <br>Nič manjšo pozornost se naj ne posveti kvartopircem in ponočnjakom, kajti možje s to napako si ne bodo dolgo pomišljali zakartati {{prelom strani}} Zaslužene denarje, s katerimi bi imeli kupiti kruha družini! <br>Veliko vlogo pri privoljenju v zakon igra tudi denar, oziroma premoženje. Ker vemo, da je skoro vsak rojak prišel v Ameriko s praznim žepom, so prihranki ali premoženje znak varčnosti, treznosti in podjetnosti, česar pri naših fantih tako pogosto pogrešamo. Denar in premoženje pa nikakor nista porok tudi za dobro srce; vedno najdemo več prave sreče in zadovoljstva pri revnih družinah kakor pa pri bogatih. Zato naj dekle nikdar ne jemlje fanta zaradi njegovega premoženja, temveč naj vedno gleda na njegovo srce. Zakon iz lakomnosti po imetju je kupčija, koje cena je tem višja, čim manj ljubezni je v nji. Kako pogosto je slišati v takih zakonih pozneje očitke, da je nevesta priberačila k hiši itd. Ako sta oba zakonska pridna in varčna, si bodeta lahko pridobila potrebno premoženje. Glavno je, da vlada med njima harmonija ter da delata eden za drugega. <br>S tem pa nikakor nisem hotela reči, da je varčnost in podjetnosti postranska stvar; nikakor ne; ravno obratno. Kako žalostno je videti zdravega mladeniča, ki je delal stalno po več let in tudi dobro zaslužil, a kljub temu nima {{prelom strani}} niti centa na strani za slučaj brezposelnosti, bolezni ali kake druge neprilike, nikakor nisem za to, da bi si človek ne privoščil dobre hrane, lepega stanovanja, čedne obleke, kozarec piva in potrebno; ne! Telo, kakor tudi duh morata imeti potrebo za svoj obstoj in razvoj; toda do skrajnosti pa obsojam nepotrebno zapravljivost, katere je tako preveč med našimi rojaki, zlasti mlajšimi. Mnogo je takih, da niti svoje hrane in stanovanja ne morejo plačati, ker znosijo vse v salon ali kam drugam. Pri tem ne pomislijo, da jih v slučaju potrebe ne bo nihče poznal, najmanj pa oni, pri katerih so zapravili svoj denar. Zapravljivec ni dosti boljši od pijanca. Vse premalo se goji med nami varčevanje. So slučaji, kjer je isto nemogoče, a v večini slučajev je to mogoče; zato naj se dekleta ogibajo tudi zapravljivcev ter še pred poroko pospešujejo varčnost svojih bodočih mož. <br>V tem morajo pa same pokazati dober vzgled s tem, da ne silijo nikako nepotrebno zapravljanje ženinovega denarja s pripombo, da se bo denar po poroki rabil za sto drugih, bolj pomembnih stvari. Vsak trezen ženin bo uvidel dobrohotnost svoje neveste, ter bo dobil še večje spoštovanje do nje. {{prelom strani}} <br>Često je velika napaka pri sklepanju zakona, tudi to, da si ženin in nevesta zamočita kak važen greh, storej v preteklosti, v upanju, da se bo to vse že po poroki uravnalo, ali da se sploh ne bo izvedelo, ali pa se taka stvar kar enostavno prepusti tjavendan, češ, bo že kako. Veliko očitanja sledi v takem zakonu, kolikokrat se poruši zakonska sreča vsled tega popolnoma, dočim bi se od nasprotne strani stvar spregledala pred poroko in brez vsakih posledic poravnala. Na podlagi tega je potrebno, da sta ženin in nevesta odkrita eden drugemu, ter da si pred poroko ne zamolčita ničesar, kar bi moglo pozneje rušiti njuno srečo. Bolje je, ne poročiti se, nego v zakonu nesrečno živeti. Ženin ima pravico, da pozna nevestino preteklost in nasprotno ima nevesta vse pravice, da pozna ženinovo. Dekle, v tvojo korist je, da se ravnaš v tem smislu. <br>Navedem naj na tem mestu star slovenski pregovor: “Naglica nikjer ni dobra”; najmanj pa pri stopanju v zakon. Nikdar na ti ne bo na tem, kedaj se poročiš, temveč kako se poročiš. Bolje je samosko življenje, kakor pa nesrečni zakon. To vam bo pritrdila vsaka nesrečna žena. Vedno si vzemi dovolj časa, da boš svojega ženina dovolj natanko spoznala od vseh {{prelom strani}} strani in vse njegove dobre in slabe lastnosti. To pozornost si dolžna ne samo sama sebi, temveč tudi otrokom, katerim te je narava določila za mater, kajti dobri otroci iz nesrečnega zakona so redka izjema. Koliko več sreče in zadovoljnosti bi bilo po naših domovih, ako bi dekleta ne hitela tako slepo v zakon, temveč bi dobro premislila, koga jemljejo; mož od moža je velika razlika. Bolje bo pe nekaj mesecev ali nekaj let samevati ter počakati, da pride ženin, ki te bo vzel iz ljubezni, ne pa zato, da bo oženjen. <br>Pred vsem pa vas, dekleta, svarim pred vsakim fantom, ki se vam bo približal z nepoštenim namenom. Ne verujte nobenemu ničesar, ako ga do dobra ne poznate. Povsod po Ameriki je vse polno razuzdancev, ki so pripravljeni na premetene zvijače, lepe besede in obljube ujeti nerazsodno dekle in kako brutalno potem postopajo s svojo žrtvijo, ko vidijo, da jo imajo v kleščah. Koliko bridkega gorja bi se marsikatero dekle prihranilo, če bi ne bilo tako lahkomišljeno in lahkoverno. Že slovenska narodna pesem poje: <poem><center>Dekličice, noričice, Če fantom vse verjamete…</poem></center> <br>Dekleta, bodite neizprosne pri varovanju svoje dekliške časti in poštenosti, kajti dokler {{prelom strani}} imate to, imate vse in kadar jo zgubite, ste izgubile veliko. V tem pogledu zlasti svarim dekleta pred opojno pijačo, katere se razbrzdani maldeniči često poslužujejo, da omamijo svojo žrtev ter zadoste svoji pohoti. Kličem še enkrat, bodite vedno na straži za svojo čast, kajti često bo prišel zapeljivec v ovčji obleki. <br>Zelo pogostokrat se od strani naših deklet zanemarja tudi priprava na gospodinjstvo, ki igra tako važno vlogo v zakonskem stanu. Ali si morete misliti našo zakonsko ženo brez gospodinjstva? Skoraj gotovo ne! In koliko zakonov je ravno zaradi slabega gospodinjstva nesrečnih, kajti pri sedanji draginji in pri sedanjih nizkih plačah mora biti gosodinja prava umetnica, ako hoče, da v hiši ničesar ne manjka. Še večje skrbnosti je pa treba, ako se hoče kaj dati na stran in ako je velika družina. Za to je dolžnost, da se kolikor najbolj mogoče vadi v gospodinjstvu, da ji ne bo hodilo pretežko, ko bo prišel čas, da bo morala kot žena prevzeti vodstvo v hiši. <br>Zelo nepotrebna potrata denarja je po mojem mnenju obsežno ženitovanje. Marsikateri par si je na ta način nakopal dolg, katerega je plačeval še več let potem. Kak užitek naj imata ženin in nevesta v takem hrupu in šumu. {{prelom strani}} Njune misli so daleč stran od svatov; zakaj ju potem motiti in nadlegovati. Moževe misli so pri ženi in ženine pri možu, zakaj ju potem z vsakovrstnimi ceremonijami in opravki razdvajati. Jaz mislim, da bi popolnoma zadostovalo primerno kosilo v krogu najožjih sorodnikov in prijateljev. Vem za več ženitnin, pri katerih se je napeklo in nacvrlo za več sto ljudi in ženinovi in nevestini starši so šli malodane od hiše do hiše ter vabili znance in neznance, prijatelje in neprijatelje, sploh vsakogar ter so tako hoteli iz cele stvari napraviti lep ‘biznez’. Kako neprijetno in poniževalno se mora tak par počutiti v takem krogu. Navadno taki ljudje prigovarjajo obsežno ženitovanje, ki hočejo iz cele stvari vleči dobiček. Kdor ima veliko prijateljev in misli, da bi ne bilo prav, ako bi jih ne povabil, v takem slučaju naj že bo, drugače pa naj bi se skušalo opustiti, ker ženinu in nevesti navadno samo škodi gmotno in duševno. {{prelom strani}} ===Nevesti.=== <poem><center>Trepeče ti venec poročni v laseh, In srce ti v prsih trepeče; Krog usten rudečih igrá ti nasmeh, A solza v očeh ti leskeče. Stotere se misli ti v duši bore, Srce se ti krči in širi, In čuti kot vali po njem se drve Ti v sladkobolestnem nemiri. O zlata prostost, oj neskrbna mladost, Kako te je težko pustiti! Oj prave ljubezni nebeška sladkost, Kdor pač se ti more vbraniti! Na majki sedanji ti počiva oko, Zdaj k ženinu vhaja ljubeče: Od mamke srce se ti trže težko, A k ljubemu sili kopneče. Daj majki poljub, zaročencu roko, On z desno ti v desno naj seže, Bog srce z nebeško je zvezal vezjo, Duhoven še roki naj zveže. {{prelom strani}} Le srčno z izvoljencem zdaj pred oltar, Od tam pa na romanje skupno; Željno se nazaj ne oziraj nikdar, No gledi naprej mi zaupno! Pač bo zapustila zlata prostost, A vez te bo sladka objela; Pač nehala bode neskrbna radost, A začne se skrbnost vesela. Ljubezen dolžnosti sladila ti bo, Množila ti srečo družinsko, In duša zamaknjena pila ti bo Neskončno radost materinsko. Ti srečna ves dom osrečevala boš Neutrudna po hiši in hrami, Med sini, hčerami kraljavala boš Kot luna svetla med zvezdami. Kdor sam do večera potuje skoz svet, Izgine se zarjo večerno; A ti ne zamreš, ne iznikne tvoj cvet, Pomlajen bo v deci četverno! Simon Gregorčič</poem></center> ==Peto poglavje.== ===MOŽ IN ŽENA.=== cfgtvgy3tume6kg1ofvyp0us17r61px 206761 206760 2022-07-19T15:27:16Z Zlebirmarusa 7457 /* Nevesti. */ wikitext text/x-wiki {{naslov-mp | naslov= Kažipot ameriškim Slovenkam ali Kaj mora vedeti vsaka odrastla Slovenka | avtor= Zora Vitomir | izdano= Poučna biblioteka, 1915 | dovoljenje= javna last |izdano= {{mp|leto|1915}} |vir= {{fc|dlib|13AJWBCF|s=2–125|dLib}} | obdelano= }} ==PREDGOVOR.== Da je bila knjižica pričijoče vsebine nujno potrebna ameriskim rojakinjam, tega mi ne more nihče uporekati; najmanj pa tisti, ki dobro pozna naše to-zadevne razmere. <br>Ogromna večina rojakinj prihaja s kmetov. Kako enostavno in lepo je navadno tam življenje, kljub trplenju in neprilikam, katerih vsled navade skoro ne občutijo. Kdor živi priprosto, malo potrebuje in mu malo manjka in nikomur ničesar ne manjka, je zadovoljen in srečen. Njihovo znanje jim zadostuje in v splošnem naše ženske tam ne čutijo posebne potrebe po poduku o stvareh, o katerih govori ta knjiga. Nekoliko najpotrebnejših pojasnil prehaja od rodu do rodu in ta zadostujejo, dokler ostaja nihovo življenje tako priprosto, kakor so priprosta ta pojasnila in nauki. <br>Pomislimo sedaj na mirno, priprosto, čisto in lično vas z njenimi sanjavimi kočani, vabljivimi vrtiči, cvetoimi livadami, zelenimi logi, žuborečimi potočki itd, ter potem pomislimo na šumeče in drveče ameriško mesto ali na umazano in prašno rudniško naselbino. Kolika razlika! Nič čudno, če se naši naseljenki zdi ob prihodu v Ameriko, da je prišla na drug svet.{{prelom strani}} Tu se zanjo prične drugačno delo, drugačna obleka, drugačna hrana, drugačni običaji, drugačne življenjske okoličšine; skratka; človek mora tu pričeti novo živeti. <br>Na podlagi tega je docela naravno, da naleti “nova” rojakinja pri vsakem koraku na sto stvari, o katerih potrebuje pojasnila in pouka, bodisi zase, za gospodinjstvo, otroke, moža itd. Toda sedaj je vprašanje, kje dobiti ta pouk? Pri so-rojakinjah? Te so ravno tako željne pouka. V časopisih? Le nekoliko; v glavnem je pa stvar neprijetna, da bi se razpravljala v časopisu; pa tudi v slučaju, da bi se, bi se moglo kvečjem samo eno vprašanje naenkrat in tako bi stvar bila razkosana ter imela samo trenotno vrednost. <br>Preostaja torej samo še knjiga, v kateri je mogoče podati vse potrebne točke ena za drugo, se izraziti nekoliko svobodnejše, ker je namenjena samo onim, ki jo potrebujejo. Poleg tega ima knjiga trajno vrednost, ker se lahko spravi in pozneje zopet in zopet čita. In taka knjiga je sedaj pred vami. <br>V svojih izvajanjih sem se ogibala vsega, kar bi utegnilo žaliti rahločutnost čitateljic, razven tam, kjer se mi je zdelo nujno potrebno za razumevanje velike važnosti in nalog ženskega {{prelom strani}} telesa. Zato upam, da mi nihče ne bo očital pohujšljivosti. Marsikaj sem lahko izpustila, ker je že takozvana ‘Škofovska brošura’ opravila najbolj “kričeče” delo. Sicer pa pravi latinski rek: da nič naravnega ni grdega. Če se bo pa vseeno dobil kak naivnež, ki bo videl v tej knjigi pohujšanje, me bo pa tolažila zavest, da vsem še Bog ni mogel ustreči. <br>Vzrok, da sem se odločila spisati to knjigo, tiči v tem, ker sem v občevanju z mnogimi rojakinjami spoznala številne napake in pomanjkljivosti, ki prihajajo iz nevednosti in napačnega tolmačenja. Ob enem sem tudi sprevidela, da so naše rojakinje uka-željne in da imajo resno voljo opustiti nepravo ter se poprijeti pravega. Knjiga ima torej namen kazati pravo pot do lepega in srečnega življenja po slovenskih domovih. <br>Pri spisovanju te knjige sem se naslanjala na lastno znanje, deloma na razne zdravnišle knjige, zlasti na take, ki so jih spisale ženske zdravnice, ker ženska brez dvoma bolje pozna žensko telo nego moški. Na te sem se naslanjala pri vseh vprašanjih, tičočih se zdravniške vede; zato se lahko smatrajo za zanesljiva. <br>Zora Vitomir. <br>V Chicagu, III., meseca januarja 1915. {{prelom strani}} ==Prvo poglavje.== ===AMERIKA IN NAŠA DEKLETA=== <br>Slovenska dekleta prihajajo v Ameriko v zavesti, da je Amerika bogata na dolarjih in na ženinih. Če se ne motijo glede dolarjev, o tem ni moj namen razpravljati, a resnica je, da se ne motijo glede ženinov. O tem nam priča veliko število neprostovoljnih samcev po vseh naših naselbinah ter številne ženitne ponudbe po naših časopisih. <br>V takih okoliščinah ni treba nobeni ženitve željni Slovenki dolgo samevati, ako sama noče. Skunjave in vabljivost v tem oziru so celo tolike in tako številne, da marsikatera Slovenka, ki je imela namen samevati še dolgo vrsto let ali pa celo življenje, prelomi vse svoje obljube in sklepe ter se poroči s pravo “ameriško hitrostjo”. Poznam slučaje, ko so si naša dekleta že med potjo dobile ženine ter se poročile v nekaj tednih po prihodu v to deželo. <br>Ravno te, po eni strani ugodne, razmere za naša dekleta pa imajo na drugi strani jako škodljivo slabo stran. O tem nam govore številni {{prelom strani}} nesrečni zakoni med našimi rojaki v Ameriki. Ti zakoni so direktna posledica prej označenih razmer. Koliko naših deklet se moži v prezgodnji mladosti; koliko naših deklet se moži brez vsake ljubezni, zgolj iz dobičkaželjnosti, da bode mož skrbel za njo, brez vsake medsebojne simpatije, brez katere ne more biti srečnega zakona. Kako malo se naša dekleta zavedajo težkih in odgovornih dolžnosti, ki jih čakajo v zakonu. Na stotine naših nevest stopi v zakon brez pojmovanja vzvišenih nalog, ki jih je narava določila ženi kot soprogi, gospodinji in materi — širiteljici človeštva. <br>Lahko je stopiti v zakon, a v zakonu zadovoljno in srečno živeti pa ni tako lahko in to zlasti zato, ker si je marsikatera žena vse drugače predstavljala zakonsko življenje. Kadar naše dekle misili na ta stan, tedaj listajo njene misli navadno samo po knjigi lepote in sladkosti, a knjiga težav, skrbi, odgovornosti in samozatajevanja ostane nedotaknjena. <br>Pomislimo na iznenadenje, ki je doživi taka “nezrela” žena. Medeni tedni kmalu izginej, a na njihovo mesto pride spoznanje, da življenje ni igrača, temveč neizprosna resnost, neprestan boj in žrtvovanje. Vse to pa more le ona žena dobro prenesti in izvršiti, ki je {{prelom strani}} stopila v zakon s polno zavestjo o tem, kaj jo čaka, žena, ki je spoznala zakonsko skrivnost do dna že pred poroko. Tako ženo ne bodo ta ko zadele vsakojake neprilike, ker bo pripravljena nanje, dočim bodo njeno lahkomišljeno in nevedno sestro potrle do skrajnosti, ji vzele pogum in veselje do nadaljnega življenja — podobna postane cvetki, ki jo je obiskala nepričakovana slana. <br>Zakonske dolžnosti žene so težke, ako jih ona hoče vestno in natanko spolnjevati. Da pa more to storiti, je potrebno, da je njeno telo dovolj razvito in močno ter da je njen duh sposoben predočiti si vse podrobnosti o zakonu še predno stopi vanj. Za vse to pa se mora dati telesu, kakor tudi duhu dovolj časa, da dorasteta in se razvijeta do ženske zrelosti; z drugimi besedami se to pravi, da se dekle ne sme možiti v prezgodnji mladosti. Ako premladega konja uprežemo v težak voz, se kmalu pretegne ter postane neraben. Ako prisilimo otroka k delu, ki je zanj pretežko, se bo prevzdignil in omagal ter si nakopal usodepolne posledice za vse življenje. Isto je z zakonsko ženo, ki stopi prehitro v ta stan. <br>Poznam več slovenskih žen, ki so stare komaj 20 ali 22 let, a imajo že po dva ali tri deteta. {{prelom strani}} Ako bi te reve človek sodil po njihovi zunanjosti, bi trdil, da so stare po 35 let. Zato, drage rojakinje, ne stopajte prezgodaj v zakon, akohočete doseči pravo in trajno srečo v zakonu za sebe, za vašega moža in vaše otroke. Samo ob sebi je razumljivo, da mora telo omagati, ako ni dovolj močno in zrelo ter da temu sledi bolezen; bolezen in sreča se pa nikoli ne družite. <br>Mnogo naših deklet je pustilo svoje skrbne matere daleč v starem kraju in le redkokatera dobi tu v raznih sorodnikih in znancih prave zaščitnike, ki bi ji želeli vse tako dobro, kakor njeni starši. Nerazsodno dekle se počuti v tej novi deželi svobodno kakor ptica, ki je ušla iz kletke. Zato je treba še tem večje pozornosti od strani deklet samih kakor tudi onih, ki so v to poklicani, kajti nevarnosti so velike in številne. <br>Poznam pa celo matere, ki so svojim šestnajst in sedemnasjtletnim hčeram prigovarjale ženitev ter so se tudi poročile v tej starosti. Take matere so ali brez srca ali brez prave pameti. Kako naj taka zapeljana hči spoštuje svojo mater pozneje, ko sprevidi, da ji je mati sama zagrenila ali celo uničila življenje. Kako naj se taka hči potem zaupno obrača do svoje {{prelom strani}} matere za številne nasvete, ki jih potrebuje, ko je previdela, da ji je mati v glavni točki tako slabo svetovala. Matere, oskrbnice, kakor tudi ve, slovenska dekleta same, zakon je preresen, da bi se človek igral ž njim. Nobeno dekle naj ne stopi vanj, dokler ni telesno in duševno zrela zanj, četudi morebiti njen ženin ne odobrava odlašanja. Vsak trezen mladenič bo uvidel upravičenost vaše zahteve ter jezato boljše za dekle, da ga ne dobi, ker brez ljubezni itak ni sreče. <br>Sedaj nastane še vprašanje, v kateri starosti naj se može naša dekleta? Človek je odvisen od podnebja, v katerem živi ter od telesnega ustroja. Španke in južne Italijanke so godne za možitev že s 16. letom; seveda se jih dosti omoži še mlajših. Toda v podnebju, izpod kakoršnega prihajamo mi Slovenci, so dekleta še le z 20 ali 21 celo z 22. letom popolnoma dorastla in toraj tudi šele v tej starosti godna za možitev. <br>O tem piše znana evropska zdravnica Ana Fischer-Dueckelmann: Med 14. in 16. letom se pričenja delovanje notranjih spolnih organov {{prelom strani}} pri ženski. S pričetkom rednega mesečnega odtekanja krvi se prične tudi redno izločevanje zrelih jajčič; v tem času se izvrši tudi izprememba otroka v devico ali mladenko. V tej dobi se prično tudi pojavljati do tedaj neznani občutki ter prične rasti počasi skrivno zanimanje za drugi spol. Telesno popolnoma dorastla, tudi s popolnoma dorastlim okostjem, pa je ženska šele s končanim 20. do 21. letom. Šele v tej starosti naj bi začela misliti na zakon. Zgodnejši zakon naj bi se dovolil le v slučaju, ako je dekle nenavadno dobro razvito, kajti le potomstvo zrelih ljudij more biti zadosti močno. Tudi drevo nosi šele tedaj sad, ko je doseglo gotovo starost. To naj se stavi hčeram vedno pred oči. <br>Slovenski medicinec Mirko Črnič piše o tem takole: “Moti se, kdor misli, da je ženska vedno sposobna ploditve. Ne, namreč ta ima svoje meje na obe strani: v mladost in starost. Čas, v katerem je ženska sposobna izpolnjevati svoje spolne dolžnosti, je doba spolne godnosti. Njen nastop je odvisen od klime, kakor tudi od mnogih drugih okolnosti, pred svem telesne konstitucije in načina življenja. Spolna godnost nastopi v naših krajih pri dekletih med 13. in 15. letom ter traja nekako do 45. leta, {{prelom strani}} do starostne jalovosti. Te meje so le po priliki, povprečne; med temi pravilnimi mejniki je se ve mnogo izjemnih. <br>V času spolne godnosti izločuje ženska jajčke in je tako sposobna zanositi ali spočiti, to se pravi, moškemu semenu, prišedšemu v ženska spolovila se nudi prilika, oploditi ženski jajček. Le spolno godne ženske morejo roditi ker le pri takih so dani vsi pogoji za spočetje. <br>Nastop in prenehanje spolne godnosti je združeno z velikimi telesnimi in duševnimi izpremembami: iz deklice postane sredi drugega življenjskega desetletja devica, grudi ji rastejo, boki se ji bočijo, stas in obličje dobi drug izraz, obseg glasu se poveča… <br>V petem desetletju pa izgublja ženska mamljivi čar, začne se debeliti, pri čemur pridobiva zlasti na maščobi ter se izpreminja tudi v duševnosti: sitnosti starih žensk, zlasti tašč, so znane. <br>Najvažnejši znak spolne godnosti, ki se pojavi pri njenem nastopu in nega pri njenem odhodu, je perilo ali menstruacija (perioda)… {{prelom strani}} ===Srce človeško sveta stvar!=== <center><poem>Srce človeško — sveta stvar, Ne šali ž njim se mi nikar, V njem pekel naš je in naš raj, Se srcem našim ne igraj! En solnčni soj, en topel dan Iz tal izvabi cvet krasan; En črn oblak, en nočni mraz — In strt je cvet na večni čas. En gorek rek — srce odpre, En ljub pogled — srce se vžge; En hud pogled — srce mrje, En trd izrek — srce se stre… Po cvetkah ti vesel frfraš In sreblješ med iz zlatih čaš; A ko s cvetu na cvet hitiš — Li slutiš, kak spomin pustiš? Za tabo solz potok lijoč, Oči gasnoče, svet venoč, Zgubljen pokoj, kesanja strup, V potrti duši črn obup. S človeškim srcem ne igraj, Naš pekel v njem je in naš raj, Se srcem eno žitje streš, Se srcem eno bitje streš! Simon Gregorčič</poem></center> {{Prelom strani}} ==Drugo poglavje.== ===LJUBEZEN.=== Ljubezen je stvar našega srca. Kolikokrat se porodi v srcu proti volji in kolikokrat si človek želi, da bi se porodi v srcu proti volji in kolikokrat si človek želi, da bi se porodila, a se noče; ljubezen obstoji v tem, da se vzbudi v našem srcu nagnenje do gotove osebe, katero spoštujemo, obožujemo in ljubimo nad vse drugo ter smo voljni zanjo prenesti vse mogoče žrtve. Oni, ki ga ljubimo je naš vzor; biti z njim smatramo za višek sreče, biti brez njega spatrabo največje zlo. Kako lepa in vzvišena je torej prava ljubezen; opravičeno se imenuje luč sveta. Slavni polski pesnik trdi, da je človek nesrečen brez ljubezni. Vzemimo svetu ljubezen in vzeli smo mu vse, kar ima lepega in vzvišenega. Kaj je še kedaj dovedlo ljudij do popolnejših činov požrtvovalnosti in samozatajevanja nego ljubezen? <br>Srečnega zakonskega življenja si brez ljubezni ne moremo misliti, ako sodimo stvarno; tak zakon je življenje brez vsebine, življenje brez ogrevajočega solnca, je smrt pri živem telesu. {{prelom strani}} <br>Poglejmo hišo v družini, kjer vlada med zakonskimi ljubezen. Kako lepo in vabljivo življenje se živi tu. Nič prepirov, nič očitanj, nič zahrbtnosti in nesoglasja ne dobite tu. Njihov dom je hram božajoče sreče, ki lajša vse težave, blaži skrbi, pospešuje krepost, daje pomen življenju; skratka: ljubezen napravlja zakonsko breme sladko in prijetno in otroci so blagoslov zanjo. <br>Poglejmo pa nasprotno dom, kjer manjka ljubezni in simpatije. O, kaka velika razlika! Prepir je na dnevnem redu. Mož očita ženi to, žena možu ono. Nikake prizanesljivosti, nikakega ptrpljenja eden z drugim. Nikakih intimnih in iskrenih vezi ni, da bi spajale zakonca. Nikake prave ljubezni ni do otrok, ako so. Ti so dostikrat nedobrodošli ali celo sovraženi. Nikake požrtvovalnosti ni, vse je prisiljeno, napeto in zoperno. Možu prične postajati njegov dom zoperen, neprijeten. Njegove misli so povsod drugod prej kakor doma. Njegovim mislim sledi njegov korak tja, kjer si upa nadomestiti to, kar mu manjka. Žena ima zopet svoja pota in svoje misli. Edino, kar ju še veže je strah pred javnostjo in razni predsodki. Kako težko je tako zakonsko življenje in gorje za one, ki ga morajo živeti. {{prelom strani}} <br>Te odstavke sem anpisala zato, da naša za možitev zrela dekleta vsaj nekoliko spoznajo, kako potrebna je medsebojna ljubezen za srečo v zakonu. Danes naše dekle jako malo vpraša za ljubezen; samo da se brž omoži, pa misli, da bo vse dobro. <br>Čestokrat se je v resnici težko ustavljati vabljivim obljubam prijetnega mladeniča ter navdušenemu prigovarjanju raznih tet, sestričen in drugih sorodnikov in nesorodnikov. Dokler dekletovo srce še ni “obviselo” na gotovem fantu, tedaj ljubi še vse fante in nobenega. Zato v tem duševnem stanju dekleta niso posebno odporna za ženitne ponudbe; zlasti ako žive v takih razmerah, iz katerih bi se rade čimprej rešile. ===Moč ljubezni.=== <center><poem>Brez želje, brez nade Tekli so mi dnevi; En pogled od tebe Doleti me v revi. Ko se me polastil Rajski je občutek, Čisto me prestvaril Jeden je trenutek. {{prelom strani}} Roka v roko sega, Srce k srcu sili, Novo moč življenja Čutim v vsaki žili. Nova moč življenja Ude mi pretresa — Kak’ je lepa zemlja, Moja zdaj nebesa! Simon Jenko</poem></center> {{Prelom strani}} ==Tretje poglavje.== ===VELIKO ZLO=== Mnogo naših deklet živi na salonih, kjer je snubcev in pijače vedno dovolj. In kdo je bil še kedaj tako trden in močan, da bi ga pijača ne omajala? Vprašam vas: koliko nepremišljenih in nesrečnih zakonov se je sklenilo ob salonskih barih? Brez dvoma veliko! Ženitev pa je preresna stvar, da bi spadala v salon! Dekleta, ki ste na salonih, ve morate biti še posebno previdne, da ne storite nepremišljenega koraka. Rotim vas, bodite trezne in varujte svojo žensko čast, ako že morate na vsak način živeti v salonu. <br>Mimogrede naj omenim, da so vsakega obsojanja vredni oni salonerji, ki izrabljajo nerazsodna in šele iz starega kraja došla dekleta v to, da jih silijo za baro, da izvlečejo iz fantov tem več petic. Da fantje in drugi gostje niso posebno izbirčni v izrazih, je samo po sebi umevno. Torej za to, da saloner izkupi nekaj več grošev, mora biti dekle izpostavljeno najostudnejšim kvantam in nadlegovanju brezobzirnih in posurovelih pijancev. Vsaka stvar ima svoje meje, za to bi jih morala imeti tudi ta. Dekleta si čestokrat same ne morejo pomagati zato, ker so dolžne salonerju za vožnjo iz domovine in tedaj jim skoro ne kaže drugega, kakor, da odslužijo svoj dolg. Dostikrat jim pa tako življenje tudi ugaja zaradi njihove nerazsodnosti in mladostne razigranost. Toda od salonarjev samih se lahko zahteva, da vedo, kaj je prav in kaj ni! Tudi naše časopisje bi lahko temu vprašanju posvetilo nekoliko pažnje! Hvala pa oblastem raznih mest in držav, ki so sprejele razne odredbe, po katerih je prepovedano imeti ženske za baro, kajti ako iščemo vzrok tako veliki pokvarjenosti med našim ženstvom, tedaj pridemo po kratki raziskavi do zaključka, da šrohaja največ tega zla iz naših salonov. <br>Priznati moram sicer, da je med temi tudi nekaj častnih izjem, a veliko jih ni, kar je docela naravna posledica tega, kar sem omenila malo prejle. Za baro ni prostor za ženske, najmanj za nedosrastla in nedolžna dekleta. Kadar bodo izginila slovenska dekleta izza salonskih bar, tedaj bomo lahko trdili, da je naše ženstvo napravilo velik korak naprej. <br>Naša dekleta morajo priti do zavesti, da je nečastno in poniževalno za dekle, ako streže za baro, kajti tu si najslabši pijanec upa obrisati svoje umazane pete ob najpoštenejpe dekle, ker ve, da se mu ni bati zaslužene klofute, dokler ima kak nikel v žepu. {{prelom strani}} <br>Da se to zlo odpravi, je treba sodelovanja vseh naših rojakinj, ki naj si med seboj pomagajo in gredo na roke. S pomočjo njenih rojakinj bo vsaki Slovenki mogoče zapustiti salon, ako bi jo saloner silil za baro. Rojakinje, pokažimo, da nam Amerika še ni vzela vsega čuta za žensko poštenje in čast. <br>Nekaj še bolj nedopustljivega je, ako stariši sami silijo svoje mladoletne hčere za baro. Oni so brez dvoma izgubili zadnji čut poštenja in zadnjo iskrico ljubezni do svojega otroka. Taki staripi po mojem mnenju niso dosti boljši kakor tisti, ki prodajejo svoje hčere v zloglasne hiše. Kaj dobrega se naj mlado dovzetno dekliško srce nauči za baro, kjer je preklinjevanje in najostudnejše kvantanje na dnevnem redu. In poleg tega še pijača, ki omami vsakega hrusta, nikar še nežno otročje telo. Ako taka hči ne postane navadna vlačuga, je to pravi čudež. Kaj naj pričakujejo stariši od take hčere, ko so jo prodali v nežni mladosti iz lahkomiselnosti. Jaz ne vem, kakšno vest morajo imeti taki in kako morejo uživati take “judeževe srebrnike”. Drugega pač ne moremo več reči, kakor vzklikniti s pesnikom: “O, kako strašna slepota je človeka!” {{prelom strani}} ==Četrto poglavje.== ===NEKAJ POTREBNIH NASVETOV.=== V tem poglavju želim dati čitateljicam še nekaj praktičnih nasvetov o izberi ženinov. <br>Pred vsem se ne prenagli nikdar! Nič ne škodi, ako se poroka nekoliko zavleče. Naj drugi še tako silijo, ti zahtevaj zase dovolj časa, da spoznaš ženina do dobra; da spoznaš njegovo naravo, da pretehtaš njegove dobre in njegove slabe lastnosti. Ne bodi v tem oziru popustljiva! Sodi strogo, a bodi pravična in odkritosrčna, kajti pred poroko je čas za premislek, po poroki je prepozno. <br>Ako je tvoj ženin surov in nepoboljšljiv, tedaj je v tvojo korist, da ga čimprej odsloviš. V zakonu je treba nežnosti, bodisi od strani žene ali moža. Surovež ne pozna ozirov in mej; zato ne moreš od njega pričakovati nič dobrega. <br>Ako ima tvoj ženin kako veliko napako, recimo, da je kvartavec ali kaj sličnega, tedaj ga opozori dobrohotno, češ, da naj to navado ali napako opusti tebi na ljubo. Ako bo kedaj spoštoval tvoje želje, tedaj jih bo pred poroko, če mu je kaj za tebe. Razume se, da morajo biti tvoje zahteve opravičene in pametne. Ako {{prelom strani}}sprevidiš, da je nepoboljšljiv, tedaj se naj vajini poti ločita takoj. <br>Največjo pozornost pa moraš imeti pred pijancem, kajti že pregovor pravi, da se pijanec prej ne spreobrne kakor v jamo zvrne, torej nikoli! Ako veš, da ime tvoj ženin nagnenje do pijače, tedaj si moraš na vsak način vzeti dovolj časa, da ga temeljito preizkusiš, ako ti je pri srcu tvoja sreča. Vsakomur bodi bolj popustljiva kakor pijancu, kajti življenje s pijancem je pekel. Dekleta so tisto zdravilo, ki more poboljšati naše piječi udane fante; vsakdo drugi je v tem oziru skoraj brez moči. Najboljši čas, da ta svoj vpliv izkoristijo je, ko so še proste vsake zakonske obveznosti in fantje med seboj tekmujejo, kateri si jo bo pridobil. Vsakega pijači vdanega fanta naj bi dekle najprvo pokaralo in ako to nepomaga, naj ni se ga izogibalo. Na ta način bi se rešil marsikateri mladenič iz žrela nenasitnega alkohola. Tu se nudi našim dekletom veliko in človekoljubno polje. Koliko bi v tem oziru dekleta lahko naredila za izboljšanje človeškega rodu. <br>Nič manjšo pozornost se naj ne posveti kvartopircem in ponočnjakom, kajti možje s to napako si ne bodo dolgo pomišljali zakartati {{prelom strani}} Zaslužene denarje, s katerimi bi imeli kupiti kruha družini! <br>Veliko vlogo pri privoljenju v zakon igra tudi denar, oziroma premoženje. Ker vemo, da je skoro vsak rojak prišel v Ameriko s praznim žepom, so prihranki ali premoženje znak varčnosti, treznosti in podjetnosti, česar pri naših fantih tako pogosto pogrešamo. Denar in premoženje pa nikakor nista porok tudi za dobro srce; vedno najdemo več prave sreče in zadovoljstva pri revnih družinah kakor pa pri bogatih. Zato naj dekle nikdar ne jemlje fanta zaradi njegovega premoženja, temveč naj vedno gleda na njegovo srce. Zakon iz lakomnosti po imetju je kupčija, koje cena je tem višja, čim manj ljubezni je v nji. Kako pogosto je slišati v takih zakonih pozneje očitke, da je nevesta priberačila k hiši itd. Ako sta oba zakonska pridna in varčna, si bodeta lahko pridobila potrebno premoženje. Glavno je, da vlada med njima harmonija ter da delata eden za drugega. <br>S tem pa nikakor nisem hotela reči, da je varčnost in podjetnosti postranska stvar; nikakor ne; ravno obratno. Kako žalostno je videti zdravega mladeniča, ki je delal stalno po več let in tudi dobro zaslužil, a kljub temu nima {{prelom strani}} niti centa na strani za slučaj brezposelnosti, bolezni ali kake druge neprilike, nikakor nisem za to, da bi si človek ne privoščil dobre hrane, lepega stanovanja, čedne obleke, kozarec piva in potrebno; ne! Telo, kakor tudi duh morata imeti potrebo za svoj obstoj in razvoj; toda do skrajnosti pa obsojam nepotrebno zapravljivost, katere je tako preveč med našimi rojaki, zlasti mlajšimi. Mnogo je takih, da niti svoje hrane in stanovanja ne morejo plačati, ker znosijo vse v salon ali kam drugam. Pri tem ne pomislijo, da jih v slučaju potrebe ne bo nihče poznal, najmanj pa oni, pri katerih so zapravili svoj denar. Zapravljivec ni dosti boljši od pijanca. Vse premalo se goji med nami varčevanje. So slučaji, kjer je isto nemogoče, a v večini slučajev je to mogoče; zato naj se dekleta ogibajo tudi zapravljivcev ter še pred poroko pospešujejo varčnost svojih bodočih mož. <br>V tem morajo pa same pokazati dober vzgled s tem, da ne silijo nikako nepotrebno zapravljanje ženinovega denarja s pripombo, da se bo denar po poroki rabil za sto drugih, bolj pomembnih stvari. Vsak trezen ženin bo uvidel dobrohotnost svoje neveste, ter bo dobil še večje spoštovanje do nje. {{prelom strani}} <br>Često je velika napaka pri sklepanju zakona, tudi to, da si ženin in nevesta zamočita kak važen greh, storej v preteklosti, v upanju, da se bo to vse že po poroki uravnalo, ali da se sploh ne bo izvedelo, ali pa se taka stvar kar enostavno prepusti tjavendan, češ, bo že kako. Veliko očitanja sledi v takem zakonu, kolikokrat se poruši zakonska sreča vsled tega popolnoma, dočim bi se od nasprotne strani stvar spregledala pred poroko in brez vsakih posledic poravnala. Na podlagi tega je potrebno, da sta ženin in nevesta odkrita eden drugemu, ter da si pred poroko ne zamolčita ničesar, kar bi moglo pozneje rušiti njuno srečo. Bolje je, ne poročiti se, nego v zakonu nesrečno živeti. Ženin ima pravico, da pozna nevestino preteklost in nasprotno ima nevesta vse pravice, da pozna ženinovo. Dekle, v tvojo korist je, da se ravnaš v tem smislu. <br>Navedem naj na tem mestu star slovenski pregovor: “Naglica nikjer ni dobra”; najmanj pa pri stopanju v zakon. Nikdar na ti ne bo na tem, kedaj se poročiš, temveč kako se poročiš. Bolje je samosko življenje, kakor pa nesrečni zakon. To vam bo pritrdila vsaka nesrečna žena. Vedno si vzemi dovolj časa, da boš svojega ženina dovolj natanko spoznala od vseh {{prelom strani}} strani in vse njegove dobre in slabe lastnosti. To pozornost si dolžna ne samo sama sebi, temveč tudi otrokom, katerim te je narava določila za mater, kajti dobri otroci iz nesrečnega zakona so redka izjema. Koliko več sreče in zadovoljnosti bi bilo po naših domovih, ako bi dekleta ne hitela tako slepo v zakon, temveč bi dobro premislila, koga jemljejo; mož od moža je velika razlika. Bolje bo pe nekaj mesecev ali nekaj let samevati ter počakati, da pride ženin, ki te bo vzel iz ljubezni, ne pa zato, da bo oženjen. <br>Pred vsem pa vas, dekleta, svarim pred vsakim fantom, ki se vam bo približal z nepoštenim namenom. Ne verujte nobenemu ničesar, ako ga do dobra ne poznate. Povsod po Ameriki je vse polno razuzdancev, ki so pripravljeni na premetene zvijače, lepe besede in obljube ujeti nerazsodno dekle in kako brutalno potem postopajo s svojo žrtvijo, ko vidijo, da jo imajo v kleščah. Koliko bridkega gorja bi se marsikatero dekle prihranilo, če bi ne bilo tako lahkomišljeno in lahkoverno. Že slovenska narodna pesem poje: <poem><center>Dekličice, noričice, Če fantom vse verjamete…</poem></center> <br>Dekleta, bodite neizprosne pri varovanju svoje dekliške časti in poštenosti, kajti dokler {{prelom strani}} imate to, imate vse in kadar jo zgubite, ste izgubile veliko. V tem pogledu zlasti svarim dekleta pred opojno pijačo, katere se razbrzdani maldeniči često poslužujejo, da omamijo svojo žrtev ter zadoste svoji pohoti. Kličem še enkrat, bodite vedno na straži za svojo čast, kajti često bo prišel zapeljivec v ovčji obleki. <br>Zelo pogostokrat se od strani naših deklet zanemarja tudi priprava na gospodinjstvo, ki igra tako važno vlogo v zakonskem stanu. Ali si morete misliti našo zakonsko ženo brez gospodinjstva? Skoraj gotovo ne! In koliko zakonov je ravno zaradi slabega gospodinjstva nesrečnih, kajti pri sedanji draginji in pri sedanjih nizkih plačah mora biti gosodinja prava umetnica, ako hoče, da v hiši ničesar ne manjka. Še večje skrbnosti je pa treba, ako se hoče kaj dati na stran in ako je velika družina. Za to je dolžnost, da se kolikor najbolj mogoče vadi v gospodinjstvu, da ji ne bo hodilo pretežko, ko bo prišel čas, da bo morala kot žena prevzeti vodstvo v hiši. <br>Zelo nepotrebna potrata denarja je po mojem mnenju obsežno ženitovanje. Marsikateri par si je na ta način nakopal dolg, katerega je plačeval še več let potem. Kak užitek naj imata ženin in nevesta v takem hrupu in šumu. {{prelom strani}} Njune misli so daleč stran od svatov; zakaj ju potem motiti in nadlegovati. Moževe misli so pri ženi in ženine pri možu, zakaj ju potem z vsakovrstnimi ceremonijami in opravki razdvajati. Jaz mislim, da bi popolnoma zadostovalo primerno kosilo v krogu najožjih sorodnikov in prijateljev. Vem za več ženitnin, pri katerih se je napeklo in nacvrlo za več sto ljudi in ženinovi in nevestini starši so šli malodane od hiše do hiše ter vabili znance in neznance, prijatelje in neprijatelje, sploh vsakogar ter so tako hoteli iz cele stvari napraviti lep ‘biznez’. Kako neprijetno in poniževalno se mora tak par počutiti v takem krogu. Navadno taki ljudje prigovarjajo obsežno ženitovanje, ki hočejo iz cele stvari vleči dobiček. Kdor ima veliko prijateljev in misli, da bi ne bilo prav, ako bi jih ne povabil, v takem slučaju naj že bo, drugače pa naj bi se skušalo opustiti, ker ženinu in nevesti navadno samo škodi gmotno in duševno. {{prelom strani}} ===Nevesti.=== <poem><center>Trepeče ti venec poročni v laseh, In srce ti v prsih trepeče; Krog usten rudečih igrá ti nasmeh, A solza v očeh ti leskeče. Stotere se misli ti v duši bore, Srce se ti krči in širi, In čuti kot vali po njem se drve Ti v sladkobolestnem nemiri. O zlata prostost, oj neskrbna mladost, Kako te je težko pustiti! Oj prave ljubezni nebeška sladkost, Kdor pač se ti more vbraniti! Na majki sedanji ti počiva oko, Zdaj k ženinu vhaja ljubeče: Od mamke srce se ti trže težko, A k ljubemu sili kopneče. Daj majki poljub, zaročencu roko, On z desno ti v desno naj seže, Bog srce z nebeško je zvezal vezjo, Duhoven še roki naj zveže. {{prelom strani}} Le srčno z izvoljencem zdaj pred oltar, Od tam pa na romanje skupno; Željno se nazaj ne oziraj nikdar, No gledi naprej mi zaupno! Pač bo zapustila zlata prostost, A vez te bo sladka objela; Pač nehala bode neskrbna radost, A začne se skrbnost vesela. Ljubezen dolžnosti sladila ti bo, Množila ti srečo družinsko, In duša zamaknjena pila ti bo Neskončno radost materinsko. Ti srečna ves dom osrečevala boš Neutrudna po hiši in hrami, Med sini, hčerami kraljavala boš Kot luna svetla med zvezdami. Kdor sam do večera potuje skoz svet, Izgine se zarjo večerno; A ti ne zamreš, ne iznikne tvoj cvet, Pomlajen bo v deci četverno! Simon Gregorčič</poem></center> {{Prelom strani}} ==Peto poglavje.== ===MOŽ IN ŽENA.=== gmzwv2czxaj96yq41ugup2cclmra34d 0 39467 206762 206741 2022-07-19T19:24:00Z 2001:1470:FAC0:528:1057:ADCE:DB08:48B5 /* II. */ wikitext text/x-wiki {{naslov-mp | naslov = Diurnist Krakar | normaliziran naslov = | avtor = Milan Pugelj | opombe = | izdano = ''{{mp|delo|Prosveta}}'' 23/8–11, 13; {{mp|leto|1930}} | vir = dLib [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HVKJOJGQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1930 8], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SPF7BOBP/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1930 9], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PDOHRSFX/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1930 10], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3IJEGSH7/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1930 11], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZOYL14EL/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1930 13] | dovoljenje = javna last }} ==I.== Petar Krakar, suhljat možiček špičaste brade, je živel od tega, da je pisal neukim ljudem pisma v zlato in bogastva polno Ameriko. Zaslužil je od vsakega groš. Včasi je nabral toliko, da je plačal stanarino, hrano in tudi vina si je privoščil. Kupoval je istrijanca, ki ga je točil oštir Slepič onstran ceste. Stanoval je skupaj čevljarjem Suhinom pri vdovi Kostrelki. Njuna izba je bila niže kakor cesta, in zato se je hodilo vanjo navzdol po stopnicah. Ena vrata so držala na pot, kakor je to navada pri prodajalnah, druga v vežo, kjer je stala dolga miza, za katero je uradoval ob nedeljah Peter Krakar. Gospodinja je s bila stara, nerodna in grda, a hči Julka je bila lepa, kakor bi ne bila njena hči. Krakar je o njej mislil: »Bogme, taka bi bila za ženo, taka, bogme!« — Neko pomlad, ko se je zjutraj danilo in sta ležala čevljar Šimon in Krakar vsak na svojih vrečah, odprto okno nad njima pa je vdihavalo pomladansko svežost, je rekel Krakar prijatelju: »Kako misliš o Julki?«— »Pa dobro!« — je odgovoril Šimon in dodal: »Kar tudi od tebe pričakujem. Če si pa slabega mnenja o njej, vstanem takoj in ti populim vse kocine, kar jih šteje tvoja kozja brada!« — »He-he!« se je zasmejal Krakar. »Bog najetegne svojo šibo do tvojih pleč, pa šik po tebi! Nagajaš mi! Meni je gotovo Julka bolj po volji kakor je tebi!« »Pa kako bi ti to vedel, draga nakaza!« — se je razvnel Šimon. »Molči mi o tem, če me pa ne ubogaš, bom vstal in zmetal vate vsa kopita, kar jih premore kot.« Krakar je dolgo molčal in po odmoru rekel: »Takole živimo skupaj vdova, Julka, ti In jaz in ker že živimo pod isto streho bi bilo pač vseeno, če bi se Julka kar na domu poročila. Skupaj bi bili prej kakor slej. Jaz bom pa vprašal.« Šimon je še dolgo molčal in mislil; a naenkrat se je pričel na ves glas krohotati: »Vprašaj, to je prava, tako se podobi, bravo!« Krakar je tisto pomlad res vprašal, a uspeh je bil tak, da ga je vdova ozmerjala in se mu Julka posmehovala. V hiši se ga je prijelo tudi ime — ženin. »Ženin gre« sta govorili ženski, »ženin poje, ženin se je s napil« in se smejali. To je bilo pred časom; zdaj v zadnjem mesecu pa so se stvari zasukale Krakarju v prid. Zadnje tedne je pričel laziti po bližnjem mestu, zjutraj je odhajal, zvečer je prihajal, nekega večera pa prisopihal ves ponosen, kakor bi bil dosegel in napravil nekajevetovnega. Šimnu je rekel: »Ali znaš napraviti čevlje za gospoda?« — Šimon se je dvignil na trinogem stolu in pogledal nedolžno kvišku In vprašal: »Za katerega gospoda?« »Za tegale, ki stoji pred teboj!« je moško pokazal Peter nase, Šimon pa je posegel naglo ob nogi do tal, zavihtel naenkrat jermen in zelo bi bil oplazil sostanovalca, da ni ta previdno in pravočasno odskočil. Ob steni stoječ pa je pokazal še enkrat as svojs ozke prsi in dejal: »Vedi, da sem postal pisar. Mestni odvetnik Miroslav Klepec me je sprejel v krog uredništva svoje odlčne pisarne. Zapomni si to, kakor si bom tudi jaz zapomnil, da si me hotel ravnokar oplaziti z jermenom!« — Šimon je neverjetno pomajal z rameni, sključil se nazaj na stol in tolkel dalje po starem podplatu. Krakar pa je šel iz sobe in se pričel zunaj muzati mimo stare in grde vdove, ki je bila naglo sita njegove prisotnosti. »Kje imate pa gospodično?« je vprašal Peter. »Kakšno gospodično?« je vprašala vdova. »Julko, no!"« — je odgovoril Krakar in se naslonil na kuhinjski podboj. »Glej ga!« — je jeknila ženska. »Z Julko se boš pa malo norčeval! Sebe poglej, kranjska suša!« »Gledam se, gledam!« — je odgovoril Peter. »Zato sem pa tudi tako zadovoljen. Veste kaj, šalo na stran, službo sem dobil v mestu. Odvetnik Miroslav Klepec me je vzel za pisarja!« Starka ni verjela. Šele pozneje, ko se je na lastne oči prepričala, da pohaja Peter KIepec redno dan za dnem v doktorjevo pisarno, je verjela. Pričela ga je vikati in nazivati »gospod pisar"«; kar ji je nekega dne popravil. Rekel je, da se imenuje službeno »diurnist« in ga naj torej vsi nazivljejo — gospod diurnist. Tako se je zgodilo, in starka ga je še bolj spoštovala. Ime ji je bilo tuje in dozdevalo se ji je vsaj tako važno kakor profesor, inšpektor ali kontrolor. Gospodu diurnistu se je zazdela izba, kjer je stanoval že dolgo let, nenadoma pretesna, zlasti še, ker je bival nemoteno pri njem čevljar Šimon, ki je zdaj še vedno ravno tako dišal po smoli in usnju kakor poprejšnje čase. Diurnistov nos pa se je bil privadil drugega duha in vonja, ki je dišal v pisarni po aktih, po finem šefovem parfumu in tudi po rožah, ki so vedno cvele in rastle v šefovi sobi. Čutil je, da je vsestransko napredoval, smolar Šimon pa je ostal pri svojem poklicu in duhu. Zazdel se je sam sebi mnogo višji nad njim in nekega dne je v tem oziru ž njim tudi govoril. Rekel je: »Vidiš, Šimon, v zadnjem času sem se jaz odvadil čevljarskemu duhu. Če pomisliš, da pišem tik odprte sobe gospoda šefa, ki je vedno blagodehteče parfumiran, da je zrak po naših pisarnah najčistejši in najprijetnejši, boš to gotovo sam uvidel. Če že tako hočeš, duh po usnju bi še prenašal duha po smoli pa nikakor več!« Šimon se je na stoličku malo poravnal, ošvrknil s pogledom diurnista, nekoliko pomislil in naenkrat zakadil eno kopito z vso silo v nasprotno steno, drugo pa, ki ga je imel pri rokah, z vso silo ob tla ter siknil: »Kaj misliš, poškričeni birič, da bom podplate s slino pečatil na čevlje? Fej te bodi!« — Po teh besedah je vstal, oblekel naglo suknjič, odšel v gostilno in se vrnil šele pozno po noči, ves vrtoglav in naglas prepevajoč. Diurnist pa je šel takoj po dogovoru h gospodinji, ki mu je obljubila ustreči v vseh željah. Stara vdova in njena hčerka sta se namreč v vedenju proti njemu popolnoma izpremenili. Ko se je nekoč vračal diurnist po šesti uri iz službe in je po stari svoji navadi stepal z drobno paličico po travi in rožah, ki so cvetele ob cesti, je slučajno zagledal temnordeč poljski nagelj, ga pobral in vtaknil na desni strani v gumbico. Julka, ki je stala na hišnem pragu, je takoj opazila nagelj, pokazala s prstom na diurnistove prsi in spregovorila prav razdraženo: »Tega vam je gotovo dala kaka lepa meščanka!« »— Bog obvari!« — jo je hitro tolažil diurnist, vzel nagelj in ji ga ponudil, »Ob poti sem ga videl, pa sem se takoj spomnil na vas in ga utrgal. Tukaj — izvolite ga! Nagelj naglju!« Julka pa vidno ni varovala besedam. Zmečkala je nagelj med prsti, vrgla ga na kamniti prag in ga pohodila. Nič ni rekla pri tem, tudi diurnist je močal; v srcu pa je bil prav zadovoljen s takim dekletovim ravnanjem. Ljubosumna je, si je mislil, zato tako dela! V soboto se je selil čevljar Šimon. Ves dan je rogovilil po hiši, iskal je in klel, češ da je prišel v tej vražji bajti ob vse svoje stvari, in ko je zvečer zadel na rame zadnjo culo, je oštel vse po vrsti. ==II.== Peter Krakar je kazal in užival svoje diurnistovsko dostojanstvo samo onostran mestnih hiš. Ko pa je dospel v mesto, se je poslužil najponižnejših korakov, umikal se je ljudem s trotoarja in pazil na ljudi svoje pisarne kakor prostak na oficirje. Kadar je zagledal kateregakoli izmed pisarjev, je snel klobuk že daleč pred njim, dvakrat, trikrat gologlav pokimal, kakor da hoče s svojo uslužnostjo imponirati. Če je korakal njegov šef mimo, se je poklonil kakor pred najvišjim dostojanstvenikom. Pisarna se je takorekoč ž njim končala. On je bil v njej zadnji. Po zimi je prihajal zgodaj vanjo, kuril je peči in brisal prah, po leti je včasi pisal naslove na kuverte, večinoma pa je bil zaposlen leto in dan s tem, da je nosil listine v sodnijo in druge nazaj v pisarno in da je oddajal in prejemal na pošti pisma na tiskovine. Njegovo mesto je bilo v prvi sobi na levo pri pultu ob oknu. Na desno je imel svojo sobo šef, ki je bil debel in rdeč in je vedno teško in zasopljeno dihal. Na levi se je vrstilo dvoje pisaren, kjer so sedeli pisarji z rjavimi in belimi papirji obloženimi mizami. Kadar ni bilo šefa, so mu migali s prsti, popozvižavali in ga pošiljali v trafiko po tobak ali v gostilno preko ceste po pivo. Če je bil pa šef v svoji sobi, takrat se je čulo samo listanje po aktih, škrtanje peres in enakomerno tikanje pisalnega stroja. Krakar je imel ob takih prilikah mir. Slonel je prav pogosto ne svojem pultu, podpiral glavo in gledal skozi okno. Strmel je v vrt, misli pa so mu uhajale k Julki In sanjal je o lepi bodočnosti. Zlasti mu je prizadel dosti opravka prizor, ki se je vršil nedavno med njim in Julko. Zgodilo pa se je takole: Vdova Kostrelka je prejela brzojav z doma svojega brata. — s Gorenjskega nekje — da je neverno obolel, pa de bi jo rad še zadnjikrat videl. Ta brat ni Imel nič otrok, dasi je bil oženjen, posestvo njegovo p je bilo zelo lepo in zategadelj se je sestra jako razvnela nad boleznijo in se nemudoma odpravila na vlak. Julko je objela, Petru pa je stisnila roko in dostavila: »Upam, da vam jo smem zaupati kakor sami sebi, gospod diurnist!« In pisar je odgovoril vidno počaščen: »Prav tako, prav tako, kakor sami sebi!« — Julka je kuhela večerjo, diurnist je sedel ob beli mizi v veži, pa od časa do časa izprožll kako besedo in se spustil v pomenek, pri čemur ni dekle s svojo zgovornostjo nikoli zaostajalo. Vse je bilo v redu in brez greha. Ko so se pomaknili kazalci proti enajsti uri, sta se Julka in diurnist poslovila, želela drug drugemu lahko noč in odšla spat: diurnist v prodajalno na desni, Julka v domačo sobo na levi. No, slučaj je hotel drugače. Julka se je naglo razpravila, pihnila luč, zlezla pod odejo in bi bila skoro zaspala, če bi ne bilo pričelo pod streho nad njo nekaj ropotati In se prevračati. Julke se je počasi poloteval strah. Skraja je bila še toliko pogumna, da je stopila s postelje, pogledala pod njo, če bi ne bil tudi tu kdo skrit, stopila do okna in ga odprla. Hladni nočni vzduh je puhnil vanjo, da je naglo zaprla okno in zlezla nezaj v posteljo. Pod streho je šumelo dalje. Kolje, ki je bilo shranjeno tam od jeseni, je pričelo padati po tleh. Najhujše pa je bilo, da je pričelo nad stropom nekaj tožiti, vzdihovati, kakor da bi klicalo na pomaganje, in prosilo rešitve, kar je bilo v splošni nočni tišini res groza poslušati. Julka je vlekla svojo odejo čez glavo, vendar še je prav razločno slišala. Tresla se je kakor šiba na vodi, zobmi je šklepetala, zgoraj nad njo je pa nepretrgoma tožilo in stokalo. Zbrala je zadnje svoje moči, planila is postelje in zbežala naravnost v stanovanje gospoda soseda, ki je smrčal in sklepal roke za glavo, kolikor se je dalo v lunini svetlobi razločiti. Loputanje vrat ga je zbudilo, da je naglo dvignil glavo in pogledal okoli sebe. Zagledal je žensko in takoj se je zasopel: »A! Kdo si, kaj?« — Alo spoznal jo je takoj in dodalj mirneje: »Kaj pa je, Julka?« »Strah!« — je razložila Julka. Groza! Pojdiva v podstrešje, tam nekdo umira!« — »E!« — je neverjetno zategnil diurnist. »Beži, beži! Sanjalo se ti je.« »Le pojdiva, le pojdiva, nič se mi ni sanjalo!« — Diurnist je pomislil, stegnil se je do hlač, ki so visele na naslanjalu bližnjega stola in rekel: »Prosim te, malo se stran obrni, da se oblečem. »Aje!« — je kriknilo dekle, pljusnilo z obema rokama po mladih prsih in golih rogah in se prav ta hip zavedlo, de je v nočni obleki. Ali strah je takoj nadvladal čustvo sramežljivosti. Gospod Peter je držal v eni roki svečo, v drugi debelo palico, ki jo je imel pripravljeno za vse slučaje, in tako stopal naprej po stopnicah v podstrešje, Julka pa mu je previdno sledila. Ko je manjkalo od njegove glave do štirioglate podstrešne odprtine še za eno ped prostora, je dvignil palico, pa jo pričel naglo sukati po črni praznoti nad sabo. Nato je naglo preskočil zadnje stopnice in planil v podstrešje. Julka je zlezla počasi za njim in pričelo se je iskanje. Vse je bilo tiho in nič se ni ganilo. Skozi line v strehi je sijala mesečina in njena svetloba se je mešala z žarki sveče v čudno pasaste pramene. Vsa sta bila že pretaknila, vendar nista bila še ničesar našla. Oba sta se tresla od mraza in pozorno gledala in poslušala, če bi bilo mogoče od katere strani kaj začuti. In res! V desnem kotu je je obupno zajavkalo. Oba sta se obrnila tja, odkoder je prišel glas, in oba sta dvignila roke. »Glej tamle dvoje isker!« je reklo dekle; a Peter je junaško zaklel: »Ti vražji maček ti! Torej ti si! Čakaj me!« In šel je naravnost proti njemu in ga pričel poditi in mahati s palico za njim. Žival je pobegnila na desno in levo, pa slednjič zlezla skozi majhno odprtino na streho. »Ušel je!« je zasopljeno rekel gospod Peter. »Ta bi bil pa zaslužil batine!« Julka se je bila nekaj pomirila, popolnoma pa je strah le ni hotel zapustiti in vedno si je v mislih ponavljala: »Kaj pa če bi le ne bil tole kak navadni maček, kaj pa če bi bilo kaj drugega?« S Petrom sta se vrnila po stopnicah in v veži obstala; govorila sta o strahu, o mačku, pričela se poslavljati, pa se zopet vrnila na strah in ne mačka. Dekleta je bila groza in se zato rado pomudilo, gospod diurnist pa je med izgovorjenimi besedami gledal in mislil prelepe stvari in se zato ni mogel odločiti za odhod. Na glas je dejal: »Da, mačke, to je prava pomladanska nadloga. Nekatera se še tako spakuje, da bi človek prisegel, da ni mačke, ampak revež, ki kliče na pomoč.« Na tihem pa mu je šlo po glavi: »Dekle, mlada žena, to je pa res tako nekaj lepega na svetu, kakor bo tisto, kar nas čaka v nebeškem kraljestvu! Takle bel in gibek ženski vrat, pa gole roke, za to-le bi pa presneto lahko vrag premotil človeka, da bi mu zapisal svojo dušo!« — Julka je govorila še vedno o strahu: »Jaz se pa le bojim, da je bil to kak črn duh.« »O nič se na boj, to ni bil duh, to je bil prav navadni maček!« jo je na glas tolažil gospod diurnist in si na tihem mislil: »Ta-le Julka, tale me pa mami … kar čutim, kako me vleče nase …« Julko je zeblo in začela je zmikati bose noge na mrzli vežni opeki, umaknila se je nazaj na leseni prag, pritisnila kljuko in odprla vrata. Gospod diurnist je odložil debelo palico v kot, stegnil roko in pogladil Julko po podbradku. »Lahko noč!« — je želel. »Lahko noč!« — je želela. 6fdv5zdwpnzxblhxvj2ojq4lc4rmees 206763 206762 2022-07-19T20:38:34Z Jzorko 8638 wikitext text/x-wiki {{naslov-mp | naslov = Diurnist Krakar | normaliziran naslov = | avtor = Milan Pugelj | opombe = | izdano = ''{{mp|delo|Prosveta}}'' 23/8–11, 13; {{mp|leto|1930}} | vir = dLib [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HVKJOJGQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1930 8], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SPF7BOBP/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1930 9], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PDOHRSFX/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1930 10], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3IJEGSH7/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1930 11], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZOYL14EL/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1930 13] | dovoljenje = javna last }} ==I.== Petar Krakar, suhljat možiček špičaste brade, je živel od tega, da je pisal neukim ljudem pisma v zlato in bogastva polno Ameriko. Zaslužil je od vsakega groš. Včasi je nabral toliko, da je plačal stanarino, hrano in tudi vina si je privoščil. Kupoval je istrijanca, ki ga je točil oštir Slepič onstran ceste. Stanoval je skupaj čevljarjem Suhinom pri vdovi Kostrelki. Njuna izba je bila niže kakor cesta, in zato se je hodilo vanjo navzdol po stopnicah. Ena vrata so držala na pot, kakor je to navada pri prodajalnah, druga v vežo, kjer je stala dolga miza, za katero je uradoval ob nedeljah Peter Krakar. Gospodinja je s bila stara, nerodna in grda, a hči Julka je bila lepa, kakor bi ne bila njena hči. Krakar je o njej mislil: »Bogme, taka bi bila za ženo, taka, bogme!« — Neko pomlad, ko se je zjutraj danilo in sta ležala čevljar Šimon in Krakar vsak na svojih vrečah, odprto okno nad njima pa je vdihavalo pomladansko svežost, je rekel Krakar prijatelju: »Kako misliš o Julki?«— »Pa dobro!« — je odgovoril Šimon in dodal: »Kar tudi od tebe pričakujem. Če si pa slabega mnenja o njej, vstanem takoj in ti populim vse kocine, kar jih šteje tvoja kozja brada!« — »He-he!« se je zasmejal Krakar. »Bog najetegne svojo šibo do tvojih pleč, pa šik po tebi! Nagajaš mi! Meni je gotovo Julka bolj po volji kakor je tebi!« »Pa kako bi ti to vedel, draga nakaza!« — se je razvnel Šimon. »Molči mi o tem, če me pa ne ubogaš, bom vstal in zmetal vate vsa kopita, kar jih premore kot.« Krakar je dolgo molčal in po odmoru rekel: »Takole živimo skupaj vdova, Julka, ti In jaz in ker že živimo pod isto streho bi bilo pač vseeno, če bi se Julka kar na domu poročila. Skupaj bi bili prej kakor slej. Jaz bom pa vprašal.« Šimon je še dolgo molčal in mislil; a naenkrat se je pričel na ves glas krohotati: »Vprašaj, to je prava, tako se podobi, bravo!« Krakar je tisto pomlad res vprašal, a uspeh je bil tak, da ga je vdova ozmerjala in se mu Julka posmehovala. V hiši se ga je prijelo tudi ime — ženin. »Ženin gre« sta govorili ženski, »ženin poje, ženin se je s napil« in se smejali. To je bilo pred časom; zdaj v zadnjem mesecu pa so se stvari zasukale Krakarju v prid. Zadnje tedne je pričel laziti po bližnjem mestu, zjutraj je odhajal, zvečer je prihajal, nekega večera pa prisopihal ves ponosen, kakor bi bil dosegel in napravil nekajevetovnega. Šimnu je rekel: »Ali znaš napraviti čevlje za gospoda?« — Šimon se je dvignil na trinogem stolu in pogledal nedolžno kvišku In vprašal: »Za katerega gospoda?« »Za tegale, ki stoji pred teboj!« je moško pokazal Peter nase, Šimon pa je posegel naglo ob nogi do tal, zavihtel naenkrat jermen in zelo bi bil oplazil sostanovalca, da ni ta previdno in pravočasno odskočil. Ob steni stoječ pa je pokazal še enkrat as svojs ozke prsi in dejal: »Vedi, da sem postal pisar. Mestni odvetnik Miroslav Klepec me je sprejel v krog uredništva svoje odlčne pisarne. Zapomni si to, kakor si bom tudi jaz zapomnil, da si me hotel ravnokar oplaziti z jermenom!« — Šimon je neverjetno pomajal z rameni, sključil se nazaj na stol in tolkel dalje po starem podplatu. Krakar pa je šel iz sobe in se pričel zunaj muzati mimo stare in grde vdove, ki je bila naglo sita njegove prisotnosti. »Kje imate pa gospodično?« je vprašal Peter. »Kakšno gospodično?« je vprašala vdova. »Julko, no!"« — je odgovoril Krakar in se naslonil na kuhinjski podboj. »Glej ga!« — je jeknila ženska. »Z Julko se boš pa malo norčeval! Sebe poglej, kranjska suša!« »Gledam se, gledam!« — je odgovoril Peter. »Zato sem pa tudi tako zadovoljen. Veste kaj, šalo na stran, službo sem dobil v mestu. Odvetnik Miroslav Klepec me je vzel za pisarja!« Starka ni verjela. Šele pozneje, ko se je na lastne oči prepričala, da pohaja Peter KIepec redno dan za dnem v doktorjevo pisarno, je verjela. Pričela ga je vikati in nazivati »gospod pisar"«; kar ji je nekega dne popravil. Rekel je, da se imenuje službeno »diurnist« in ga naj torej vsi nazivljejo — gospod diurnist. Tako se je zgodilo, in starka ga je še bolj spoštovala. Ime ji je bilo tuje in dozdevalo se ji je vsaj tako važno kakor profesor, inšpektor ali kontrolor. Gospodu diurnistu se je zazdela izba, kjer je stanoval že dolgo let, nenadoma pretesna, zlasti še, ker je bival nemoteno pri njem čevljar Šimon, ki je zdaj še vedno ravno tako dišal po smoli in usnju kakor poprejšnje čase. Diurnistov nos pa se je bil privadil drugega duha in vonja, ki je dišal v pisarni po aktih, po finem šefovem parfumu in tudi po rožah, ki so vedno cvele in rastle v šefovi sobi. Čutil je, da je vsestransko napredoval, smolar Šimon pa je ostal pri svojem poklicu in duhu. Zazdel se je sam sebi mnogo višji nad njim in nekega dne je v tem oziru ž njim tudi govoril. Rekel je: »Vidiš, Šimon, v zadnjem času sem se jaz odvadil čevljarskemu duhu. Če pomisliš, da pišem tik odprte sobe gospoda šefa, ki je vedno blagodehteče parfumiran, da je zrak po naših pisarnah najčistejši in najprijetnejši, boš to gotovo sam uvidel. Če že tako hočeš, duh po usnju bi še prenašal duha po smoli pa nikakor več!« Šimon se je na stoličku malo poravnal, ošvrknil s pogledom diurnista, nekoliko pomislil in naenkrat zakadil eno kopito z vso silo v nasprotno steno, drugo pa, ki ga je imel pri rokah, z vso silo ob tla ter siknil: »Kaj misliš, poškričeni birič, da bom podplate s slino pečatil na čevlje? Fej te bodi!« — Po teh besedah je vstal, oblekel naglo suknjič, odšel v gostilno in se vrnil šele pozno po noči, ves vrtoglav in naglas prepevajoč. Diurnist pa je šel takoj po dogovoru h gospodinji, ki mu je obljubila ustreči v vseh željah. Stara vdova in njena hčerka sta se namreč v vedenju proti njemu popolnoma izpremenili. Ko se je nekoč vračal diurnist po šesti uri iz službe in je po stari svoji navadi stepal z drobno paličico po travi in rožah, ki so cvetele ob cesti, je slučajno zagledal temnordeč poljski nagelj, ga pobral in vtaknil na desni strani v gumbico. Julka, ki je stala na hišnem pragu, je takoj opazila nagelj, pokazala s prstom na diurnistove prsi in spregovorila prav razdraženo: »Tega vam je gotovo dala kaka lepa meščanka!« »— Bog obvari!« — jo je hitro tolažil diurnist, vzel nagelj in ji ga ponudil, »Ob poti sem ga videl, pa sem se takoj spomnil na vas in ga utrgal. Tukaj — izvolite ga! Nagelj naglju!« Julka pa vidno ni varovala besedam. Zmečkala je nagelj med prsti, vrgla ga na kamniti prag in ga pohodila. Nič ni rekla pri tem, tudi diurnist je močal; v srcu pa je bil prav zadovoljen s takim dekletovim ravnanjem. Ljubosumna je, si je mislil, zato tako dela! V soboto se je selil čevljar Šimon. Ves dan je rogovilil po hiši, iskal je in klel, češ da je prišel v tej vražji bajti ob vse svoje stvari, in ko je zvečer zadel na rame zadnjo culo, je oštel vse po vrsti. ==II.== Peter Krakar je kazal in užival svoje diurnistovsko dostojanstvo samo onostran mestnih hiš. Ko pa je dospel v mesto, se je poslužil najponižnejših korakov, umikal se je ljudem s trotoarja in pazil na ljudi svoje pisarne kakor prostak na oficirje. Kadar je zagledal kateregakoli izmed pisarjev, je snel klobuk že daleč pred njim, dvakrat, trikrat gologlav pokimal, kakor da hoče s svojo uslužnostjo imponirati. Če je korakal njegov šef mimo, se je poklonil kakor pred najvišjim dostojanstvenikom. Pisarna se je takorekoč ž njim končala. On je bil v njej zadnji. Po zimi je prihajal zgodaj vanjo, kuril je peči in brisal prah, po leti je včasi pisal naslove na kuverte, večinoma pa je bil zaposlen leto in dan s tem, da je nosil listine v sodnijo in druge nazaj v pisarno in da je oddajal in prejemal na pošti pisma na tiskovine. Njegovo mesto je bilo v prvi sobi na levo pri pultu ob oknu. Na desno je imel svojo sobo šef, ki je bil debel in rdeč in je vedno teško in zasopljeno dihal. Na levi se je vrstilo dvoje pisaren, kjer so sedeli pisarji z rjavimi in belimi papirji obloženimi mizami. Kadar ni bilo šefa, so mu migali s prsti, popozvižavali in ga pošiljali v trafiko po tobak ali v gostilno preko ceste po pivo. Če je bil pa šef v svoji sobi, takrat se je čulo samo listanje po aktih, škrtanje peres in enakomerno tikanje pisalnega stroja. Krakar je imel ob takih prilikah mir. Slonel je prav pogosto ne svojem pultu, podpiral glavo in gledal skozi okno. Strmel je v vrt, misli pa so mu uhajale k Julki In sanjal je o lepi bodočnosti. Zlasti mu je prizadel dosti opravka prizor, ki se je vršil nedavno med njim in Julko. Zgodilo pa se je takole: Vdova Kostrelka je prejela brzojav z doma svojega brata. — s Gorenjskega nekje — da je neverno obolel, pa de bi jo rad še zadnjikrat videl. Ta brat ni Imel nič otrok, dasi je bil oženjen, posestvo njegovo p je bilo zelo lepo in zategadelj se je sestra jako razvnela nad boleznijo in se nemudoma odpravila na vlak. Julko je objela, Petru pa je stisnila roko in dostavila: »Upam, da vam jo smem zaupati kakor sami sebi, gospod diurnist!« In pisar je odgovoril vidno počaščen: »Prav tako, prav tako, kakor sami sebi!« — Julka je kuhela večerjo, diurnist je sedel ob beli mizi v veži, pa od časa do časa izprožll kako besedo in se spustil v pomenek, pri čemur ni dekle s svojo zgovornostjo nikoli zaostajalo. Vse je bilo v redu in brez greha. Ko so se pomaknili kazalci proti enajsti uri, sta se Julka in diurnist poslovila, želela drug drugemu lahko noč in odšla spat: diurnist v prodajalno na desni, Julka v domačo sobo na levi. No, slučaj je hotel drugače. Julka se je naglo razpravila, pihnila luč, zlezla pod odejo in bi bila skoro zaspala, če bi ne bilo pričelo pod streho nad njo nekaj ropotati In se prevračati. Julke se je počasi poloteval strah. Skraja je bila še toliko pogumna, da je stopila s postelje, pogledala pod njo, če bi ne bil tudi tu kdo skrit, stopila do okna in ga odprla. Hladni nočni vzduh je puhnil vanjo, da je naglo zaprla okno in zlezla nezaj v posteljo. Pod streho je šumelo dalje. Kolje, ki je bilo shranjeno tam od jeseni, je pričelo padati po tleh. Najhujše pa je bilo, da je pričelo nad stropom nekaj tožiti, vzdihovati, kakor da bi klicalo na pomaganje, in prosilo rešitve, kar je bilo v splošni nočni tišini res groza poslušati. Julka je vlekla svojo odejo čez glavo, vendar še je prav razločno slišala. Tresla se je kakor šiba na vodi, zobmi je šklepetala, zgoraj nad njo je pa nepretrgoma tožilo in stokalo. Zbrala je zadnje svoje moči, planila is postelje in zbežala naravnost v stanovanje gospoda soseda, ki je smrčal in sklepal roke za glavo, kolikor se je dalo v lunini svetlobi razločiti. Loputanje vrat ga je zbudilo, da je naglo dvignil glavo in pogledal okoli sebe. Zagledal je žensko in takoj se je zasopel: »A! Kdo si, kaj?« — Alo spoznal jo je takoj in dodalj mirneje: »Kaj pa je, Julka?« »Strah!« — je razložila Julka. Groza! Pojdiva v podstrešje, tam nekdo umira!« — »E!« — je neverjetno zategnil diurnist. »Beži, beži! Sanjalo se ti je.« »Le pojdiva, le pojdiva, nič se mi ni sanjalo!« — Diurnist je pomislil, stegnil se je do hlač, ki so visele na naslanjalu bližnjega stola in rekel: »Prosim te, malo se stran obrni, da se oblečem. »Aje!« — je kriknilo dekle, pljusnilo z obema rokama po mladih prsih in golih rogah in se prav ta hip zavedlo, de je v nočni obleki. Ali strah je takoj nadvladal čustvo sramežljivosti. Gospod Peter je držal v eni roki svečo, v drugi debelo palico, ki jo je imel pripravljeno za vse slučaje, in tako stopal naprej po stopnicah v podstrešje, Julka pa mu je previdno sledila. Ko je manjkalo od njegove glave do štirioglate podstrešne odprtine še za eno ped prostora, je dvignil palico, pa jo pričel naglo sukati po črni praznoti nad sabo. Nato je naglo preskočil zadnje stopnice in planil v podstrešje. Julka je zlezla počasi za njim in pričelo se je iskanje. Vse je bilo tiho in nič se ni ganilo. Skozi line v strehi je sijala mesečina in njena svetloba se je mešala z žarki sveče v čudno pasaste pramene. Vsa sta bila že pretaknila, vendar nista bila še ničesar našla. Oba sta se tresla od mraza in pozorno gledala in poslušala, če bi bilo mogoče od katere strani kaj začuti. In res! V desnem kotu je je obupno zajavkalo. Oba sta se obrnila tja, odkoder je prišel glas, in oba sta dvignila roke. »Glej tamle dvoje isker!« je reklo dekle; a Peter je junaško zaklel: »Ti vražji maček ti! Torej ti si! Čakaj me!« In šel je naravnost proti njemu in ga pričel poditi in mahati s palico za njim. Žival je pobegnila na desno in levo, pa slednjič zlezla skozi majhno odprtino na streho. »Ušel je!« je zasopljeno rekel gospod Peter. »Ta bi bil pa zaslužil batine!« Julka se je bila nekaj pomirila, popolnoma pa je strah le ni hotel zapustiti in vedno si je v mislih ponavljala: »Kaj pa če bi le ne bil tole kak navadni maček, kaj pa če bi bilo kaj drugega?« S Petrom sta se vrnila po stopnicah in v veži obstala; govorila sta o strahu, o mačku, pričela se poslavljati, pa se zopet vrnila na strah in ne mačka. Dekleta je bila groza in se zato rado pomudilo, gospod diurnist pa je med izgovorjenimi besedami gledal in mislil prelepe stvari in se zato ni mogel odločiti za odhod. Na glas je dejal: »Da, mačke, to je prava pomladanska nadloga. Nekatera se še tako spakuje, da bi človek prisegel, da ni mačke, ampak revež, ki kliče na pomoč.« Na tihem pa mu je šlo po glavi: »Dekle, mlada žena, to je pa res tako nekaj lepega na svetu, kakor bo tisto, kar nas čaka v nebeškem kraljestvu! Takle bel in gibek ženski vrat, pa gole roke, za to-le bi pa presneto lahko vrag premotil človeka, da bi mu zapisal svojo dušo!« — Julka je govorila še vedno o strahu: »Jaz se pa le bojim, da je bil to kak črn duh.« »O nič se na boj, to ni bil duh, to je bil prav navadni maček!« jo je na glas tolažil gospod diurnist in si na tihem mislil: »Ta-le Julka, tale me pa mami … kar čutim, kako me vleče nase …« Julko je zeblo in začela je zmikati bose noge na mrzli vežni opeki, umaknila se je nazaj na leseni prag, pritisnila kljuko in odprla vrata. Gospod diurnist je odložil debelo palico v kot, stegnil roko in pogladil Julko po podbradku. »Lahko noč!« — je želel. »Lahko noč!« — je želela. ==III.=== Neko dopoldne je odprl advokat vrata v pisarno s tako silo, da je Peter preplašeno pogledal, če se drži kljuka še vrat ali je ostala v šefovi roki. Vrgel je palico v kot, da je odskočila in padla nazaj po sobi, jezno sunil obe roki v hlačne žepe in se zadrl: »Zakaj imam pa tebe pravzaprav, zakaj te pa sploh imam? Da mi žreš denar iz žepa … zato!« »Kakor je vaši milosti po volji!« je ponižno odgovoril Peter Krakar in čakal nadaljnih besed in povelj. Šef ga je premeril parkrat z najostrejšim pogledom, obrnil se naglo ter odšel skozi svojo sobo med pisarje in se pričel tam togotiti nad neredom in lenobo gospodov uradnikov. Peter se je obrnil k svojemu pultu in prepisaval dalje naslove. Kadar je prišel šef tek v pisarno, takrat se mu je vselej kaj ponesrečilo. Ali je izgubil kako boljšo pravdo, ali je privatno kje kaj zašpekuliral, ali je pa prejšni večer zaigral v kavarni tako visok kupček denarja, da mu je ostal v pregrenkem spominu. »Dobro njemu!« je premislil Peter. »Če se izmuzne pri enem koncu denar iz pesti, pa rine pri drugem sam vanjo. In kakšno prelepo žensko ima! Samo tako žensko bi jezen človek pogledal, pa bi se skadila is njega jeza kakor dim iz polite žerjavice.« Med takim mirnim premišljevanjem je poščegetalo pisarja nekaj prav nenadno in ljubko po nosu, zamahnil je s glavo in kihnil. Šef je bil že v sosednji sobi in je zakašljal. Pisar je prepisoval dalje naslove, stisnil mimogrede s levo roko nos in ga nekoliko potlačil in mislil pri vsakem naslovu svoje. Pisal je: »Velečastiti gospod Peter Kavčič, župnik v Kačini« in dodal naglo v svojih mislih: »Joj, joj! Kaj so pa naš spoštovani gospod župnik mislili, ds so zašli jezičnemu doktorju v pest!« — Prav pri tej priči ga je zopet naenkrat poščegetalo v nosu in kihnil je drugič. V soseščini je šef zarenčal, zaropotal s stolom in zopet je zavladal navadni pisarniški mir. Peresa so škripala, papir je pošumeval pod suhimi in dolgimi prsti gospodov diurnistov in tam daleč v kotu tretje sobe je poropotaval pisalni stroj. Pisar je delal dalje. Prepisaval je: »Velecenjeni gospod Juri Obreza, kmet na Hrastju« in zraven dodajal: »Ti Obreza ti, da si moral zabresti v advokatove zanke, presneto to bo še dajalo!« Kaplje, ki so bile ostale od zadnjega kihanja, je bil vse pobrisal s žepno ruto, pa ga je že zopet nekaj zaščegetalo v nosu in sicer to pot v levi nosnici. Pisar je teko kihnil, da se je sam sebe prestrašil zavoljo kihanja, še bolj pa zaradi osornega šefovega glasu, ki je pribrenčal iz sosednje sobe na Petrovo uho kakor ogromen in okoren rogač: »Ne prskaj! Če ne …!« Krakar je takoj zgrabil z levico nos in ga tiščal, da mu ne napravi več nobene nerodnosti. Spočetka preplašen se je kmalu pomiril, prepisaval dalje in pri tem nepretrgoma držal nos v levi pesti in dihal skozi usta. Pisal je: »Blagorodna gospodična Micika Polžkova, natakarica itd.« in sam dostavil v svojih mislih: »Kaj si pa ti zagrešila, prezlata Micika Polžkova?« Vprašal je tako, hotel si je dobro predstaviti, kaj bi utegnilo napraviti takole dekletce, ki se piše Mici Polžek, pri tem mu je padlo v glavo nekaj Iascivnega in porednega, da bi pridržal smeh, je spustil za hip nos in že tisti hip na ves glas kihnil. Zdaj se je pokazal šef na pragu s kratko zapovedjo: »Ven se poberi!« Pisar je držal v desnici pero, v levi nos, obrnil se je proti šefu in govoril čudno, kakor človek z zamašenim nosom: »Naj mi oprostijo, naj bo brez zamere, tega jaz nisem kriv!« — »Stoj, kot se spodobi!« je režal šef. Pisar je spustil nos, stegnil roko ob životu in takoj zopet kihnil. Vnovič je pograbil nos in govoril: »Zdaj vidite sami, preblagorodni! Dvajsetkrat po vrsti vam pravim! Moj rajni oče …« »Ven, marš ven! Kdo te bo poslušal, prskač vražji!« — »Naj mi ne zamerijo!« je prosil pisar in držal nos. »Podedoval sem, kaj morem zato! Moj rajni oče — Bog jim daj nebesa! — so kihnili po dvajsetkrat zapored, o, in tudi po tridesetkrat!« Marš ven, čebljač bedasti!« je zakričal šef, odprl vrata v vežo in Peter je moral mimo njega iz pisarne. Silna groza ga je napela. Bilo mu je, kakor da bi ga zadela taka šibka božja, da se človeku pošine kolena, če se le nanjo zmisli. Kaj bo, kaj bo zdaj, za sveto ime božje! Ves je bil, zmeden, v desni je držal peresnik, v levi nos in kar nazaj ga je vleklo pisarno. Najprej je malo pri vratih poslušal, na to je previdno potisnil kljuko navzdol, se izmuznil skozi vrata in šel po prstih naravnost pred šefa. »Naj mi ne zamerijo« — je pričel ves bled in tresočega glasu — »naj mi ne zamerijo zavoljo Jezusa Kristusa, ki je za nas vse veliko pretrpel! Podedoval sem. Moj rajni oče …« Šef ga je pogledal in po očeh se mu je kar zabliskalo. Druge važne stvari so ga bile že vsega raztogotile, zdaj pa ga je taka bagatela razdražila do viška. Roko je iztegnil in pokazal vrata. »Izgini!« je zarjul, hitro in trdo je prestopil, da je Peter zbežal pred njegovo jezo nemudoma na hodnik. Tja sta priletela za njim klobuk in paličica. Pisar je oboje pobral, posadil klobuk na glavo in vtaknil peresnik v žep. Dalj časa je stal v veži In premišljal, najrajši bi se bil vrnil, ali manjkalo mu je poguma. Sklenil je, da se vrne popoldne in prosi šefa odpuščanja. Njegova nebesa pa so se izpremenila v pekel. Vse ostalo dopoldne je taval po mestnem drevoredu, opoldne je šel na stanovanje, pa se ni mogel lotiti kosila, popoldne je oprezoval dolgo okoli pisarne: vsi uradniki so bili na mestu, a šefa ni bilo od nikoder. Eden, jako mlad in zvit pisarček mu je zažvižgal skozi pisarniško okno na cesto in mu zapretil z belim in dolgim kazalcem: »Ne smeš v pisarno! Če te je šef zapodil, ne smeš nazaj, dokler ti zopet ne dovoli! Le zapomni si to!« Po teh besedah je pisarček nalašč kihnil in izginil za pisarniškim oknom, odkoder se je takoj na to razlegel razkošen in bučen smeh. Nekako okoli petih popoldne se je prikazal na oglu ulice šef. Na glavi je imel svoj visoki cilinder, majal se je počasi in srepo gledajoč predse, roke je imel prekrižane na hrbtu in v njih s srebrom okovano palico. Če ga je kdo pozdravil, je samo pokimal z glavo, ne da bi tudi nakazal z roko zračno linijo proti cilindru. Kaj izrednega je moralo biti, največkrat kaka izredna znana lepotica, da je on na ulici razgalil plešasto in bučasto glavo. Pisar je stopil v jarek, stal tam, tiščal klobuk in paličico ob sebi in čakal na šefa. V oknu pisarne se je prikazal za hip isti zviti pisarček kakor prej in nalašč kihnil. Gospod šef se je prizibal mimo. Peter je globoko upognil glavo in hrbet, šef se je zibal dalje, ne da bi ga opazil. Pisar je stekel po prstih za njim še vedno razkrit in skrajno ponižen, dohitel ga pri vežnih stopnicah in pričel naglo govoriti: »Prosim ponižno vaše blagorodje, da bi mi odpustili. Tudi sam Bog odpusti grešniku! Podedoval sem. Moj rajni oče, Bog jim dalj nebesa …« (Dalje prihodnjič.) p739xvjw6f6lfn721v850z463zsged5 206764 206763 2022-07-19T20:38:52Z Jzorko 8638 /* III.= */ wikitext text/x-wiki {{naslov-mp | naslov = Diurnist Krakar | normaliziran naslov = | avtor = Milan Pugelj | opombe = | izdano = ''{{mp|delo|Prosveta}}'' 23/8–11, 13; {{mp|leto|1930}} | vir = dLib [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HVKJOJGQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1930 8], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SPF7BOBP/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1930 9], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PDOHRSFX/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1930 10], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3IJEGSH7/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1930 11], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZOYL14EL/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1930 13] | dovoljenje = javna last }} ==I.== Petar Krakar, suhljat možiček špičaste brade, je živel od tega, da je pisal neukim ljudem pisma v zlato in bogastva polno Ameriko. Zaslužil je od vsakega groš. Včasi je nabral toliko, da je plačal stanarino, hrano in tudi vina si je privoščil. Kupoval je istrijanca, ki ga je točil oštir Slepič onstran ceste. Stanoval je skupaj čevljarjem Suhinom pri vdovi Kostrelki. Njuna izba je bila niže kakor cesta, in zato se je hodilo vanjo navzdol po stopnicah. Ena vrata so držala na pot, kakor je to navada pri prodajalnah, druga v vežo, kjer je stala dolga miza, za katero je uradoval ob nedeljah Peter Krakar. Gospodinja je s bila stara, nerodna in grda, a hči Julka je bila lepa, kakor bi ne bila njena hči. Krakar je o njej mislil: »Bogme, taka bi bila za ženo, taka, bogme!« — Neko pomlad, ko se je zjutraj danilo in sta ležala čevljar Šimon in Krakar vsak na svojih vrečah, odprto okno nad njima pa je vdihavalo pomladansko svežost, je rekel Krakar prijatelju: »Kako misliš o Julki?«— »Pa dobro!« — je odgovoril Šimon in dodal: »Kar tudi od tebe pričakujem. Če si pa slabega mnenja o njej, vstanem takoj in ti populim vse kocine, kar jih šteje tvoja kozja brada!« — »He-he!« se je zasmejal Krakar. »Bog najetegne svojo šibo do tvojih pleč, pa šik po tebi! Nagajaš mi! Meni je gotovo Julka bolj po volji kakor je tebi!« »Pa kako bi ti to vedel, draga nakaza!« — se je razvnel Šimon. »Molči mi o tem, če me pa ne ubogaš, bom vstal in zmetal vate vsa kopita, kar jih premore kot.« Krakar je dolgo molčal in po odmoru rekel: »Takole živimo skupaj vdova, Julka, ti In jaz in ker že živimo pod isto streho bi bilo pač vseeno, če bi se Julka kar na domu poročila. Skupaj bi bili prej kakor slej. Jaz bom pa vprašal.« Šimon je še dolgo molčal in mislil; a naenkrat se je pričel na ves glas krohotati: »Vprašaj, to je prava, tako se podobi, bravo!« Krakar je tisto pomlad res vprašal, a uspeh je bil tak, da ga je vdova ozmerjala in se mu Julka posmehovala. V hiši se ga je prijelo tudi ime — ženin. »Ženin gre« sta govorili ženski, »ženin poje, ženin se je s napil« in se smejali. To je bilo pred časom; zdaj v zadnjem mesecu pa so se stvari zasukale Krakarju v prid. Zadnje tedne je pričel laziti po bližnjem mestu, zjutraj je odhajal, zvečer je prihajal, nekega večera pa prisopihal ves ponosen, kakor bi bil dosegel in napravil nekajevetovnega. Šimnu je rekel: »Ali znaš napraviti čevlje za gospoda?« — Šimon se je dvignil na trinogem stolu in pogledal nedolžno kvišku In vprašal: »Za katerega gospoda?« »Za tegale, ki stoji pred teboj!« je moško pokazal Peter nase, Šimon pa je posegel naglo ob nogi do tal, zavihtel naenkrat jermen in zelo bi bil oplazil sostanovalca, da ni ta previdno in pravočasno odskočil. Ob steni stoječ pa je pokazal še enkrat as svojs ozke prsi in dejal: »Vedi, da sem postal pisar. Mestni odvetnik Miroslav Klepec me je sprejel v krog uredništva svoje odlčne pisarne. Zapomni si to, kakor si bom tudi jaz zapomnil, da si me hotel ravnokar oplaziti z jermenom!« — Šimon je neverjetno pomajal z rameni, sključil se nazaj na stol in tolkel dalje po starem podplatu. Krakar pa je šel iz sobe in se pričel zunaj muzati mimo stare in grde vdove, ki je bila naglo sita njegove prisotnosti. »Kje imate pa gospodično?« je vprašal Peter. »Kakšno gospodično?« je vprašala vdova. »Julko, no!"« — je odgovoril Krakar in se naslonil na kuhinjski podboj. »Glej ga!« — je jeknila ženska. »Z Julko se boš pa malo norčeval! Sebe poglej, kranjska suša!« »Gledam se, gledam!« — je odgovoril Peter. »Zato sem pa tudi tako zadovoljen. Veste kaj, šalo na stran, službo sem dobil v mestu. Odvetnik Miroslav Klepec me je vzel za pisarja!« Starka ni verjela. Šele pozneje, ko se je na lastne oči prepričala, da pohaja Peter KIepec redno dan za dnem v doktorjevo pisarno, je verjela. Pričela ga je vikati in nazivati »gospod pisar"«; kar ji je nekega dne popravil. Rekel je, da se imenuje službeno »diurnist« in ga naj torej vsi nazivljejo — gospod diurnist. Tako se je zgodilo, in starka ga je še bolj spoštovala. Ime ji je bilo tuje in dozdevalo se ji je vsaj tako važno kakor profesor, inšpektor ali kontrolor. Gospodu diurnistu se je zazdela izba, kjer je stanoval že dolgo let, nenadoma pretesna, zlasti še, ker je bival nemoteno pri njem čevljar Šimon, ki je zdaj še vedno ravno tako dišal po smoli in usnju kakor poprejšnje čase. Diurnistov nos pa se je bil privadil drugega duha in vonja, ki je dišal v pisarni po aktih, po finem šefovem parfumu in tudi po rožah, ki so vedno cvele in rastle v šefovi sobi. Čutil je, da je vsestransko napredoval, smolar Šimon pa je ostal pri svojem poklicu in duhu. Zazdel se je sam sebi mnogo višji nad njim in nekega dne je v tem oziru ž njim tudi govoril. Rekel je: »Vidiš, Šimon, v zadnjem času sem se jaz odvadil čevljarskemu duhu. Če pomisliš, da pišem tik odprte sobe gospoda šefa, ki je vedno blagodehteče parfumiran, da je zrak po naših pisarnah najčistejši in najprijetnejši, boš to gotovo sam uvidel. Če že tako hočeš, duh po usnju bi še prenašal duha po smoli pa nikakor več!« Šimon se je na stoličku malo poravnal, ošvrknil s pogledom diurnista, nekoliko pomislil in naenkrat zakadil eno kopito z vso silo v nasprotno steno, drugo pa, ki ga je imel pri rokah, z vso silo ob tla ter siknil: »Kaj misliš, poškričeni birič, da bom podplate s slino pečatil na čevlje? Fej te bodi!« — Po teh besedah je vstal, oblekel naglo suknjič, odšel v gostilno in se vrnil šele pozno po noči, ves vrtoglav in naglas prepevajoč. Diurnist pa je šel takoj po dogovoru h gospodinji, ki mu je obljubila ustreči v vseh željah. Stara vdova in njena hčerka sta se namreč v vedenju proti njemu popolnoma izpremenili. Ko se je nekoč vračal diurnist po šesti uri iz službe in je po stari svoji navadi stepal z drobno paličico po travi in rožah, ki so cvetele ob cesti, je slučajno zagledal temnordeč poljski nagelj, ga pobral in vtaknil na desni strani v gumbico. Julka, ki je stala na hišnem pragu, je takoj opazila nagelj, pokazala s prstom na diurnistove prsi in spregovorila prav razdraženo: »Tega vam je gotovo dala kaka lepa meščanka!« »— Bog obvari!« — jo je hitro tolažil diurnist, vzel nagelj in ji ga ponudil, »Ob poti sem ga videl, pa sem se takoj spomnil na vas in ga utrgal. Tukaj — izvolite ga! Nagelj naglju!« Julka pa vidno ni varovala besedam. Zmečkala je nagelj med prsti, vrgla ga na kamniti prag in ga pohodila. Nič ni rekla pri tem, tudi diurnist je močal; v srcu pa je bil prav zadovoljen s takim dekletovim ravnanjem. Ljubosumna je, si je mislil, zato tako dela! V soboto se je selil čevljar Šimon. Ves dan je rogovilil po hiši, iskal je in klel, češ da je prišel v tej vražji bajti ob vse svoje stvari, in ko je zvečer zadel na rame zadnjo culo, je oštel vse po vrsti. ==II.== Peter Krakar je kazal in užival svoje diurnistovsko dostojanstvo samo onostran mestnih hiš. Ko pa je dospel v mesto, se je poslužil najponižnejših korakov, umikal se je ljudem s trotoarja in pazil na ljudi svoje pisarne kakor prostak na oficirje. Kadar je zagledal kateregakoli izmed pisarjev, je snel klobuk že daleč pred njim, dvakrat, trikrat gologlav pokimal, kakor da hoče s svojo uslužnostjo imponirati. Če je korakal njegov šef mimo, se je poklonil kakor pred najvišjim dostojanstvenikom. Pisarna se je takorekoč ž njim končala. On je bil v njej zadnji. Po zimi je prihajal zgodaj vanjo, kuril je peči in brisal prah, po leti je včasi pisal naslove na kuverte, večinoma pa je bil zaposlen leto in dan s tem, da je nosil listine v sodnijo in druge nazaj v pisarno in da je oddajal in prejemal na pošti pisma na tiskovine. Njegovo mesto je bilo v prvi sobi na levo pri pultu ob oknu. Na desno je imel svojo sobo šef, ki je bil debel in rdeč in je vedno teško in zasopljeno dihal. Na levi se je vrstilo dvoje pisaren, kjer so sedeli pisarji z rjavimi in belimi papirji obloženimi mizami. Kadar ni bilo šefa, so mu migali s prsti, popozvižavali in ga pošiljali v trafiko po tobak ali v gostilno preko ceste po pivo. Če je bil pa šef v svoji sobi, takrat se je čulo samo listanje po aktih, škrtanje peres in enakomerno tikanje pisalnega stroja. Krakar je imel ob takih prilikah mir. Slonel je prav pogosto ne svojem pultu, podpiral glavo in gledal skozi okno. Strmel je v vrt, misli pa so mu uhajale k Julki In sanjal je o lepi bodočnosti. Zlasti mu je prizadel dosti opravka prizor, ki se je vršil nedavno med njim in Julko. Zgodilo pa se je takole: Vdova Kostrelka je prejela brzojav z doma svojega brata. — s Gorenjskega nekje — da je neverno obolel, pa de bi jo rad še zadnjikrat videl. Ta brat ni Imel nič otrok, dasi je bil oženjen, posestvo njegovo p je bilo zelo lepo in zategadelj se je sestra jako razvnela nad boleznijo in se nemudoma odpravila na vlak. Julko je objela, Petru pa je stisnila roko in dostavila: »Upam, da vam jo smem zaupati kakor sami sebi, gospod diurnist!« In pisar je odgovoril vidno počaščen: »Prav tako, prav tako, kakor sami sebi!« — Julka je kuhela večerjo, diurnist je sedel ob beli mizi v veži, pa od časa do časa izprožll kako besedo in se spustil v pomenek, pri čemur ni dekle s svojo zgovornostjo nikoli zaostajalo. Vse je bilo v redu in brez greha. Ko so se pomaknili kazalci proti enajsti uri, sta se Julka in diurnist poslovila, želela drug drugemu lahko noč in odšla spat: diurnist v prodajalno na desni, Julka v domačo sobo na levi. No, slučaj je hotel drugače. Julka se je naglo razpravila, pihnila luč, zlezla pod odejo in bi bila skoro zaspala, če bi ne bilo pričelo pod streho nad njo nekaj ropotati In se prevračati. Julke se je počasi poloteval strah. Skraja je bila še toliko pogumna, da je stopila s postelje, pogledala pod njo, če bi ne bil tudi tu kdo skrit, stopila do okna in ga odprla. Hladni nočni vzduh je puhnil vanjo, da je naglo zaprla okno in zlezla nezaj v posteljo. Pod streho je šumelo dalje. Kolje, ki je bilo shranjeno tam od jeseni, je pričelo padati po tleh. Najhujše pa je bilo, da je pričelo nad stropom nekaj tožiti, vzdihovati, kakor da bi klicalo na pomaganje, in prosilo rešitve, kar je bilo v splošni nočni tišini res groza poslušati. Julka je vlekla svojo odejo čez glavo, vendar še je prav razločno slišala. Tresla se je kakor šiba na vodi, zobmi je šklepetala, zgoraj nad njo je pa nepretrgoma tožilo in stokalo. Zbrala je zadnje svoje moči, planila is postelje in zbežala naravnost v stanovanje gospoda soseda, ki je smrčal in sklepal roke za glavo, kolikor se je dalo v lunini svetlobi razločiti. Loputanje vrat ga je zbudilo, da je naglo dvignil glavo in pogledal okoli sebe. Zagledal je žensko in takoj se je zasopel: »A! Kdo si, kaj?« — Alo spoznal jo je takoj in dodalj mirneje: »Kaj pa je, Julka?« »Strah!« — je razložila Julka. Groza! Pojdiva v podstrešje, tam nekdo umira!« — »E!« — je neverjetno zategnil diurnist. »Beži, beži! Sanjalo se ti je.« »Le pojdiva, le pojdiva, nič se mi ni sanjalo!« — Diurnist je pomislil, stegnil se je do hlač, ki so visele na naslanjalu bližnjega stola in rekel: »Prosim te, malo se stran obrni, da se oblečem. »Aje!« — je kriknilo dekle, pljusnilo z obema rokama po mladih prsih in golih rogah in se prav ta hip zavedlo, de je v nočni obleki. Ali strah je takoj nadvladal čustvo sramežljivosti. Gospod Peter je držal v eni roki svečo, v drugi debelo palico, ki jo je imel pripravljeno za vse slučaje, in tako stopal naprej po stopnicah v podstrešje, Julka pa mu je previdno sledila. Ko je manjkalo od njegove glave do štirioglate podstrešne odprtine še za eno ped prostora, je dvignil palico, pa jo pričel naglo sukati po črni praznoti nad sabo. Nato je naglo preskočil zadnje stopnice in planil v podstrešje. Julka je zlezla počasi za njim in pričelo se je iskanje. Vse je bilo tiho in nič se ni ganilo. Skozi line v strehi je sijala mesečina in njena svetloba se je mešala z žarki sveče v čudno pasaste pramene. Vsa sta bila že pretaknila, vendar nista bila še ničesar našla. Oba sta se tresla od mraza in pozorno gledala in poslušala, če bi bilo mogoče od katere strani kaj začuti. In res! V desnem kotu je je obupno zajavkalo. Oba sta se obrnila tja, odkoder je prišel glas, in oba sta dvignila roke. »Glej tamle dvoje isker!« je reklo dekle; a Peter je junaško zaklel: »Ti vražji maček ti! Torej ti si! Čakaj me!« In šel je naravnost proti njemu in ga pričel poditi in mahati s palico za njim. Žival je pobegnila na desno in levo, pa slednjič zlezla skozi majhno odprtino na streho. »Ušel je!« je zasopljeno rekel gospod Peter. »Ta bi bil pa zaslužil batine!« Julka se je bila nekaj pomirila, popolnoma pa je strah le ni hotel zapustiti in vedno si je v mislih ponavljala: »Kaj pa če bi le ne bil tole kak navadni maček, kaj pa če bi bilo kaj drugega?« S Petrom sta se vrnila po stopnicah in v veži obstala; govorila sta o strahu, o mačku, pričela se poslavljati, pa se zopet vrnila na strah in ne mačka. Dekleta je bila groza in se zato rado pomudilo, gospod diurnist pa je med izgovorjenimi besedami gledal in mislil prelepe stvari in se zato ni mogel odločiti za odhod. Na glas je dejal: »Da, mačke, to je prava pomladanska nadloga. Nekatera se še tako spakuje, da bi človek prisegel, da ni mačke, ampak revež, ki kliče na pomoč.« Na tihem pa mu je šlo po glavi: »Dekle, mlada žena, to je pa res tako nekaj lepega na svetu, kakor bo tisto, kar nas čaka v nebeškem kraljestvu! Takle bel in gibek ženski vrat, pa gole roke, za to-le bi pa presneto lahko vrag premotil človeka, da bi mu zapisal svojo dušo!« — Julka je govorila še vedno o strahu: »Jaz se pa le bojim, da je bil to kak črn duh.« »O nič se na boj, to ni bil duh, to je bil prav navadni maček!« jo je na glas tolažil gospod diurnist in si na tihem mislil: »Ta-le Julka, tale me pa mami … kar čutim, kako me vleče nase …« Julko je zeblo in začela je zmikati bose noge na mrzli vežni opeki, umaknila se je nazaj na leseni prag, pritisnila kljuko in odprla vrata. Gospod diurnist je odložil debelo palico v kot, stegnil roko in pogladil Julko po podbradku. »Lahko noč!« — je želel. »Lahko noč!« — je želela. ==III.== Neko dopoldne je odprl advokat vrata v pisarno s tako silo, da je Peter preplašeno pogledal, če se drži kljuka še vrat ali je ostala v šefovi roki. Vrgel je palico v kot, da je odskočila in padla nazaj po sobi, jezno sunil obe roki v hlačne žepe in se zadrl: »Zakaj imam pa tebe pravzaprav, zakaj te pa sploh imam? Da mi žreš denar iz žepa … zato!« »Kakor je vaši milosti po volji!« je ponižno odgovoril Peter Krakar in čakal nadaljnih besed in povelj. Šef ga je premeril parkrat z najostrejšim pogledom, obrnil se naglo ter odšel skozi svojo sobo med pisarje in se pričel tam togotiti nad neredom in lenobo gospodov uradnikov. Peter se je obrnil k svojemu pultu in prepisaval dalje naslove. Kadar je prišel šef tek v pisarno, takrat se mu je vselej kaj ponesrečilo. Ali je izgubil kako boljšo pravdo, ali je privatno kje kaj zašpekuliral, ali je pa prejšni večer zaigral v kavarni tako visok kupček denarja, da mu je ostal v pregrenkem spominu. »Dobro njemu!« je premislil Peter. »Če se izmuzne pri enem koncu denar iz pesti, pa rine pri drugem sam vanjo. In kakšno prelepo žensko ima! Samo tako žensko bi jezen človek pogledal, pa bi se skadila is njega jeza kakor dim iz polite žerjavice.« Med takim mirnim premišljevanjem je poščegetalo pisarja nekaj prav nenadno in ljubko po nosu, zamahnil je s glavo in kihnil. Šef je bil že v sosednji sobi in je zakašljal. Pisar je prepisoval dalje naslove, stisnil mimogrede s levo roko nos in ga nekoliko potlačil in mislil pri vsakem naslovu svoje. Pisal je: »Velečastiti gospod Peter Kavčič, župnik v Kačini« in dodal naglo v svojih mislih: »Joj, joj! Kaj so pa naš spoštovani gospod župnik mislili, ds so zašli jezičnemu doktorju v pest!« — Prav pri tej priči ga je zopet naenkrat poščegetalo v nosu in kihnil je drugič. V soseščini je šef zarenčal, zaropotal s stolom in zopet je zavladal navadni pisarniški mir. Peresa so škripala, papir je pošumeval pod suhimi in dolgimi prsti gospodov diurnistov in tam daleč v kotu tretje sobe je poropotaval pisalni stroj. Pisar je delal dalje. Prepisaval je: »Velecenjeni gospod Juri Obreza, kmet na Hrastju« in zraven dodajal: »Ti Obreza ti, da si moral zabresti v advokatove zanke, presneto to bo še dajalo!« Kaplje, ki so bile ostale od zadnjega kihanja, je bil vse pobrisal s žepno ruto, pa ga je že zopet nekaj zaščegetalo v nosu in sicer to pot v levi nosnici. Pisar je teko kihnil, da se je sam sebe prestrašil zavoljo kihanja, še bolj pa zaradi osornega šefovega glasu, ki je pribrenčal iz sosednje sobe na Petrovo uho kakor ogromen in okoren rogač: »Ne prskaj! Če ne …!« Krakar je takoj zgrabil z levico nos in ga tiščal, da mu ne napravi več nobene nerodnosti. Spočetka preplašen se je kmalu pomiril, prepisaval dalje in pri tem nepretrgoma držal nos v levi pesti in dihal skozi usta. Pisal je: »Blagorodna gospodična Micika Polžkova, natakarica itd.« in sam dostavil v svojih mislih: »Kaj si pa ti zagrešila, prezlata Micika Polžkova?« Vprašal je tako, hotel si je dobro predstaviti, kaj bi utegnilo napraviti takole dekletce, ki se piše Mici Polžek, pri tem mu je padlo v glavo nekaj Iascivnega in porednega, da bi pridržal smeh, je spustil za hip nos in že tisti hip na ves glas kihnil. Zdaj se je pokazal šef na pragu s kratko zapovedjo: »Ven se poberi!« Pisar je držal v desnici pero, v levi nos, obrnil se je proti šefu in govoril čudno, kakor človek z zamašenim nosom: »Naj mi oprostijo, naj bo brez zamere, tega jaz nisem kriv!« — »Stoj, kot se spodobi!« je režal šef. Pisar je spustil nos, stegnil roko ob životu in takoj zopet kihnil. Vnovič je pograbil nos in govoril: »Zdaj vidite sami, preblagorodni! Dvajsetkrat po vrsti vam pravim! Moj rajni oče …« »Ven, marš ven! Kdo te bo poslušal, prskač vražji!« — »Naj mi ne zamerijo!« je prosil pisar in držal nos. »Podedoval sem, kaj morem zato! Moj rajni oče — Bog jim daj nebesa! — so kihnili po dvajsetkrat zapored, o, in tudi po tridesetkrat!« Marš ven, čebljač bedasti!« je zakričal šef, odprl vrata v vežo in Peter je moral mimo njega iz pisarne. Silna groza ga je napela. Bilo mu je, kakor da bi ga zadela taka šibka božja, da se človeku pošine kolena, če se le nanjo zmisli. Kaj bo, kaj bo zdaj, za sveto ime božje! Ves je bil, zmeden, v desni je držal peresnik, v levi nos in kar nazaj ga je vleklo pisarno. Najprej je malo pri vratih poslušal, na to je previdno potisnil kljuko navzdol, se izmuznil skozi vrata in šel po prstih naravnost pred šefa. »Naj mi ne zamerijo« — je pričel ves bled in tresočega glasu — »naj mi ne zamerijo zavoljo Jezusa Kristusa, ki je za nas vse veliko pretrpel! Podedoval sem. Moj rajni oče …« Šef ga je pogledal in po očeh se mu je kar zabliskalo. Druge važne stvari so ga bile že vsega raztogotile, zdaj pa ga je taka bagatela razdražila do viška. Roko je iztegnil in pokazal vrata. »Izgini!« je zarjul, hitro in trdo je prestopil, da je Peter zbežal pred njegovo jezo nemudoma na hodnik. Tja sta priletela za njim klobuk in paličica. Pisar je oboje pobral, posadil klobuk na glavo in vtaknil peresnik v žep. Dalj časa je stal v veži In premišljal, najrajši bi se bil vrnil, ali manjkalo mu je poguma. Sklenil je, da se vrne popoldne in prosi šefa odpuščanja. Njegova nebesa pa so se izpremenila v pekel. Vse ostalo dopoldne je taval po mestnem drevoredu, opoldne je šel na stanovanje, pa se ni mogel lotiti kosila, popoldne je oprezoval dolgo okoli pisarne: vsi uradniki so bili na mestu, a šefa ni bilo od nikoder. Eden, jako mlad in zvit pisarček mu je zažvižgal skozi pisarniško okno na cesto in mu zapretil z belim in dolgim kazalcem: »Ne smeš v pisarno! Če te je šef zapodil, ne smeš nazaj, dokler ti zopet ne dovoli! Le zapomni si to!« Po teh besedah je pisarček nalašč kihnil in izginil za pisarniškim oknom, odkoder se je takoj na to razlegel razkošen in bučen smeh. Nekako okoli petih popoldne se je prikazal na oglu ulice šef. Na glavi je imel svoj visoki cilinder, majal se je počasi in srepo gledajoč predse, roke je imel prekrižane na hrbtu in v njih s srebrom okovano palico. Če ga je kdo pozdravil, je samo pokimal z glavo, ne da bi tudi nakazal z roko zračno linijo proti cilindru. Kaj izrednega je moralo biti, največkrat kaka izredna znana lepotica, da je on na ulici razgalil plešasto in bučasto glavo. Pisar je stopil v jarek, stal tam, tiščal klobuk in paličico ob sebi in čakal na šefa. V oknu pisarne se je prikazal za hip isti zviti pisarček kakor prej in nalašč kihnil. Gospod šef se je prizibal mimo. Peter je globoko upognil glavo in hrbet, šef se je zibal dalje, ne da bi ga opazil. Pisar je stekel po prstih za njim še vedno razkrit in skrajno ponižen, dohitel ga pri vežnih stopnicah in pričel naglo govoriti: »Prosim ponižno vaše blagorodje, da bi mi odpustili. Tudi sam Bog odpusti grešniku! Podedoval sem. Moj rajni oče, Bog jim dalj nebesa …« (Dalje prihodnjič.) cf0t6cpeul1lqpf3qkxd26eon3900wk 206765 206764 2022-07-19T20:39:26Z Jzorko 8638 /* III. */ wikitext text/x-wiki {{naslov-mp | naslov = Diurnist Krakar | normaliziran naslov = | avtor = Milan Pugelj | opombe = | izdano = ''{{mp|delo|Prosveta}}'' 23/8–11, 13; {{mp|leto|1930}} | vir = dLib [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HVKJOJGQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1930 8], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SPF7BOBP/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1930 9], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PDOHRSFX/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1930 10], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3IJEGSH7/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1930 11], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZOYL14EL/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1930 13] | dovoljenje = javna last }} ==I.== Petar Krakar, suhljat možiček špičaste brade, je živel od tega, da je pisal neukim ljudem pisma v zlato in bogastva polno Ameriko. Zaslužil je od vsakega groš. Včasi je nabral toliko, da je plačal stanarino, hrano in tudi vina si je privoščil. Kupoval je istrijanca, ki ga je točil oštir Slepič onstran ceste. Stanoval je skupaj čevljarjem Suhinom pri vdovi Kostrelki. Njuna izba je bila niže kakor cesta, in zato se je hodilo vanjo navzdol po stopnicah. Ena vrata so držala na pot, kakor je to navada pri prodajalnah, druga v vežo, kjer je stala dolga miza, za katero je uradoval ob nedeljah Peter Krakar. Gospodinja je s bila stara, nerodna in grda, a hči Julka je bila lepa, kakor bi ne bila njena hči. Krakar je o njej mislil: »Bogme, taka bi bila za ženo, taka, bogme!« — Neko pomlad, ko se je zjutraj danilo in sta ležala čevljar Šimon in Krakar vsak na svojih vrečah, odprto okno nad njima pa je vdihavalo pomladansko svežost, je rekel Krakar prijatelju: »Kako misliš o Julki?«— »Pa dobro!« — je odgovoril Šimon in dodal: »Kar tudi od tebe pričakujem. Če si pa slabega mnenja o njej, vstanem takoj in ti populim vse kocine, kar jih šteje tvoja kozja brada!« — »He-he!« se je zasmejal Krakar. »Bog najetegne svojo šibo do tvojih pleč, pa šik po tebi! Nagajaš mi! Meni je gotovo Julka bolj po volji kakor je tebi!« »Pa kako bi ti to vedel, draga nakaza!« — se je razvnel Šimon. »Molči mi o tem, če me pa ne ubogaš, bom vstal in zmetal vate vsa kopita, kar jih premore kot.« Krakar je dolgo molčal in po odmoru rekel: »Takole živimo skupaj vdova, Julka, ti In jaz in ker že živimo pod isto streho bi bilo pač vseeno, če bi se Julka kar na domu poročila. Skupaj bi bili prej kakor slej. Jaz bom pa vprašal.« Šimon je še dolgo molčal in mislil; a naenkrat se je pričel na ves glas krohotati: »Vprašaj, to je prava, tako se podobi, bravo!« Krakar je tisto pomlad res vprašal, a uspeh je bil tak, da ga je vdova ozmerjala in se mu Julka posmehovala. V hiši se ga je prijelo tudi ime — ženin. »Ženin gre« sta govorili ženski, »ženin poje, ženin se je s napil« in se smejali. To je bilo pred časom; zdaj v zadnjem mesecu pa so se stvari zasukale Krakarju v prid. Zadnje tedne je pričel laziti po bližnjem mestu, zjutraj je odhajal, zvečer je prihajal, nekega večera pa prisopihal ves ponosen, kakor bi bil dosegel in napravil nekajevetovnega. Šimnu je rekel: »Ali znaš napraviti čevlje za gospoda?« — Šimon se je dvignil na trinogem stolu in pogledal nedolžno kvišku In vprašal: »Za katerega gospoda?« »Za tegale, ki stoji pred teboj!« je moško pokazal Peter nase, Šimon pa je posegel naglo ob nogi do tal, zavihtel naenkrat jermen in zelo bi bil oplazil sostanovalca, da ni ta previdno in pravočasno odskočil. Ob steni stoječ pa je pokazal še enkrat as svojs ozke prsi in dejal: »Vedi, da sem postal pisar. Mestni odvetnik Miroslav Klepec me je sprejel v krog uredništva svoje odlčne pisarne. Zapomni si to, kakor si bom tudi jaz zapomnil, da si me hotel ravnokar oplaziti z jermenom!« — Šimon je neverjetno pomajal z rameni, sključil se nazaj na stol in tolkel dalje po starem podplatu. Krakar pa je šel iz sobe in se pričel zunaj muzati mimo stare in grde vdove, ki je bila naglo sita njegove prisotnosti. »Kje imate pa gospodično?« je vprašal Peter. »Kakšno gospodično?« je vprašala vdova. »Julko, no!"« — je odgovoril Krakar in se naslonil na kuhinjski podboj. »Glej ga!« — je jeknila ženska. »Z Julko se boš pa malo norčeval! Sebe poglej, kranjska suša!« »Gledam se, gledam!« — je odgovoril Peter. »Zato sem pa tudi tako zadovoljen. Veste kaj, šalo na stran, službo sem dobil v mestu. Odvetnik Miroslav Klepec me je vzel za pisarja!« Starka ni verjela. Šele pozneje, ko se je na lastne oči prepričala, da pohaja Peter KIepec redno dan za dnem v doktorjevo pisarno, je verjela. Pričela ga je vikati in nazivati »gospod pisar"«; kar ji je nekega dne popravil. Rekel je, da se imenuje službeno »diurnist« in ga naj torej vsi nazivljejo — gospod diurnist. Tako se je zgodilo, in starka ga je še bolj spoštovala. Ime ji je bilo tuje in dozdevalo se ji je vsaj tako važno kakor profesor, inšpektor ali kontrolor. Gospodu diurnistu se je zazdela izba, kjer je stanoval že dolgo let, nenadoma pretesna, zlasti še, ker je bival nemoteno pri njem čevljar Šimon, ki je zdaj še vedno ravno tako dišal po smoli in usnju kakor poprejšnje čase. Diurnistov nos pa se je bil privadil drugega duha in vonja, ki je dišal v pisarni po aktih, po finem šefovem parfumu in tudi po rožah, ki so vedno cvele in rastle v šefovi sobi. Čutil je, da je vsestransko napredoval, smolar Šimon pa je ostal pri svojem poklicu in duhu. Zazdel se je sam sebi mnogo višji nad njim in nekega dne je v tem oziru ž njim tudi govoril. Rekel je: »Vidiš, Šimon, v zadnjem času sem se jaz odvadil čevljarskemu duhu. Če pomisliš, da pišem tik odprte sobe gospoda šefa, ki je vedno blagodehteče parfumiran, da je zrak po naših pisarnah najčistejši in najprijetnejši, boš to gotovo sam uvidel. Če že tako hočeš, duh po usnju bi še prenašal duha po smoli pa nikakor več!« Šimon se je na stoličku malo poravnal, ošvrknil s pogledom diurnista, nekoliko pomislil in naenkrat zakadil eno kopito z vso silo v nasprotno steno, drugo pa, ki ga je imel pri rokah, z vso silo ob tla ter siknil: »Kaj misliš, poškričeni birič, da bom podplate s slino pečatil na čevlje? Fej te bodi!« — Po teh besedah je vstal, oblekel naglo suknjič, odšel v gostilno in se vrnil šele pozno po noči, ves vrtoglav in naglas prepevajoč. Diurnist pa je šel takoj po dogovoru h gospodinji, ki mu je obljubila ustreči v vseh željah. Stara vdova in njena hčerka sta se namreč v vedenju proti njemu popolnoma izpremenili. Ko se je nekoč vračal diurnist po šesti uri iz službe in je po stari svoji navadi stepal z drobno paličico po travi in rožah, ki so cvetele ob cesti, je slučajno zagledal temnordeč poljski nagelj, ga pobral in vtaknil na desni strani v gumbico. Julka, ki je stala na hišnem pragu, je takoj opazila nagelj, pokazala s prstom na diurnistove prsi in spregovorila prav razdraženo: »Tega vam je gotovo dala kaka lepa meščanka!« »— Bog obvari!« — jo je hitro tolažil diurnist, vzel nagelj in ji ga ponudil, »Ob poti sem ga videl, pa sem se takoj spomnil na vas in ga utrgal. Tukaj — izvolite ga! Nagelj naglju!« Julka pa vidno ni varovala besedam. Zmečkala je nagelj med prsti, vrgla ga na kamniti prag in ga pohodila. Nič ni rekla pri tem, tudi diurnist je močal; v srcu pa je bil prav zadovoljen s takim dekletovim ravnanjem. Ljubosumna je, si je mislil, zato tako dela! V soboto se je selil čevljar Šimon. Ves dan je rogovilil po hiši, iskal je in klel, češ da je prišel v tej vražji bajti ob vse svoje stvari, in ko je zvečer zadel na rame zadnjo culo, je oštel vse po vrsti. ==II.== Peter Krakar je kazal in užival svoje diurnistovsko dostojanstvo samo onostran mestnih hiš. Ko pa je dospel v mesto, se je poslužil najponižnejših korakov, umikal se je ljudem s trotoarja in pazil na ljudi svoje pisarne kakor prostak na oficirje. Kadar je zagledal kateregakoli izmed pisarjev, je snel klobuk že daleč pred njim, dvakrat, trikrat gologlav pokimal, kakor da hoče s svojo uslužnostjo imponirati. Če je korakal njegov šef mimo, se je poklonil kakor pred najvišjim dostojanstvenikom. Pisarna se je takorekoč ž njim končala. On je bil v njej zadnji. Po zimi je prihajal zgodaj vanjo, kuril je peči in brisal prah, po leti je včasi pisal naslove na kuverte, večinoma pa je bil zaposlen leto in dan s tem, da je nosil listine v sodnijo in druge nazaj v pisarno in da je oddajal in prejemal na pošti pisma na tiskovine. Njegovo mesto je bilo v prvi sobi na levo pri pultu ob oknu. Na desno je imel svojo sobo šef, ki je bil debel in rdeč in je vedno teško in zasopljeno dihal. Na levi se je vrstilo dvoje pisaren, kjer so sedeli pisarji z rjavimi in belimi papirji obloženimi mizami. Kadar ni bilo šefa, so mu migali s prsti, popozvižavali in ga pošiljali v trafiko po tobak ali v gostilno preko ceste po pivo. Če je bil pa šef v svoji sobi, takrat se je čulo samo listanje po aktih, škrtanje peres in enakomerno tikanje pisalnega stroja. Krakar je imel ob takih prilikah mir. Slonel je prav pogosto ne svojem pultu, podpiral glavo in gledal skozi okno. Strmel je v vrt, misli pa so mu uhajale k Julki In sanjal je o lepi bodočnosti. Zlasti mu je prizadel dosti opravka prizor, ki se je vršil nedavno med njim in Julko. Zgodilo pa se je takole: Vdova Kostrelka je prejela brzojav z doma svojega brata. — s Gorenjskega nekje — da je neverno obolel, pa de bi jo rad še zadnjikrat videl. Ta brat ni Imel nič otrok, dasi je bil oženjen, posestvo njegovo p je bilo zelo lepo in zategadelj se je sestra jako razvnela nad boleznijo in se nemudoma odpravila na vlak. Julko je objela, Petru pa je stisnila roko in dostavila: »Upam, da vam jo smem zaupati kakor sami sebi, gospod diurnist!« In pisar je odgovoril vidno počaščen: »Prav tako, prav tako, kakor sami sebi!« — Julka je kuhela večerjo, diurnist je sedel ob beli mizi v veži, pa od časa do časa izprožll kako besedo in se spustil v pomenek, pri čemur ni dekle s svojo zgovornostjo nikoli zaostajalo. Vse je bilo v redu in brez greha. Ko so se pomaknili kazalci proti enajsti uri, sta se Julka in diurnist poslovila, želela drug drugemu lahko noč in odšla spat: diurnist v prodajalno na desni, Julka v domačo sobo na levi. No, slučaj je hotel drugače. Julka se je naglo razpravila, pihnila luč, zlezla pod odejo in bi bila skoro zaspala, če bi ne bilo pričelo pod streho nad njo nekaj ropotati In se prevračati. Julke se je počasi poloteval strah. Skraja je bila še toliko pogumna, da je stopila s postelje, pogledala pod njo, če bi ne bil tudi tu kdo skrit, stopila do okna in ga odprla. Hladni nočni vzduh je puhnil vanjo, da je naglo zaprla okno in zlezla nezaj v posteljo. Pod streho je šumelo dalje. Kolje, ki je bilo shranjeno tam od jeseni, je pričelo padati po tleh. Najhujše pa je bilo, da je pričelo nad stropom nekaj tožiti, vzdihovati, kakor da bi klicalo na pomaganje, in prosilo rešitve, kar je bilo v splošni nočni tišini res groza poslušati. Julka je vlekla svojo odejo čez glavo, vendar še je prav razločno slišala. Tresla se je kakor šiba na vodi, zobmi je šklepetala, zgoraj nad njo je pa nepretrgoma tožilo in stokalo. Zbrala je zadnje svoje moči, planila is postelje in zbežala naravnost v stanovanje gospoda soseda, ki je smrčal in sklepal roke za glavo, kolikor se je dalo v lunini svetlobi razločiti. Loputanje vrat ga je zbudilo, da je naglo dvignil glavo in pogledal okoli sebe. Zagledal je žensko in takoj se je zasopel: »A! Kdo si, kaj?« — Alo spoznal jo je takoj in dodalj mirneje: »Kaj pa je, Julka?« »Strah!« — je razložila Julka. Groza! Pojdiva v podstrešje, tam nekdo umira!« — »E!« — je neverjetno zategnil diurnist. »Beži, beži! Sanjalo se ti je.« »Le pojdiva, le pojdiva, nič se mi ni sanjalo!« — Diurnist je pomislil, stegnil se je do hlač, ki so visele na naslanjalu bližnjega stola in rekel: »Prosim te, malo se stran obrni, da se oblečem. »Aje!« — je kriknilo dekle, pljusnilo z obema rokama po mladih prsih in golih rogah in se prav ta hip zavedlo, de je v nočni obleki. Ali strah je takoj nadvladal čustvo sramežljivosti. Gospod Peter je držal v eni roki svečo, v drugi debelo palico, ki jo je imel pripravljeno za vse slučaje, in tako stopal naprej po stopnicah v podstrešje, Julka pa mu je previdno sledila. Ko je manjkalo od njegove glave do štirioglate podstrešne odprtine še za eno ped prostora, je dvignil palico, pa jo pričel naglo sukati po črni praznoti nad sabo. Nato je naglo preskočil zadnje stopnice in planil v podstrešje. Julka je zlezla počasi za njim in pričelo se je iskanje. Vse je bilo tiho in nič se ni ganilo. Skozi line v strehi je sijala mesečina in njena svetloba se je mešala z žarki sveče v čudno pasaste pramene. Vsa sta bila že pretaknila, vendar nista bila še ničesar našla. Oba sta se tresla od mraza in pozorno gledala in poslušala, če bi bilo mogoče od katere strani kaj začuti. In res! V desnem kotu je je obupno zajavkalo. Oba sta se obrnila tja, odkoder je prišel glas, in oba sta dvignila roke. »Glej tamle dvoje isker!« je reklo dekle; a Peter je junaško zaklel: »Ti vražji maček ti! Torej ti si! Čakaj me!« In šel je naravnost proti njemu in ga pričel poditi in mahati s palico za njim. Žival je pobegnila na desno in levo, pa slednjič zlezla skozi majhno odprtino na streho. »Ušel je!« je zasopljeno rekel gospod Peter. »Ta bi bil pa zaslužil batine!« Julka se je bila nekaj pomirila, popolnoma pa je strah le ni hotel zapustiti in vedno si je v mislih ponavljala: »Kaj pa če bi le ne bil tole kak navadni maček, kaj pa če bi bilo kaj drugega?« S Petrom sta se vrnila po stopnicah in v veži obstala; govorila sta o strahu, o mačku, pričela se poslavljati, pa se zopet vrnila na strah in ne mačka. Dekleta je bila groza in se zato rado pomudilo, gospod diurnist pa je med izgovorjenimi besedami gledal in mislil prelepe stvari in se zato ni mogel odločiti za odhod. Na glas je dejal: »Da, mačke, to je prava pomladanska nadloga. Nekatera se še tako spakuje, da bi človek prisegel, da ni mačke, ampak revež, ki kliče na pomoč.« Na tihem pa mu je šlo po glavi: »Dekle, mlada žena, to je pa res tako nekaj lepega na svetu, kakor bo tisto, kar nas čaka v nebeškem kraljestvu! Takle bel in gibek ženski vrat, pa gole roke, za to-le bi pa presneto lahko vrag premotil človeka, da bi mu zapisal svojo dušo!« — Julka je govorila še vedno o strahu: »Jaz se pa le bojim, da je bil to kak črn duh.« »O nič se na boj, to ni bil duh, to je bil prav navadni maček!« jo je na glas tolažil gospod diurnist in si na tihem mislil: »Ta-le Julka, tale me pa mami … kar čutim, kako me vleče nase …« Julko je zeblo in začela je zmikati bose noge na mrzli vežni opeki, umaknila se je nazaj na leseni prag, pritisnila kljuko in odprla vrata. Gospod diurnist je odložil debelo palico v kot, stegnil roko in pogladil Julko po podbradku. »Lahko noč!« — je želel. »Lahko noč!« — je želela. ==III.== Neko dopoldne je odprl advokat vrata v pisarno s tako silo, da je Peter preplašeno pogledal, če se drži kljuka še vrat ali je ostala v šefovi roki. Vrgel je palico v kot, da je odskočila in padla nazaj po sobi, jezno sunil obe roki v hlačne žepe in se zadrl: »Zakaj imam pa tebe pravzaprav, zakaj te pa sploh imam? Da mi žreš denar iz žepa … zato!« »Kakor je vaši milosti po volji!« je ponižno odgovoril Peter Krakar in čakal nadaljnih besed in povelj. Šef ga je premeril parkrat z najostrejšim pogledom, obrnil se naglo ter odšel skozi svojo sobo med pisarje in se pričel tam togotiti nad neredom in lenobo gospodov uradnikov. Peter se je obrnil k svojemu pultu in prepisaval dalje naslove. Kadar je prišel šef tek v pisarno, takrat se mu je vselej kaj ponesrečilo. Ali je izgubil kako boljšo pravdo, ali je privatno kje kaj zašpekuliral, ali je pa prejšni večer zaigral v kavarni tako visok kupček denarja, da mu je ostal v pregrenkem spominu. »Dobro njemu!« je premislil Peter. »Če se izmuzne pri enem koncu denar iz pesti, pa rine pri drugem sam vanjo. In kakšno prelepo žensko ima! Samo tako žensko bi jezen človek pogledal, pa bi se skadila is njega jeza kakor dim iz polite žerjavice.« Med takim mirnim premišljevanjem je poščegetalo pisarja nekaj prav nenadno in ljubko po nosu, zamahnil je s glavo in kihnil. Šef je bil že v sosednji sobi in je zakašljal. Pisar je prepisoval dalje naslove, stisnil mimogrede s levo roko nos in ga nekoliko potlačil in mislil pri vsakem naslovu svoje. Pisal je: »Velečastiti gospod Peter Kavčič, župnik v Kačini« in dodal naglo v svojih mislih: »Joj, joj! Kaj so pa naš spoštovani gospod župnik mislili, ds so zašli jezičnemu doktorju v pest!« — Prav pri tej priči ga je zopet naenkrat poščegetalo v nosu in kihnil je drugič. V soseščini je šef zarenčal, zaropotal s stolom in zopet je zavladal navadni pisarniški mir. Peresa so škripala, papir je pošumeval pod suhimi in dolgimi prsti gospodov diurnistov in tam daleč v kotu tretje sobe je poropotaval pisalni stroj. Pisar je delal dalje. Prepisaval je: »Velecenjeni gospod Juri Obreza, kmet na Hrastju« in zraven dodajal: »Ti Obreza ti, da si moral zabresti v advokatove zanke, presneto to bo še dajalo!« Kaplje, ki so bile ostale od zadnjega kihanja, je bil vse pobrisal s žepno ruto, pa ga je že zopet nekaj zaščegetalo v nosu in sicer to pot v levi nosnici. Pisar je teko kihnil, da se je sam sebe prestrašil zavoljo kihanja, še bolj pa zaradi osornega šefovega glasu, ki je pribrenčal iz sosednje sobe na Petrovo uho kakor ogromen in okoren rogač: »Ne prskaj! Če ne …!« Krakar je takoj zgrabil z levico nos in ga tiščal, da mu ne napravi več nobene nerodnosti. Spočetka preplašen se je kmalu pomiril, prepisaval dalje in pri tem nepretrgoma držal nos v levi pesti in dihal skozi usta. Pisal je: »Blagorodna gospodična Micika Polžkova, natakarica itd.« in sam dostavil v svojih mislih: »Kaj si pa ti zagrešila, prezlata Micika Polžkova?« Vprašal je tako, hotel si je dobro predstaviti, kaj bi utegnilo napraviti takole dekletce, ki se piše Mici Polžek, pri tem mu je padlo v glavo nekaj Iascivnega in porednega, da bi pridržal smeh, je spustil za hip nos in že tisti hip na ves glas kihnil. Zdaj se je pokazal šef na pragu s kratko zapovedjo: »Ven se poberi!« Pisar je držal v desnici pero, v levi nos, obrnil se je proti šefu in govoril čudno, kakor človek z zamašenim nosom: »Naj mi oprostijo, naj bo brez zamere, tega jaz nisem kriv!« — »Stoj, kot se spodobi!« je režal šef. Pisar je spustil nos, stegnil roko ob životu in takoj zopet kihnil. Vnovič je pograbil nos in govoril: »Zdaj vidite sami, preblagorodni! Dvajsetkrat po vrsti vam pravim! Moj rajni oče …« »Ven, marš ven! Kdo te bo poslušal, prskač vražji!« — »Naj mi ne zamerijo!« je prosil pisar in držal nos. »Podedoval sem, kaj morem zato! Moj rajni oče — Bog jim daj nebesa! — so kihnili po dvajsetkrat zapored, o, in tudi po tridesetkrat!« Marš ven, čebljač bedasti!« je zakričal šef, odprl vrata v vežo in Peter je moral mimo njega iz pisarne. Silna groza ga je napela. Bilo mu je, kakor da bi ga zadela taka šibka božja, da se človeku pošine kolena, če se le nanjo zmisli. Kaj bo, kaj bo zdaj, za sveto ime božje! Ves je bil, zmeden, v desni je držal peresnik, v levi nos in kar nazaj ga je vleklo pisarno. Najprej je malo pri vratih poslušal, na to je previdno potisnil kljuko navzdol, se izmuznil skozi vrata in šel po prstih naravnost pred šefa. »Naj mi ne zamerijo« — je pričel ves bled in tresočega glasu — »naj mi ne zamerijo zavoljo Jezusa Kristusa, ki je za nas vse veliko pretrpel! Podedoval sem. Moj rajni oče …« Šef ga je pogledal in po očeh se mu je kar zabliskalo. Druge važne stvari so ga bile že vsega raztogotile, zdaj pa ga je taka bagatela razdražila do viška. Roko je iztegnil in pokazal vrata. »Izgini!« je zarjul, hitro in trdo je prestopil, da je Peter zbežal pred njegovo jezo nemudoma na hodnik. Tja sta priletela za njim klobuk in paličica. Pisar je oboje pobral, posadil klobuk na glavo in vtaknil peresnik v žep. Dalj časa je stal v veži In premišljal, najrajši bi se bil vrnil, ali manjkalo mu je poguma. Sklenil je, da se vrne popoldne in prosi šefa odpuščanja. Njegova nebesa pa so se izpremenila v pekel. Vse ostalo dopoldne je taval po mestnem drevoredu, opoldne je šel na stanovanje, pa se ni mogel lotiti kosila, popoldne je oprezoval dolgo okoli pisarne: vsi uradniki so bili na mestu, a šefa ni bilo od nikoder. Eden, jako mlad in zvit pisarček mu je zažvižgal skozi pisarniško okno na cesto in mu zapretil z belim in dolgim kazalcem: »Ne smeš v pisarno! Če te je šef zapodil, ne smeš nazaj, dokler ti zopet ne dovoli! Le zapomni si to!« Po teh besedah je pisarček nalašč kihnil in izginil za pisarniškim oknom, odkoder se je takoj na to razlegel razkošen in bučen smeh. Nekako okoli petih popoldne se je prikazal na oglu ulice šef. Na glavi je imel svoj visoki cilinder, majal se je počasi in srepo gledajoč predse, roke je imel prekrižane na hrbtu in v njih s srebrom okovano palico. Če ga je kdo pozdravil, je samo pokimal z glavo, ne da bi tudi nakazal z roko zračno linijo proti cilindru. Kaj izrednega je moralo biti, največkrat kaka izredna znana lepotica, da je on na ulici razgalil plešasto in bučasto glavo. Pisar je stopil v jarek, stal tam, tiščal klobuk in paličico ob sebi in čakal na šefa. V oknu pisarne se je prikazal za hip isti zviti pisarček kakor prej in nalašč kihnil. Gospod šef se je prizibal mimo. Peter je globoko upognil glavo in hrbet, šef se je zibal dalje, ne da bi ga opazil. Pisar je stekel po prstih za njim še vedno razkrit in skrajno ponižen, dohitel ga pri vežnih stopnicah in pričel naglo govoriti: »Prosim ponižno vaše blagorodje, da bi mi odpustili. Tudi sam Bog odpusti grešniku! Podedoval sem. Moj rajni oče, Bog jim dalj nebesa …« (Dalje prihodnjič.) 2wl85fb0wey7iujync8zkr7q842h76n 206766 206765 2022-07-19T23:20:53Z Jzorko 8638 /* III. */ wikitext text/x-wiki {{naslov-mp | naslov = Diurnist Krakar | normaliziran naslov = | avtor = Milan Pugelj | opombe = | izdano = ''{{mp|delo|Prosveta}}'' 23/8–11, 13; {{mp|leto|1930}} | vir = dLib [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HVKJOJGQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1930 8], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SPF7BOBP/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1930 9], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PDOHRSFX/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1930 10], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3IJEGSH7/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1930 11], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZOYL14EL/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1930 13] | dovoljenje = javna last }} ==I.== Petar Krakar, suhljat možiček špičaste brade, je živel od tega, da je pisal neukim ljudem pisma v zlato in bogastva polno Ameriko. Zaslužil je od vsakega groš. Včasi je nabral toliko, da je plačal stanarino, hrano in tudi vina si je privoščil. Kupoval je istrijanca, ki ga je točil oštir Slepič onstran ceste. Stanoval je skupaj čevljarjem Suhinom pri vdovi Kostrelki. Njuna izba je bila niže kakor cesta, in zato se je hodilo vanjo navzdol po stopnicah. Ena vrata so držala na pot, kakor je to navada pri prodajalnah, druga v vežo, kjer je stala dolga miza, za katero je uradoval ob nedeljah Peter Krakar. Gospodinja je s bila stara, nerodna in grda, a hči Julka je bila lepa, kakor bi ne bila njena hči. Krakar je o njej mislil: »Bogme, taka bi bila za ženo, taka, bogme!« — Neko pomlad, ko se je zjutraj danilo in sta ležala čevljar Šimon in Krakar vsak na svojih vrečah, odprto okno nad njima pa je vdihavalo pomladansko svežost, je rekel Krakar prijatelju: »Kako misliš o Julki?«— »Pa dobro!« — je odgovoril Šimon in dodal: »Kar tudi od tebe pričakujem. Če si pa slabega mnenja o njej, vstanem takoj in ti populim vse kocine, kar jih šteje tvoja kozja brada!« — »He-he!« se je zasmejal Krakar. »Bog najetegne svojo šibo do tvojih pleč, pa šik po tebi! Nagajaš mi! Meni je gotovo Julka bolj po volji kakor je tebi!« »Pa kako bi ti to vedel, draga nakaza!« — se je razvnel Šimon. »Molči mi o tem, če me pa ne ubogaš, bom vstal in zmetal vate vsa kopita, kar jih premore kot.« Krakar je dolgo molčal in po odmoru rekel: »Takole živimo skupaj vdova, Julka, ti In jaz in ker že živimo pod isto streho bi bilo pač vseeno, če bi se Julka kar na domu poročila. Skupaj bi bili prej kakor slej. Jaz bom pa vprašal.« Šimon je še dolgo molčal in mislil; a naenkrat se je pričel na ves glas krohotati: »Vprašaj, to je prava, tako se podobi, bravo!« Krakar je tisto pomlad res vprašal, a uspeh je bil tak, da ga je vdova ozmerjala in se mu Julka posmehovala. V hiši se ga je prijelo tudi ime — ženin. »Ženin gre« sta govorili ženski, »ženin poje, ženin se je s napil« in se smejali. To je bilo pred časom; zdaj v zadnjem mesecu pa so se stvari zasukale Krakarju v prid. Zadnje tedne je pričel laziti po bližnjem mestu, zjutraj je odhajal, zvečer je prihajal, nekega večera pa prisopihal ves ponosen, kakor bi bil dosegel in napravil nekajevetovnega. Šimnu je rekel: »Ali znaš napraviti čevlje za gospoda?« — Šimon se je dvignil na trinogem stolu in pogledal nedolžno kvišku In vprašal: »Za katerega gospoda?« »Za tegale, ki stoji pred teboj!« je moško pokazal Peter nase, Šimon pa je posegel naglo ob nogi do tal, zavihtel naenkrat jermen in zelo bi bil oplazil sostanovalca, da ni ta previdno in pravočasno odskočil. Ob steni stoječ pa je pokazal še enkrat as svojs ozke prsi in dejal: »Vedi, da sem postal pisar. Mestni odvetnik Miroslav Klepec me je sprejel v krog uredništva svoje odlčne pisarne. Zapomni si to, kakor si bom tudi jaz zapomnil, da si me hotel ravnokar oplaziti z jermenom!« — Šimon je neverjetno pomajal z rameni, sključil se nazaj na stol in tolkel dalje po starem podplatu. Krakar pa je šel iz sobe in se pričel zunaj muzati mimo stare in grde vdove, ki je bila naglo sita njegove prisotnosti. »Kje imate pa gospodično?« je vprašal Peter. »Kakšno gospodično?« je vprašala vdova. »Julko, no!"« — je odgovoril Krakar in se naslonil na kuhinjski podboj. »Glej ga!« — je jeknila ženska. »Z Julko se boš pa malo norčeval! Sebe poglej, kranjska suša!« »Gledam se, gledam!« — je odgovoril Peter. »Zato sem pa tudi tako zadovoljen. Veste kaj, šalo na stran, službo sem dobil v mestu. Odvetnik Miroslav Klepec me je vzel za pisarja!« Starka ni verjela. Šele pozneje, ko se je na lastne oči prepričala, da pohaja Peter KIepec redno dan za dnem v doktorjevo pisarno, je verjela. Pričela ga je vikati in nazivati »gospod pisar"«; kar ji je nekega dne popravil. Rekel je, da se imenuje službeno »diurnist« in ga naj torej vsi nazivljejo — gospod diurnist. Tako se je zgodilo, in starka ga je še bolj spoštovala. Ime ji je bilo tuje in dozdevalo se ji je vsaj tako važno kakor profesor, inšpektor ali kontrolor. Gospodu diurnistu se je zazdela izba, kjer je stanoval že dolgo let, nenadoma pretesna, zlasti še, ker je bival nemoteno pri njem čevljar Šimon, ki je zdaj še vedno ravno tako dišal po smoli in usnju kakor poprejšnje čase. Diurnistov nos pa se je bil privadil drugega duha in vonja, ki je dišal v pisarni po aktih, po finem šefovem parfumu in tudi po rožah, ki so vedno cvele in rastle v šefovi sobi. Čutil je, da je vsestransko napredoval, smolar Šimon pa je ostal pri svojem poklicu in duhu. Zazdel se je sam sebi mnogo višji nad njim in nekega dne je v tem oziru ž njim tudi govoril. Rekel je: »Vidiš, Šimon, v zadnjem času sem se jaz odvadil čevljarskemu duhu. Če pomisliš, da pišem tik odprte sobe gospoda šefa, ki je vedno blagodehteče parfumiran, da je zrak po naših pisarnah najčistejši in najprijetnejši, boš to gotovo sam uvidel. Če že tako hočeš, duh po usnju bi še prenašal duha po smoli pa nikakor več!« Šimon se je na stoličku malo poravnal, ošvrknil s pogledom diurnista, nekoliko pomislil in naenkrat zakadil eno kopito z vso silo v nasprotno steno, drugo pa, ki ga je imel pri rokah, z vso silo ob tla ter siknil: »Kaj misliš, poškričeni birič, da bom podplate s slino pečatil na čevlje? Fej te bodi!« — Po teh besedah je vstal, oblekel naglo suknjič, odšel v gostilno in se vrnil šele pozno po noči, ves vrtoglav in naglas prepevajoč. Diurnist pa je šel takoj po dogovoru h gospodinji, ki mu je obljubila ustreči v vseh željah. Stara vdova in njena hčerka sta se namreč v vedenju proti njemu popolnoma izpremenili. Ko se je nekoč vračal diurnist po šesti uri iz službe in je po stari svoji navadi stepal z drobno paličico po travi in rožah, ki so cvetele ob cesti, je slučajno zagledal temnordeč poljski nagelj, ga pobral in vtaknil na desni strani v gumbico. Julka, ki je stala na hišnem pragu, je takoj opazila nagelj, pokazala s prstom na diurnistove prsi in spregovorila prav razdraženo: »Tega vam je gotovo dala kaka lepa meščanka!« »— Bog obvari!« — jo je hitro tolažil diurnist, vzel nagelj in ji ga ponudil, »Ob poti sem ga videl, pa sem se takoj spomnil na vas in ga utrgal. Tukaj — izvolite ga! Nagelj naglju!« Julka pa vidno ni varovala besedam. Zmečkala je nagelj med prsti, vrgla ga na kamniti prag in ga pohodila. Nič ni rekla pri tem, tudi diurnist je močal; v srcu pa je bil prav zadovoljen s takim dekletovim ravnanjem. Ljubosumna je, si je mislil, zato tako dela! V soboto se je selil čevljar Šimon. Ves dan je rogovilil po hiši, iskal je in klel, češ da je prišel v tej vražji bajti ob vse svoje stvari, in ko je zvečer zadel na rame zadnjo culo, je oštel vse po vrsti. ==II.== Peter Krakar je kazal in užival svoje diurnistovsko dostojanstvo samo onostran mestnih hiš. Ko pa je dospel v mesto, se je poslužil najponižnejših korakov, umikal se je ljudem s trotoarja in pazil na ljudi svoje pisarne kakor prostak na oficirje. Kadar je zagledal kateregakoli izmed pisarjev, je snel klobuk že daleč pred njim, dvakrat, trikrat gologlav pokimal, kakor da hoče s svojo uslužnostjo imponirati. Če je korakal njegov šef mimo, se je poklonil kakor pred najvišjim dostojanstvenikom. Pisarna se je takorekoč ž njim končala. On je bil v njej zadnji. Po zimi je prihajal zgodaj vanjo, kuril je peči in brisal prah, po leti je včasi pisal naslove na kuverte, večinoma pa je bil zaposlen leto in dan s tem, da je nosil listine v sodnijo in druge nazaj v pisarno in da je oddajal in prejemal na pošti pisma na tiskovine. Njegovo mesto je bilo v prvi sobi na levo pri pultu ob oknu. Na desno je imel svojo sobo šef, ki je bil debel in rdeč in je vedno teško in zasopljeno dihal. Na levi se je vrstilo dvoje pisaren, kjer so sedeli pisarji z rjavimi in belimi papirji obloženimi mizami. Kadar ni bilo šefa, so mu migali s prsti, popozvižavali in ga pošiljali v trafiko po tobak ali v gostilno preko ceste po pivo. Če je bil pa šef v svoji sobi, takrat se je čulo samo listanje po aktih, škrtanje peres in enakomerno tikanje pisalnega stroja. Krakar je imel ob takih prilikah mir. Slonel je prav pogosto ne svojem pultu, podpiral glavo in gledal skozi okno. Strmel je v vrt, misli pa so mu uhajale k Julki In sanjal je o lepi bodočnosti. Zlasti mu je prizadel dosti opravka prizor, ki se je vršil nedavno med njim in Julko. Zgodilo pa se je takole: Vdova Kostrelka je prejela brzojav z doma svojega brata. — s Gorenjskega nekje — da je neverno obolel, pa de bi jo rad še zadnjikrat videl. Ta brat ni Imel nič otrok, dasi je bil oženjen, posestvo njegovo p je bilo zelo lepo in zategadelj se je sestra jako razvnela nad boleznijo in se nemudoma odpravila na vlak. Julko je objela, Petru pa je stisnila roko in dostavila: »Upam, da vam jo smem zaupati kakor sami sebi, gospod diurnist!« In pisar je odgovoril vidno počaščen: »Prav tako, prav tako, kakor sami sebi!« — Julka je kuhela večerjo, diurnist je sedel ob beli mizi v veži, pa od časa do časa izprožll kako besedo in se spustil v pomenek, pri čemur ni dekle s svojo zgovornostjo nikoli zaostajalo. Vse je bilo v redu in brez greha. Ko so se pomaknili kazalci proti enajsti uri, sta se Julka in diurnist poslovila, želela drug drugemu lahko noč in odšla spat: diurnist v prodajalno na desni, Julka v domačo sobo na levi. No, slučaj je hotel drugače. Julka se je naglo razpravila, pihnila luč, zlezla pod odejo in bi bila skoro zaspala, če bi ne bilo pričelo pod streho nad njo nekaj ropotati In se prevračati. Julke se je počasi poloteval strah. Skraja je bila še toliko pogumna, da je stopila s postelje, pogledala pod njo, če bi ne bil tudi tu kdo skrit, stopila do okna in ga odprla. Hladni nočni vzduh je puhnil vanjo, da je naglo zaprla okno in zlezla nezaj v posteljo. Pod streho je šumelo dalje. Kolje, ki je bilo shranjeno tam od jeseni, je pričelo padati po tleh. Najhujše pa je bilo, da je pričelo nad stropom nekaj tožiti, vzdihovati, kakor da bi klicalo na pomaganje, in prosilo rešitve, kar je bilo v splošni nočni tišini res groza poslušati. Julka je vlekla svojo odejo čez glavo, vendar še je prav razločno slišala. Tresla se je kakor šiba na vodi, zobmi je šklepetala, zgoraj nad njo je pa nepretrgoma tožilo in stokalo. Zbrala je zadnje svoje moči, planila is postelje in zbežala naravnost v stanovanje gospoda soseda, ki je smrčal in sklepal roke za glavo, kolikor se je dalo v lunini svetlobi razločiti. Loputanje vrat ga je zbudilo, da je naglo dvignil glavo in pogledal okoli sebe. Zagledal je žensko in takoj se je zasopel: »A! Kdo si, kaj?« — Alo spoznal jo je takoj in dodalj mirneje: »Kaj pa je, Julka?« »Strah!« — je razložila Julka. Groza! Pojdiva v podstrešje, tam nekdo umira!« — »E!« — je neverjetno zategnil diurnist. »Beži, beži! Sanjalo se ti je.« »Le pojdiva, le pojdiva, nič se mi ni sanjalo!« — Diurnist je pomislil, stegnil se je do hlač, ki so visele na naslanjalu bližnjega stola in rekel: »Prosim te, malo se stran obrni, da se oblečem. »Aje!« — je kriknilo dekle, pljusnilo z obema rokama po mladih prsih in golih rogah in se prav ta hip zavedlo, de je v nočni obleki. Ali strah je takoj nadvladal čustvo sramežljivosti. Gospod Peter je držal v eni roki svečo, v drugi debelo palico, ki jo je imel pripravljeno za vse slučaje, in tako stopal naprej po stopnicah v podstrešje, Julka pa mu je previdno sledila. Ko je manjkalo od njegove glave do štirioglate podstrešne odprtine še za eno ped prostora, je dvignil palico, pa jo pričel naglo sukati po črni praznoti nad sabo. Nato je naglo preskočil zadnje stopnice in planil v podstrešje. Julka je zlezla počasi za njim in pričelo se je iskanje. Vse je bilo tiho in nič se ni ganilo. Skozi line v strehi je sijala mesečina in njena svetloba se je mešala z žarki sveče v čudno pasaste pramene. Vsa sta bila že pretaknila, vendar nista bila še ničesar našla. Oba sta se tresla od mraza in pozorno gledala in poslušala, če bi bilo mogoče od katere strani kaj začuti. In res! V desnem kotu je je obupno zajavkalo. Oba sta se obrnila tja, odkoder je prišel glas, in oba sta dvignila roke. »Glej tamle dvoje isker!« je reklo dekle; a Peter je junaško zaklel: »Ti vražji maček ti! Torej ti si! Čakaj me!« In šel je naravnost proti njemu in ga pričel poditi in mahati s palico za njim. Žival je pobegnila na desno in levo, pa slednjič zlezla skozi majhno odprtino na streho. »Ušel je!« je zasopljeno rekel gospod Peter. »Ta bi bil pa zaslužil batine!« Julka se je bila nekaj pomirila, popolnoma pa je strah le ni hotel zapustiti in vedno si je v mislih ponavljala: »Kaj pa če bi le ne bil tole kak navadni maček, kaj pa če bi bilo kaj drugega?« S Petrom sta se vrnila po stopnicah in v veži obstala; govorila sta o strahu, o mačku, pričela se poslavljati, pa se zopet vrnila na strah in ne mačka. Dekleta je bila groza in se zato rado pomudilo, gospod diurnist pa je med izgovorjenimi besedami gledal in mislil prelepe stvari in se zato ni mogel odločiti za odhod. Na glas je dejal: »Da, mačke, to je prava pomladanska nadloga. Nekatera se še tako spakuje, da bi človek prisegel, da ni mačke, ampak revež, ki kliče na pomoč.« Na tihem pa mu je šlo po glavi: »Dekle, mlada žena, to je pa res tako nekaj lepega na svetu, kakor bo tisto, kar nas čaka v nebeškem kraljestvu! Takle bel in gibek ženski vrat, pa gole roke, za to-le bi pa presneto lahko vrag premotil človeka, da bi mu zapisal svojo dušo!« — Julka je govorila še vedno o strahu: »Jaz se pa le bojim, da je bil to kak črn duh.« »O nič se na boj, to ni bil duh, to je bil prav navadni maček!« jo je na glas tolažil gospod diurnist in si na tihem mislil: »Ta-le Julka, tale me pa mami … kar čutim, kako me vleče nase …« Julko je zeblo in začela je zmikati bose noge na mrzli vežni opeki, umaknila se je nazaj na leseni prag, pritisnila kljuko in odprla vrata. Gospod diurnist je odložil debelo palico v kot, stegnil roko in pogladil Julko po podbradku. »Lahko noč!« — je želel. »Lahko noč!« — je želela. ==III.== Neko dopoldne je odprl advokat vrata v pisarno s tako silo, da je Peter preplašeno pogledal, če se drži kljuka še vrat ali je ostala v šefovi roki. Vrgel je palico v kot, da je odskočila in padla nazaj po sobi, jezno sunil obe roki v hlačne žepe in se zadrl: »Zakaj imam pa tebe pravzaprav, zakaj te pa sploh imam? Da mi žreš denar iz žepa … zato!« »Kakor je vaši milosti po volji!« je ponižno odgovoril Peter Krakar in čakal nadaljnih besed in povelj. Šef ga je premeril parkrat z najostrejšim pogledom, obrnil se naglo ter odšel skozi svojo sobo med pisarje in se pričel tam togotiti nad neredom in lenobo gospodov uradnikov. Peter se je obrnil k svojemu pultu in prepisaval dalje naslove. Kadar je prišel šef tek v pisarno, takrat se mu je vselej kaj ponesrečilo. Ali je izgubil kako boljšo pravdo, ali je privatno kje kaj zašpekuliral, ali je pa prejšni večer zaigral v kavarni tako visok kupček denarja, da mu je ostal v pregrenkem spominu. »Dobro njemu!« je premislil Peter. »Če se izmuzne pri enem koncu denar iz pesti, pa rine pri drugem sam vanjo. In kakšno prelepo žensko ima! Samo tako žensko bi jezen človek pogledal, pa bi se skadila is njega jeza kakor dim iz polite žerjavice.« Med takim mirnim premišljevanjem je poščegetalo pisarja nekaj prav nenadno in ljubko po nosu, zamahnil je s glavo in kihnil. Šef je bil že v sosednji sobi in je zakašljal. Pisar je prepisoval dalje naslove, stisnil mimogrede s levo roko nos in ga nekoliko potlačil in mislil pri vsakem naslovu svoje. Pisal je: »Velečastiti gospod Peter Kavčič, župnik v Kačini« in dodal naglo v svojih mislih: »Joj, joj! Kaj so pa naš spoštovani gospod župnik mislili, ds so zašli jezičnemu doktorju v pest!« — Prav pri tej priči ga je zopet naenkrat poščegetalo v nosu in kihnil je drugič. V soseščini je šef zarenčal, zaropotal s stolom in zopet je zavladal navadni pisarniški mir. Peresa so škripala, papir je pošumeval pod suhimi in dolgimi prsti gospodov diurnistov in tam daleč v kotu tretje sobe je poropotaval pisalni stroj. Pisar je delal dalje. Prepisaval je: »Velecenjeni gospod Juri Obreza, kmet na Hrastju« in zraven dodajal: »Ti Obreza ti, da si moral zabresti v advokatove zanke, presneto to bo še dajalo!« Kaplje, ki so bile ostale od zadnjega kihanja, je bil vse pobrisal s žepno ruto, pa ga je že zopet nekaj zaščegetalo v nosu in sicer to pot v levi nosnici. Pisar je teko kihnil, da se je sam sebe prestrašil zavoljo kihanja, še bolj pa zaradi osornega šefovega glasu, ki je pribrenčal iz sosednje sobe na Petrovo uho kakor ogromen in okoren rogač: »Ne prskaj! Če ne …!« Krakar je takoj zgrabil z levico nos in ga tiščal, da mu ne napravi več nobene nerodnosti. Spočetka preplašen se je kmalu pomiril, prepisaval dalje in pri tem nepretrgoma držal nos v levi pesti in dihal skozi usta. Pisal je: »Blagorodna gospodična Micika Polžkova, natakarica itd.« in sam dostavil v svojih mislih: »Kaj si pa ti zagrešila, prezlata Micika Polžkova?« Vprašal je tako, hotel si je dobro predstaviti, kaj bi utegnilo napraviti takole dekletce, ki se piše Mici Polžek, pri tem mu je padlo v glavo nekaj Iascivnega in porednega, da bi pridržal smeh, je spustil za hip nos in že tisti hip na ves glas kihnil. Zdaj se je pokazal šef na pragu s kratko zapovedjo: »Ven se poberi!« Pisar je držal v desnici pero, v levi nos, obrnil se je proti šefu in govoril čudno, kakor človek z zamašenim nosom: »Naj mi oprostijo, naj bo brez zamere, tega jaz nisem kriv!« — »Stoj, kot se spodobi!« je režal šef. Pisar je spustil nos, stegnil roko ob životu in takoj zopet kihnil. Vnovič je pograbil nos in govoril: »Zdaj vidite sami, preblagorodni! Dvajsetkrat po vrsti vam pravim! Moj rajni oče …« »Ven, marš ven! Kdo te bo poslušal, prskač vražji!« — »Naj mi ne zamerijo!« je prosil pisar in držal nos. »Podedoval sem, kaj morem zato! Moj rajni oče — Bog jim daj nebesa! — so kihnili po dvajsetkrat zapored, o, in tudi po tridesetkrat!« Marš ven, čebljač bedasti!« je zakričal šef, odprl vrata v vežo in Peter je moral mimo njega iz pisarne. Silna groza ga je napela. Bilo mu je, kakor da bi ga zadela taka šibka božja, da se človeku pošine kolena, če se le nanjo zmisli. Kaj bo, kaj bo zdaj, za sveto ime božje! Ves je bil, zmeden, v desni je držal peresnik, v levi nos in kar nazaj ga je vleklo pisarno. Najprej je malo pri vratih poslušal, na to je previdno potisnil kljuko navzdol, se izmuznil skozi vrata in šel po prstih naravnost pred šefa. »Naj mi ne zamerijo« — je pričel ves bled in tresočega glasu — »naj mi ne zamerijo zavoljo Jezusa Kristusa, ki je za nas vse veliko pretrpel! Podedoval sem. Moj rajni oče …« Šef ga je pogledal in po očeh se mu je kar zabliskalo. Druge važne stvari so ga bile že vsega raztogotile, zdaj pa ga je taka bagatela razdražila do viška. Roko je iztegnil in pokazal vrata. »Izgini!« je zarjul, hitro in trdo je prestopil, da je Peter zbežal pred njegovo jezo nemudoma na hodnik. Tja sta priletela za njim klobuk in paličica. Pisar je oboje pobral, posadil klobuk na glavo in vtaknil peresnik v žep. Dalj časa je stal v veži In premišljal, najrajši bi se bil vrnil, ali manjkalo mu je poguma. Sklenil je, da se vrne popoldne in prosi šefa odpuščanja. Njegova nebesa pa so se izpremenila v pekel. Vse ostalo dopoldne je taval po mestnem drevoredu, opoldne je šel na stanovanje, pa se ni mogel lotiti kosila, popoldne je oprezoval dolgo okoli pisarne: vsi uradniki so bili na mestu, a šefa ni bilo od nikoder. Eden, jako mlad in zvit pisarček mu je zažvižgal skozi pisarniško okno na cesto in mu zapretil z belim in dolgim kazalcem: »Ne smeš v pisarno! Če te je šef zapodil, ne smeš nazaj, dokler ti zopet ne dovoli! Le zapomni si to!« Po teh besedah je pisarček nalašč kihnil in izginil za pisarniškim oknom, odkoder se je takoj na to razlegel razkošen in bučen smeh. Nekako okoli petih popoldne se je prikazal na oglu ulice šef. Na glavi je imel svoj visoki cilinder, majal se je počasi in srepo gledajoč predse, roke je imel prekrižane na hrbtu in v njih s srebrom okovano palico. Če ga je kdo pozdravil, je samo pokimal z glavo, ne da bi tudi nakazal z roko zračno linijo proti cilindru. Kaj izrednega je moralo biti, največkrat kaka izredna znana lepotica, da je on na ulici razgalil plešasto in bučasto glavo. Pisar je stopil v jarek, stal tam, tiščal klobuk in paličico ob sebi in čakal na šefa. V oknu pisarne se je prikazal za hip isti zviti pisarček kakor prej in nalašč kihnil. Gospod šef se je prizibal mimo. Peter je globoko upognil glavo in hrbet, šef se je zibal dalje, ne da bi ga opazil. Pisar je stekel po prstih za njim še vedno razkrit in skrajno ponižen, dohitel ga pri vežnih stopnicah in pričel naglo govoriti: »Prosim ponižno vaše blagorodje, da bi mi odpustili. Tudi sam Bog odpusti grešniku! Podedoval sem. Moj rajni oče, Bog jim dalj nebesa …« »Zgubi se!« je siknil šef še vedno slabovoIjen in Peter je obetal na stopnicah in ni vedel, kaj bi napravil. Po dolgem premišljevanju se je napotil v mestne nasade, sedel tam na skrito klop, brskal s paličico pred seboj po pesku in se pečal z mislimi najžalostnejše sorte. Tako neodločen je ostal še tri dni. Skrival je dogodek, hodil z njim okrog kakor neroden tat z ukradeno uro, četrti dan pa se je skoro v obupu opogumil in se napotil naravnost v pisarno pred samega gospoda šefa. Najprej je zapazil v sprednji sobi, da piše pri njegovem pultu drug človek, ki ga on še ni nikoli videl. Pri tem pogledu ga je obšel tak občutek, kakor bi mu kdo zapičil nož v srce. V drugi sobi se je ozrl vanj šef in to pot je bil dosti dobrodušen in prijazen. »No.« ga je vprašal, »kod ste se pa vi tako dolgo mudili?« Peter je pričel bogaboječ: »Mislil sem, da ste razžaljeni, in nisem se upal prej nazaj v pisarno, dokler bi mi vi sami ne dovolili.« »Ste pa še kje izteknili kako dobro vino!« se je pošalil šef. Peter je pa razkladal svoje: »Pri Bogu prisežem in pri devici Mariji pomagaj, da jaz nisem bil vsega tega sam prav nič kriv. Kako bom kriv, če sem pa vse podedoval! Moj rajni oče …« »Hohohoho!« se je smejal šef. »Naj bo, kakor hoče! Prekasno ste se spomnili na mojo pisarno. Kakor ste videli, imam na vašem mestu že drugega!« Peter je zinil, ne da bi spravil glasa iz grla. Šef pa se je začudil: »Kaj ste mislili, da bomo pri nas tri dni brez sluge?« In takoj na to se je obrnil k svojim aktom in ga odslovil: »Pojdite sedaj, zbogom! Boste se pa kje drugje udinjali!« — Peter Krakar ni vedel, ali gre skozi vrata, ali ga kar tako nese neznana moč, ne da bi se mu bilo treba premikati. »Službo iskati!« mu je šumelo po glavi, »službo iskati!« Kolikokrat jo je že Iskal, koliko let je stikal zanjo in enkrat samkrat jo je našel! Šel je domov, legel vznak na posteljo, položil dlani pod glavo in se zagledal v strop. »Tiste ljudi« — je mislil — »tiste ljudi, ki sem jim svoj čas ob nedeljah pisal v Ameriko in po svetu, sem si odgnal, sem vse odgnal. Tepec, jaz tepec, nepridiprav!« Zunaj se je smejala Julka. Vse je že zaigrano, Julka, ne smej se! kvc8hz0bpu78pygo2c0q2na27q1azjk 206767 206766 2022-07-19T23:24:27Z Jzorko 8638 wikitext text/x-wiki {{naslov-mp | naslov = Diurnist Krakar | normaliziran naslov = | avtor = Milan Pugelj | opombe = | izdano = ''{{mp|delo|Prosveta}}'' 23/8–11, 13; {{mp|leto|1930}} | vir = dLib [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HVKJOJGQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1930 8], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SPF7BOBP/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1930 9], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PDOHRSFX/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1930 10], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3IJEGSH7/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1930 11], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZOYL14EL/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1930 13] | dovoljenje = javna last }} ==I.== Petar Krakar, suhljat možiček špičaste brade, je živel od tega, da je pisal neukim ljudem pisma v zlato in bogastva polno Ameriko. Zaslužil je od vsakega groš. Včasi je nabral toliko, da je plačal stanarino, hrano in tudi vina si je privoščil. Kupoval je istrijanca, ki ga je točil oštir Slepič onstran ceste. Stanoval je skupaj čevljarjem Suhinom pri vdovi Kostrelki. Njuna izba je bila niže kakor cesta, in zato se je hodilo vanjo navzdol po stopnicah. Ena vrata so držala na pot, kakor je to navada pri prodajalnah, druga v vežo, kjer je stala dolga miza, za katero je uradoval ob nedeljah Peter Krakar. Gospodinja je s bila stara, nerodna in grda, a hči Julka je bila lepa, kakor bi ne bila njena hči. Krakar je o njej mislil: »Bogme, taka bi bila za ženo, taka, bogme!« — Neko pomlad, ko se je zjutraj danilo in sta ležala čevljar Šimon in Krakar vsak na svojih vrečah, odprto okno nad njima pa je vdihavalo pomladansko svežost, je rekel Krakar prijatelju: »Kako misliš o Julki?«— »Pa dobro!« — je odgovoril Šimon in dodal: »Kar tudi od tebe pričakujem. Če si pa slabega mnenja o njej, vstanem takoj in ti populim vse kocine, kar jih šteje tvoja kozja brada!« — »He-he!« se je zasmejal Krakar. »Bog najetegne svojo šibo do tvojih pleč, pa šik po tebi! Nagajaš mi! Meni je gotovo Julka bolj po volji kakor je tebi!« »Pa kako bi ti to vedel, draga nakaza!« — se je razvnel Šimon. »Molči mi o tem, če me pa ne ubogaš, bom vstal in zmetal vate vsa kopita, kar jih premore kot.« Krakar je dolgo molčal in po odmoru rekel: »Takole živimo skupaj vdova, Julka, ti In jaz in ker že živimo pod isto streho bi bilo pač vseeno, če bi se Julka kar na domu poročila. Skupaj bi bili prej kakor slej. Jaz bom pa vprašal.« Šimon je še dolgo molčal in mislil; a naenkrat se je pričel na ves glas krohotati: »Vprašaj, to je prava, tako se podobi, bravo!« Krakar je tisto pomlad res vprašal, a uspeh je bil tak, da ga je vdova ozmerjala in se mu Julka posmehovala. V hiši se ga je prijelo tudi ime — ženin. »Ženin gre« sta govorili ženski, »ženin poje, ženin se je s napil« in se smejali. To je bilo pred časom; zdaj v zadnjem mesecu pa so se stvari zasukale Krakarju v prid. Zadnje tedne je pričel laziti po bližnjem mestu, zjutraj je odhajal, zvečer je prihajal, nekega večera pa prisopihal ves ponosen, kakor bi bil dosegel in napravil nekajevetovnega. Šimnu je rekel: »Ali znaš napraviti čevlje za gospoda?« — Šimon se je dvignil na trinogem stolu in pogledal nedolžno kvišku In vprašal: »Za katerega gospoda?« »Za tegale, ki stoji pred teboj!« je moško pokazal Peter nase, Šimon pa je posegel naglo ob nogi do tal, zavihtel naenkrat jermen in zelo bi bil oplazil sostanovalca, da ni ta previdno in pravočasno odskočil. Ob steni stoječ pa je pokazal še enkrat as svojs ozke prsi in dejal: »Vedi, da sem postal pisar. Mestni odvetnik Miroslav Klepec me je sprejel v krog uredništva svoje odlčne pisarne. Zapomni si to, kakor si bom tudi jaz zapomnil, da si me hotel ravnokar oplaziti z jermenom!« — Šimon je neverjetno pomajal z rameni, sključil se nazaj na stol in tolkel dalje po starem podplatu. Krakar pa je šel iz sobe in se pričel zunaj muzati mimo stare in grde vdove, ki je bila naglo sita njegove prisotnosti. »Kje imate pa gospodično?« je vprašal Peter. »Kakšno gospodično?« je vprašala vdova. »Julko, no!"« — je odgovoril Krakar in se naslonil na kuhinjski podboj. »Glej ga!« — je jeknila ženska. »Z Julko se boš pa malo norčeval! Sebe poglej, kranjska suša!« »Gledam se, gledam!« — je odgovoril Peter. »Zato sem pa tudi tako zadovoljen. Veste kaj, šalo na stran, službo sem dobil v mestu. Odvetnik Miroslav Klepec me je vzel za pisarja!« Starka ni verjela. Šele pozneje, ko se je na lastne oči prepričala, da pohaja Peter KIepec redno dan za dnem v doktorjevo pisarno, je verjela. Pričela ga je vikati in nazivati »gospod pisar"«; kar ji je nekega dne popravil. Rekel je, da se imenuje službeno »diurnist« in ga naj torej vsi nazivljejo — gospod diurnist. Tako se je zgodilo, in starka ga je še bolj spoštovala. Ime ji je bilo tuje in dozdevalo se ji je vsaj tako važno kakor profesor, inšpektor ali kontrolor. Gospodu diurnistu se je zazdela izba, kjer je stanoval že dolgo let, nenadoma pretesna, zlasti še, ker je bival nemoteno pri njem čevljar Šimon, ki je zdaj še vedno ravno tako dišal po smoli in usnju kakor poprejšnje čase. Diurnistov nos pa se je bil privadil drugega duha in vonja, ki je dišal v pisarni po aktih, po finem šefovem parfumu in tudi po rožah, ki so vedno cvele in rastle v šefovi sobi. Čutil je, da je vsestransko napredoval, smolar Šimon pa je ostal pri svojem poklicu in duhu. Zazdel se je sam sebi mnogo višji nad njim in nekega dne je v tem oziru ž njim tudi govoril. Rekel je: »Vidiš, Šimon, v zadnjem času sem se jaz odvadil čevljarskemu duhu. Če pomisliš, da pišem tik odprte sobe gospoda šefa, ki je vedno blagodehteče parfumiran, da je zrak po naših pisarnah najčistejši in najprijetnejši, boš to gotovo sam uvidel. Če že tako hočeš, duh po usnju bi še prenašal duha po smoli pa nikakor več!« Šimon se je na stoličku malo poravnal, ošvrknil s pogledom diurnista, nekoliko pomislil in naenkrat zakadil eno kopito z vso silo v nasprotno steno, drugo pa, ki ga je imel pri rokah, z vso silo ob tla ter siknil: »Kaj misliš, poškričeni birič, da bom podplate s slino pečatil na čevlje? Fej te bodi!« — Po teh besedah je vstal, oblekel naglo suknjič, odšel v gostilno in se vrnil šele pozno po noči, ves vrtoglav in naglas prepevajoč. Diurnist pa je šel takoj po dogovoru h gospodinji, ki mu je obljubila ustreči v vseh željah. Stara vdova in njena hčerka sta se namreč v vedenju proti njemu popolnoma izpremenili. Ko se je nekoč vračal diurnist po šesti uri iz službe in je po stari svoji navadi stepal z drobno paličico po travi in rožah, ki so cvetele ob cesti, je slučajno zagledal temnordeč poljski nagelj, ga pobral in vtaknil na desni strani v gumbico. Julka, ki je stala na hišnem pragu, je takoj opazila nagelj, pokazala s prstom na diurnistove prsi in spregovorila prav razdraženo: »Tega vam je gotovo dala kaka lepa meščanka!« »— Bog obvari!« — jo je hitro tolažil diurnist, vzel nagelj in ji ga ponudil, »Ob poti sem ga videl, pa sem se takoj spomnil na vas in ga utrgal. Tukaj — izvolite ga! Nagelj naglju!« Julka pa vidno ni varovala besedam. Zmečkala je nagelj med prsti, vrgla ga na kamniti prag in ga pohodila. Nič ni rekla pri tem, tudi diurnist je močal; v srcu pa je bil prav zadovoljen s takim dekletovim ravnanjem. Ljubosumna je, si je mislil, zato tako dela! V soboto se je selil čevljar Šimon. Ves dan je rogovilil po hiši, iskal je in klel, češ da je prišel v tej vražji bajti ob vse svoje stvari, in ko je zvečer zadel na rame zadnjo culo, je oštel vse po vrsti. ==II.== Peter Krakar je kazal in užival svoje diurnistovsko dostojanstvo samo onostran mestnih hiš. Ko pa je dospel v mesto, se je poslužil najponižnejših korakov, umikal se je ljudem s trotoarja in pazil na ljudi svoje pisarne kakor prostak na oficirje. Kadar je zagledal kateregakoli izmed pisarjev, je snel klobuk že daleč pred njim, dvakrat, trikrat gologlav pokimal, kakor da hoče s svojo uslužnostjo imponirati. Če je korakal njegov šef mimo, se je poklonil kakor pred najvišjim dostojanstvenikom. Pisarna se je takorekoč ž njim končala. On je bil v njej zadnji. Po zimi je prihajal zgodaj vanjo, kuril je peči in brisal prah, po leti je včasi pisal naslove na kuverte, večinoma pa je bil zaposlen leto in dan s tem, da je nosil listine v sodnijo in druge nazaj v pisarno in da je oddajal in prejemal na pošti pisma na tiskovine. Njegovo mesto je bilo v prvi sobi na levo pri pultu ob oknu. Na desno je imel svojo sobo šef, ki je bil debel in rdeč in je vedno teško in zasopljeno dihal. Na levi se je vrstilo dvoje pisaren, kjer so sedeli pisarji z rjavimi in belimi papirji obloženimi mizami. Kadar ni bilo šefa, so mu migali s prsti, popozvižavali in ga pošiljali v trafiko po tobak ali v gostilno preko ceste po pivo. Če je bil pa šef v svoji sobi, takrat se je čulo samo listanje po aktih, škrtanje peres in enakomerno tikanje pisalnega stroja. Krakar je imel ob takih prilikah mir. Slonel je prav pogosto ne svojem pultu, podpiral glavo in gledal skozi okno. Strmel je v vrt, misli pa so mu uhajale k Julki In sanjal je o lepi bodočnosti. Zlasti mu je prizadel dosti opravka prizor, ki se je vršil nedavno med njim in Julko. Zgodilo pa se je takole: Vdova Kostrelka je prejela brzojav z doma svojega brata. — s Gorenjskega nekje — da je neverno obolel, pa de bi jo rad še zadnjikrat videl. Ta brat ni Imel nič otrok, dasi je bil oženjen, posestvo njegovo p je bilo zelo lepo in zategadelj se je sestra jako razvnela nad boleznijo in se nemudoma odpravila na vlak. Julko je objela, Petru pa je stisnila roko in dostavila: »Upam, da vam jo smem zaupati kakor sami sebi, gospod diurnist!« In pisar je odgovoril vidno počaščen: »Prav tako, prav tako, kakor sami sebi!« — Julka je kuhela večerjo, diurnist je sedel ob beli mizi v veži, pa od časa do časa izprožll kako besedo in se spustil v pomenek, pri čemur ni dekle s svojo zgovornostjo nikoli zaostajalo. Vse je bilo v redu in brez greha. Ko so se pomaknili kazalci proti enajsti uri, sta se Julka in diurnist poslovila, želela drug drugemu lahko noč in odšla spat: diurnist v prodajalno na desni, Julka v domačo sobo na levi. No, slučaj je hotel drugače. Julka se je naglo razpravila, pihnila luč, zlezla pod odejo in bi bila skoro zaspala, če bi ne bilo pričelo pod streho nad njo nekaj ropotati In se prevračati. Julke se je počasi poloteval strah. Skraja je bila še toliko pogumna, da je stopila s postelje, pogledala pod njo, če bi ne bil tudi tu kdo skrit, stopila do okna in ga odprla. Hladni nočni vzduh je puhnil vanjo, da je naglo zaprla okno in zlezla nezaj v posteljo. Pod streho je šumelo dalje. Kolje, ki je bilo shranjeno tam od jeseni, je pričelo padati po tleh. Najhujše pa je bilo, da je pričelo nad stropom nekaj tožiti, vzdihovati, kakor da bi klicalo na pomaganje, in prosilo rešitve, kar je bilo v splošni nočni tišini res groza poslušati. Julka je vlekla svojo odejo čez glavo, vendar še je prav razločno slišala. Tresla se je kakor šiba na vodi, zobmi je šklepetala, zgoraj nad njo je pa nepretrgoma tožilo in stokalo. Zbrala je zadnje svoje moči, planila is postelje in zbežala naravnost v stanovanje gospoda soseda, ki je smrčal in sklepal roke za glavo, kolikor se je dalo v lunini svetlobi razločiti. Loputanje vrat ga je zbudilo, da je naglo dvignil glavo in pogledal okoli sebe. Zagledal je žensko in takoj se je zasopel: »A! Kdo si, kaj?« — Alo spoznal jo je takoj in dodalj mirneje: »Kaj pa je, Julka?« »Strah!« — je razložila Julka. Groza! Pojdiva v podstrešje, tam nekdo umira!« — »E!« — je neverjetno zategnil diurnist. »Beži, beži! Sanjalo se ti je.« »Le pojdiva, le pojdiva, nič se mi ni sanjalo!« — Diurnist je pomislil, stegnil se je do hlač, ki so visele na naslanjalu bližnjega stola in rekel: »Prosim te, malo se stran obrni, da se oblečem. »Aje!« — je kriknilo dekle, pljusnilo z obema rokama po mladih prsih in golih rogah in se prav ta hip zavedlo, de je v nočni obleki. Ali strah je takoj nadvladal čustvo sramežljivosti. Gospod Peter je držal v eni roki svečo, v drugi debelo palico, ki jo je imel pripravljeno za vse slučaje, in tako stopal naprej po stopnicah v podstrešje, Julka pa mu je previdno sledila. Ko je manjkalo od njegove glave do štirioglate podstrešne odprtine še za eno ped prostora, je dvignil palico, pa jo pričel naglo sukati po črni praznoti nad sabo. Nato je naglo preskočil zadnje stopnice in planil v podstrešje. Julka je zlezla počasi za njim in pričelo se je iskanje. Vse je bilo tiho in nič se ni ganilo. Skozi line v strehi je sijala mesečina in njena svetloba se je mešala z žarki sveče v čudno pasaste pramene. Vsa sta bila že pretaknila, vendar nista bila še ničesar našla. Oba sta se tresla od mraza in pozorno gledala in poslušala, če bi bilo mogoče od katere strani kaj začuti. In res! V desnem kotu je je obupno zajavkalo. Oba sta se obrnila tja, odkoder je prišel glas, in oba sta dvignila roke. »Glej tamle dvoje isker!« je reklo dekle; a Peter je junaško zaklel: »Ti vražji maček ti! Torej ti si! Čakaj me!« In šel je naravnost proti njemu in ga pričel poditi in mahati s palico za njim. Žival je pobegnila na desno in levo, pa slednjič zlezla skozi majhno odprtino na streho. »Ušel je!« je zasopljeno rekel gospod Peter. »Ta bi bil pa zaslužil batine!« Julka se je bila nekaj pomirila, popolnoma pa je strah le ni hotel zapustiti in vedno si je v mislih ponavljala: »Kaj pa če bi le ne bil tole kak navadni maček, kaj pa če bi bilo kaj drugega?« S Petrom sta se vrnila po stopnicah in v veži obstala; govorila sta o strahu, o mačku, pričela se poslavljati, pa se zopet vrnila na strah in ne mačka. Dekleta je bila groza in se zato rado pomudilo, gospod diurnist pa je med izgovorjenimi besedami gledal in mislil prelepe stvari in se zato ni mogel odločiti za odhod. Na glas je dejal: »Da, mačke, to je prava pomladanska nadloga. Nekatera se še tako spakuje, da bi človek prisegel, da ni mačke, ampak revež, ki kliče na pomoč.« Na tihem pa mu je šlo po glavi: »Dekle, mlada žena, to je pa res tako nekaj lepega na svetu, kakor bo tisto, kar nas čaka v nebeškem kraljestvu! Takle bel in gibek ženski vrat, pa gole roke, za to-le bi pa presneto lahko vrag premotil človeka, da bi mu zapisal svojo dušo!« — Julka je govorila še vedno o strahu: »Jaz se pa le bojim, da je bil to kak črn duh.« »O nič se na boj, to ni bil duh, to je bil prav navadni maček!« jo je na glas tolažil gospod diurnist in si na tihem mislil: »Ta-le Julka, tale me pa mami … kar čutim, kako me vleče nase …« Julko je zeblo in začela je zmikati bose noge na mrzli vežni opeki, umaknila se je nazaj na leseni prag, pritisnila kljuko in odprla vrata. Gospod diurnist je odložil debelo palico v kot, stegnil roko in pogladil Julko po podbradku. »Lahko noč!« — je želel. »Lahko noč!« — je želela. ==III.== Neko dopoldne je odprl advokat vrata v pisarno s tako silo, da je Peter preplašeno pogledal, če se drži kljuka še vrat ali je ostala v šefovi roki. Vrgel je palico v kot, da je odskočila in padla nazaj po sobi, jezno sunil obe roki v hlačne žepe in se zadrl: »Zakaj imam pa tebe pravzaprav, zakaj te pa sploh imam? Da mi žreš denar iz žepa … zato!« »Kakor je vaši milosti po volji!« je ponižno odgovoril Peter Krakar in čakal nadaljnih besed in povelj. Šef ga je premeril parkrat z najostrejšim pogledom, obrnil se naglo ter odšel skozi svojo sobo med pisarje in se pričel tam togotiti nad neredom in lenobo gospodov uradnikov. Peter se je obrnil k svojemu pultu in prepisaval dalje naslove. Kadar je prišel šef tek v pisarno, takrat se mu je vselej kaj ponesrečilo. Ali je izgubil kako boljšo pravdo, ali je privatno kje kaj zašpekuliral, ali je pa prejšni večer zaigral v kavarni tako visok kupček denarja, da mu je ostal v pregrenkem spominu. »Dobro njemu!« je premislil Peter. »Če se izmuzne pri enem koncu denar iz pesti, pa rine pri drugem sam vanjo. In kakšno prelepo žensko ima! Samo tako žensko bi jezen človek pogledal, pa bi se skadila is njega jeza kakor dim iz polite žerjavice.« Med takim mirnim premišljevanjem je poščegetalo pisarja nekaj prav nenadno in ljubko po nosu, zamahnil je s glavo in kihnil. Šef je bil že v sosednji sobi in je zakašljal. Pisar je prepisoval dalje naslove, stisnil mimogrede s levo roko nos in ga nekoliko potlačil in mislil pri vsakem naslovu svoje. Pisal je: »Velečastiti gospod Peter Kavčič, župnik v Kačini« in dodal naglo v svojih mislih: »Joj, joj! Kaj so pa naš spoštovani gospod župnik mislili, ds so zašli jezičnemu doktorju v pest!« — Prav pri tej priči ga je zopet naenkrat poščegetalo v nosu in kihnil je drugič. V soseščini je šef zarenčal, zaropotal s stolom in zopet je zavladal navadni pisarniški mir. Peresa so škripala, papir je pošumeval pod suhimi in dolgimi prsti gospodov diurnistov in tam daleč v kotu tretje sobe je poropotaval pisalni stroj. Pisar je delal dalje. Prepisaval je: »Velecenjeni gospod Juri Obreza, kmet na Hrastju« in zraven dodajal: »Ti Obreza ti, da si moral zabresti v advokatove zanke, presneto to bo še dajalo!« Kaplje, ki so bile ostale od zadnjega kihanja, je bil vse pobrisal s žepno ruto, pa ga je že zopet nekaj zaščegetalo v nosu in sicer to pot v levi nosnici. Pisar je teko kihnil, da se je sam sebe prestrašil zavoljo kihanja, še bolj pa zaradi osornega šefovega glasu, ki je pribrenčal iz sosednje sobe na Petrovo uho kakor ogromen in okoren rogač: »Ne prskaj! Če ne …!« Krakar je takoj zgrabil z levico nos in ga tiščal, da mu ne napravi več nobene nerodnosti. Spočetka preplašen se je kmalu pomiril, prepisaval dalje in pri tem nepretrgoma držal nos v levi pesti in dihal skozi usta. Pisal je: »Blagorodna gospodična Micika Polžkova, natakarica itd.« in sam dostavil v svojih mislih: »Kaj si pa ti zagrešila, prezlata Micika Polžkova?« Vprašal je tako, hotel si je dobro predstaviti, kaj bi utegnilo napraviti takole dekletce, ki se piše Mici Polžek, pri tem mu je padlo v glavo nekaj Iascivnega in porednega, da bi pridržal smeh, je spustil za hip nos in že tisti hip na ves glas kihnil. Zdaj se je pokazal šef na pragu s kratko zapovedjo: »Ven se poberi!« Pisar je držal v desnici pero, v levi nos, obrnil se je proti šefu in govoril čudno, kakor človek z zamašenim nosom: »Naj mi oprostijo, naj bo brez zamere, tega jaz nisem kriv!« — »Stoj, kot se spodobi!« je režal šef. Pisar je spustil nos, stegnil roko ob životu in takoj zopet kihnil. Vnovič je pograbil nos in govoril: »Zdaj vidite sami, preblagorodni! Dvajsetkrat po vrsti vam pravim! Moj rajni oče …« »Ven, marš ven! Kdo te bo poslušal, prskač vražji!« — »Naj mi ne zamerijo!« je prosil pisar in držal nos. »Podedoval sem, kaj morem zato! Moj rajni oče — Bog jim daj nebesa! — so kihnili po dvajsetkrat zapored, o, in tudi po tridesetkrat!« Marš ven, čebljač bedasti!« je zakričal šef, odprl vrata v vežo in Peter je moral mimo njega iz pisarne. Silna groza ga je napela. Bilo mu je, kakor da bi ga zadela taka šibka božja, da se človeku pošine kolena, če se le nanjo zmisli. Kaj bo, kaj bo zdaj, za sveto ime božje! Ves je bil, zmeden, v desni je držal peresnik, v levi nos in kar nazaj ga je vleklo pisarno. Najprej je malo pri vratih poslušal, na to je previdno potisnil kljuko navzdol, se izmuznil skozi vrata in šel po prstih naravnost pred šefa. »Naj mi ne zamerijo« — je pričel ves bled in tresočega glasu — »naj mi ne zamerijo zavoljo Jezusa Kristusa, ki je za nas vse veliko pretrpel! Podedoval sem. Moj rajni oče …« Šef ga je pogledal in po očeh se mu je kar zabliskalo. Druge važne stvari so ga bile že vsega raztogotile, zdaj pa ga je taka bagatela razdražila do viška. Roko je iztegnil in pokazal vrata. »Izgini!« je zarjul, hitro in trdo je prestopil, da je Peter zbežal pred njegovo jezo nemudoma na hodnik. Tja sta priletela za njim klobuk in paličica. Pisar je oboje pobral, posadil klobuk na glavo in vtaknil peresnik v žep. Dalj časa je stal v veži In premišljal, najrajši bi se bil vrnil, ali manjkalo mu je poguma. Sklenil je, da se vrne popoldne in prosi šefa odpuščanja. Njegova nebesa pa so se izpremenila v pekel. Vse ostalo dopoldne je taval po mestnem drevoredu, opoldne je šel na stanovanje, pa se ni mogel lotiti kosila, popoldne je oprezoval dolgo okoli pisarne: vsi uradniki so bili na mestu, a šefa ni bilo od nikoder. Eden, jako mlad in zvit pisarček mu je zažvižgal skozi pisarniško okno na cesto in mu zapretil z belim in dolgim kazalcem: »Ne smeš v pisarno! Če te je šef zapodil, ne smeš nazaj, dokler ti zopet ne dovoli! Le zapomni si to!« Po teh besedah je pisarček nalašč kihnil in izginil za pisarniškim oknom, odkoder se je takoj na to razlegel razkošen in bučen smeh. Nekako okoli petih popoldne se je prikazal na oglu ulice šef. Na glavi je imel svoj visoki cilinder, majal se je počasi in srepo gledajoč predse, roke je imel prekrižane na hrbtu in v njih s srebrom okovano palico. Če ga je kdo pozdravil, je samo pokimal z glavo, ne da bi tudi nakazal z roko zračno linijo proti cilindru. Kaj izrednega je moralo biti, največkrat kaka izredna znana lepotica, da je on na ulici razgalil plešasto in bučasto glavo. Pisar je stopil v jarek, stal tam, tiščal klobuk in paličico ob sebi in čakal na šefa. V oknu pisarne se je prikazal za hip isti zviti pisarček kakor prej in nalašč kihnil. Gospod šef se je prizibal mimo. Peter je globoko upognil glavo in hrbet, šef se je zibal dalje, ne da bi ga opazil. Pisar je stekel po prstih za njim še vedno razkrit in skrajno ponižen, dohitel ga pri vežnih stopnicah in pričel naglo govoriti: »Prosim ponižno vaše blagorodje, da bi mi odpustili. Tudi sam Bog odpusti grešniku! Podedoval sem. Moj rajni oče, Bog jim dalj nebesa …« »Zgubi se!« je siknil šef še vedno slabovoIjen in Peter je obetal na stopnicah in ni vedel, kaj bi napravil. Po dolgem premišljevanju se je napotil v mestne nasade, sedel tam na skrito klop, brskal s paličico pred seboj po pesku in se pečal z mislimi najžalostnejše sorte. Tako neodločen je ostal še tri dni. Skrival je dogodek, hodil z njim okrog kakor neroden tat z ukradeno uro, četrti dan pa se je skoro v obupu opogumil in se napotil naravnost v pisarno pred samega gospoda šefa. Najprej je zapazil v sprednji sobi, da piše pri njegovem pultu drug človek, ki ga on še ni nikoli videl. Pri tem pogledu ga je obšel tak občutek, kakor bi mu kdo zapičil nož v srce. V drugi sobi se je ozrl vanj šef in to pot je bil dosti dobrodušen in prijazen. »No.« ga je vprašal, »kod ste se pa vi tako dolgo mudili?« Peter je pričel bogaboječ: »Mislil sem, da ste razžaljeni, in nisem se upal prej nazaj v pisarno, dokler bi mi vi sami ne dovolili.« »Ste pa še kje izteknili kako dobro vino!« se je pošalil šef. Peter je pa razkladal svoje: »Pri Bogu prisežem in pri devici Mariji pomagaj, da jaz nisem bil vsega tega sam prav nič kriv. Kako bom kriv, če sem pa vse podedoval! Moj rajni oče …« »Hohohoho!« se je smejal šef. »Naj bo, kakor hoče! Prekasno ste se spomnili na mojo pisarno. Kakor ste videli, imam na vašem mestu že drugega!« Peter je zinil, ne da bi spravil glasa iz grla. Šef pa se je začudil: »Kaj ste mislili, da bomo pri nas tri dni brez sluge?« In takoj na to se je obrnil k svojim aktom in ga odslovil: »Pojdite sedaj, zbogom! Boste se pa kje drugje udinjali!« — Peter Krakar ni vedel, ali gre skozi vrata, ali ga kar tako nese neznana moč, ne da bi se mu bilo treba premikati. »Službo iskati!« mu je šumelo po glavi, »službo iskati!« Kolikokrat jo je že Iskal, koliko let je stikal zanjo in enkrat samkrat jo je našel! Šel je domov, legel vznak na posteljo, položil dlani pod glavo in se zagledal v strop. »Tiste ljudi« — je mislil — »tiste ljudi, ki sem jim svoj čas ob nedeljah pisal v Ameriko in po svetu, sem si odgnal, sem vse odgnal. Tepec, jaz tepec, nepridiprav!« Zunaj se je smejala Julka. Vse je že zaigrano, Julka, ne smej se! ==IV.== Gostilničar Slepič, kjer je kupoval Peter v srečnih časih črno istrijansko vino, je bil minulo zimo obvdovel. Tja do poletja ga je bila vsa žalost minila in ker je bil še mlad in jak, se je pričal osirati za brhkimi mlekaricami, ki so vozile ob jutrih mleko v mesto, za tovarniškimi delavkami, ki so prihajale popoldne kmalu po šesti uri iz tovarne, in za domačimi vaškimi dekleti, ki so zlasti ob nedeljskih popoldnevih šumele v novih oblekah sem in tja po cesti. Stal je ob takih prilikah na pragu, tiščal roke v žepih, pozorno ogledaval in se nasmehljaval. To njegovo splošno zanimanje pa se je pričelo proti jeseni krčiti in krčiti in naposled se je tako skrčilo, da je obviselo na sami Julki, ki je domovala preko ceste. Že ob delavnikih poznega poletja je pričel poklekati oštir Slepič po gostilniških klopeh ob steni, pa gledati pri priprtih žaluzijah preko ceste, če bi nemara utegnil kje opaziti Julko, videti njeno brhko postavo ali vsaj slišati njen dekliški glas. To je trajalo po cele ure in še več. Tudi Peter Krakar je sedel ob steklenih zastrtih vratih, ki so vodila iz njegove izbe na piano, gledal pri majhni svetli špranji v raztrgani zavezi na cesto, ali vse to brez namena. Misli o žalostni sedanjosti so ga tako prevzemale, da ni več opazil lepega dekleta na ulici, da se je ogibal vdove Kostrelke in da se je celo Julki sami umikal. Nekoč je slišal ta-le pomenek: Kostrelka je rekla: »Torej praviš, da te je oštir v mraku ogovoril?« — Julka je odgovorila: »Kaj, če bi me bil samo ogovoril! Kar tebi nič, meni nič me je zgrabil okoli pasa, stisnil me k sebi, pa se mi zarežal v uho. Ti deklina, je dejal, ti moraš biti moja, pa če se tudi nebesa izpremenijo v pekel in narobe!« Kostrelka je nato svetovala: »I, le ti se drži diurnista! Pri njem, vidiš pride prvega v mesecu, pa — na! — Tu imaš lepe denarje in dela nič! Pri oštirju se pa ubijaj noč in dan, pa še po vrhu za same dolgove, ki je vanje zakopan do vratu. Pa tudi z njegovo krčmo ni nič! Kdo pa hodi vanjo razun muh in pajkov? Teh je v njej na moč, gostov pa toliko kakor jezičnih doktorjev v nebesih!" — Peter Krakar ni hotel dalje poslušati in zato si je zatisnil ušesa z obema rokama. Zanj so bili taki časi, da je vse dobro odšlo, obupanje pa vedno bolj pretilo. Svoje dni je bil prihranil nekaj kron, zdaj je bila zaloga pošla nov mesec se je bližal in ni imel kje vzeti za stanarino in hrano. Svoje nesreče le ni bil nikomur zaupal. Kakor poprejšnje dni, ravno tako je odhajal tudi zdaj ob jutrih v mesto, taval tam po ulicah, drevoredih in mestnih nasadih, vračal se opoldne, pa zopet odhajal in zvečer prihajal. Službe ni našel nobene. Enkrat se je pritihotapil v vežo hiše, kjer je uradoval advokat in nekdanji njegov šef, da bi videl mimogrede, ko bi se odprla vrata, kdo stoji in dela zdaj za njegovim pultom. Naletelo se je, da je prišel v vežo ravno tisti mladi in pretkani pisarček, ki se je rad svoje dni z njim pomenkoval. Peter je videl zopet novega in tujega človeka za nekdanjim svojim pultom. Pisarček pa se je namuznil in mu stisnil roko: »Bog te živi, ljubi Peter! Kako pa je še kaj?« — Peter se je potožil: »Slabo, slabo …« Pisarček pa se je muzil in muzal: »Ali še kaj kihaš?« je vprašal In ponovil: »Ali še kaj kihaš?« Doma je bilo Petru Krakarju najhuje, če se je moral sestati s Julko. Včasi sploh ni hotela njegova beseda is ust, v prsih pa mu je bilo pri tem tako prečudno vroče, kakor da mu je zavrela vsa srčna kri. Najrajši je preždel sam zase dolge ure, hladne jesenske noči je prečul vse v težkih mislih in se zjutraj pričel vlačiti proti mestu ves upadel, suh in obnemogel. (Dalje prihodnjič.) rg5yg3d302ahlyq3brfjjta6zsg4h9e 206768 206767 2022-07-20T00:11:53Z Jzorko 8638 /* IV. */ wikitext text/x-wiki {{naslov-mp | naslov = Diurnist Krakar | normaliziran naslov = | avtor = Milan Pugelj | opombe = | izdano = ''{{mp|delo|Prosveta}}'' 23/8–11, 13; {{mp|leto|1930}} | vir = dLib [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HVKJOJGQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1930 8], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SPF7BOBP/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1930 9], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PDOHRSFX/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1930 10], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3IJEGSH7/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1930 11], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZOYL14EL/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1930 13] | dovoljenje = javna last }} ==I.== Petar Krakar, suhljat možiček špičaste brade, je živel od tega, da je pisal neukim ljudem pisma v zlato in bogastva polno Ameriko. Zaslužil je od vsakega groš. Včasi je nabral toliko, da je plačal stanarino, hrano in tudi vina si je privoščil. Kupoval je istrijanca, ki ga je točil oštir Slepič onstran ceste. Stanoval je skupaj čevljarjem Suhinom pri vdovi Kostrelki. Njuna izba je bila niže kakor cesta, in zato se je hodilo vanjo navzdol po stopnicah. Ena vrata so držala na pot, kakor je to navada pri prodajalnah, druga v vežo, kjer je stala dolga miza, za katero je uradoval ob nedeljah Peter Krakar. Gospodinja je s bila stara, nerodna in grda, a hči Julka je bila lepa, kakor bi ne bila njena hči. Krakar je o njej mislil: »Bogme, taka bi bila za ženo, taka, bogme!« — Neko pomlad, ko se je zjutraj danilo in sta ležala čevljar Šimon in Krakar vsak na svojih vrečah, odprto okno nad njima pa je vdihavalo pomladansko svežost, je rekel Krakar prijatelju: »Kako misliš o Julki?«— »Pa dobro!« — je odgovoril Šimon in dodal: »Kar tudi od tebe pričakujem. Če si pa slabega mnenja o njej, vstanem takoj in ti populim vse kocine, kar jih šteje tvoja kozja brada!« — »He-he!« se je zasmejal Krakar. »Bog najetegne svojo šibo do tvojih pleč, pa šik po tebi! Nagajaš mi! Meni je gotovo Julka bolj po volji kakor je tebi!« »Pa kako bi ti to vedel, draga nakaza!« — se je razvnel Šimon. »Molči mi o tem, če me pa ne ubogaš, bom vstal in zmetal vate vsa kopita, kar jih premore kot.« Krakar je dolgo molčal in po odmoru rekel: »Takole živimo skupaj vdova, Julka, ti In jaz in ker že živimo pod isto streho bi bilo pač vseeno, če bi se Julka kar na domu poročila. Skupaj bi bili prej kakor slej. Jaz bom pa vprašal.« Šimon je še dolgo molčal in mislil; a naenkrat se je pričel na ves glas krohotati: »Vprašaj, to je prava, tako se podobi, bravo!« Krakar je tisto pomlad res vprašal, a uspeh je bil tak, da ga je vdova ozmerjala in se mu Julka posmehovala. V hiši se ga je prijelo tudi ime — ženin. »Ženin gre« sta govorili ženski, »ženin poje, ženin se je s napil« in se smejali. To je bilo pred časom; zdaj v zadnjem mesecu pa so se stvari zasukale Krakarju v prid. Zadnje tedne je pričel laziti po bližnjem mestu, zjutraj je odhajal, zvečer je prihajal, nekega večera pa prisopihal ves ponosen, kakor bi bil dosegel in napravil nekajevetovnega. Šimnu je rekel: »Ali znaš napraviti čevlje za gospoda?« — Šimon se je dvignil na trinogem stolu in pogledal nedolžno kvišku In vprašal: »Za katerega gospoda?« »Za tegale, ki stoji pred teboj!« je moško pokazal Peter nase, Šimon pa je posegel naglo ob nogi do tal, zavihtel naenkrat jermen in zelo bi bil oplazil sostanovalca, da ni ta previdno in pravočasno odskočil. Ob steni stoječ pa je pokazal še enkrat as svojs ozke prsi in dejal: »Vedi, da sem postal pisar. Mestni odvetnik Miroslav Klepec me je sprejel v krog uredništva svoje odlčne pisarne. Zapomni si to, kakor si bom tudi jaz zapomnil, da si me hotel ravnokar oplaziti z jermenom!« — Šimon je neverjetno pomajal z rameni, sključil se nazaj na stol in tolkel dalje po starem podplatu. Krakar pa je šel iz sobe in se pričel zunaj muzati mimo stare in grde vdove, ki je bila naglo sita njegove prisotnosti. »Kje imate pa gospodično?« je vprašal Peter. »Kakšno gospodično?« je vprašala vdova. »Julko, no!"« — je odgovoril Krakar in se naslonil na kuhinjski podboj. »Glej ga!« — je jeknila ženska. »Z Julko se boš pa malo norčeval! Sebe poglej, kranjska suša!« »Gledam se, gledam!« — je odgovoril Peter. »Zato sem pa tudi tako zadovoljen. Veste kaj, šalo na stran, službo sem dobil v mestu. Odvetnik Miroslav Klepec me je vzel za pisarja!« Starka ni verjela. Šele pozneje, ko se je na lastne oči prepričala, da pohaja Peter KIepec redno dan za dnem v doktorjevo pisarno, je verjela. Pričela ga je vikati in nazivati »gospod pisar"«; kar ji je nekega dne popravil. Rekel je, da se imenuje službeno »diurnist« in ga naj torej vsi nazivljejo — gospod diurnist. Tako se je zgodilo, in starka ga je še bolj spoštovala. Ime ji je bilo tuje in dozdevalo se ji je vsaj tako važno kakor profesor, inšpektor ali kontrolor. Gospodu diurnistu se je zazdela izba, kjer je stanoval že dolgo let, nenadoma pretesna, zlasti še, ker je bival nemoteno pri njem čevljar Šimon, ki je zdaj še vedno ravno tako dišal po smoli in usnju kakor poprejšnje čase. Diurnistov nos pa se je bil privadil drugega duha in vonja, ki je dišal v pisarni po aktih, po finem šefovem parfumu in tudi po rožah, ki so vedno cvele in rastle v šefovi sobi. Čutil je, da je vsestransko napredoval, smolar Šimon pa je ostal pri svojem poklicu in duhu. Zazdel se je sam sebi mnogo višji nad njim in nekega dne je v tem oziru ž njim tudi govoril. Rekel je: »Vidiš, Šimon, v zadnjem času sem se jaz odvadil čevljarskemu duhu. Če pomisliš, da pišem tik odprte sobe gospoda šefa, ki je vedno blagodehteče parfumiran, da je zrak po naših pisarnah najčistejši in najprijetnejši, boš to gotovo sam uvidel. Če že tako hočeš, duh po usnju bi še prenašal duha po smoli pa nikakor več!« Šimon se je na stoličku malo poravnal, ošvrknil s pogledom diurnista, nekoliko pomislil in naenkrat zakadil eno kopito z vso silo v nasprotno steno, drugo pa, ki ga je imel pri rokah, z vso silo ob tla ter siknil: »Kaj misliš, poškričeni birič, da bom podplate s slino pečatil na čevlje? Fej te bodi!« — Po teh besedah je vstal, oblekel naglo suknjič, odšel v gostilno in se vrnil šele pozno po noči, ves vrtoglav in naglas prepevajoč. Diurnist pa je šel takoj po dogovoru h gospodinji, ki mu je obljubila ustreči v vseh željah. Stara vdova in njena hčerka sta se namreč v vedenju proti njemu popolnoma izpremenili. Ko se je nekoč vračal diurnist po šesti uri iz službe in je po stari svoji navadi stepal z drobno paličico po travi in rožah, ki so cvetele ob cesti, je slučajno zagledal temnordeč poljski nagelj, ga pobral in vtaknil na desni strani v gumbico. Julka, ki je stala na hišnem pragu, je takoj opazila nagelj, pokazala s prstom na diurnistove prsi in spregovorila prav razdraženo: »Tega vam je gotovo dala kaka lepa meščanka!« »— Bog obvari!« — jo je hitro tolažil diurnist, vzel nagelj in ji ga ponudil, »Ob poti sem ga videl, pa sem se takoj spomnil na vas in ga utrgal. Tukaj — izvolite ga! Nagelj naglju!« Julka pa vidno ni varovala besedam. Zmečkala je nagelj med prsti, vrgla ga na kamniti prag in ga pohodila. Nič ni rekla pri tem, tudi diurnist je močal; v srcu pa je bil prav zadovoljen s takim dekletovim ravnanjem. Ljubosumna je, si je mislil, zato tako dela! V soboto se je selil čevljar Šimon. Ves dan je rogovilil po hiši, iskal je in klel, češ da je prišel v tej vražji bajti ob vse svoje stvari, in ko je zvečer zadel na rame zadnjo culo, je oštel vse po vrsti. ==II.== Peter Krakar je kazal in užival svoje diurnistovsko dostojanstvo samo onostran mestnih hiš. Ko pa je dospel v mesto, se je poslužil najponižnejših korakov, umikal se je ljudem s trotoarja in pazil na ljudi svoje pisarne kakor prostak na oficirje. Kadar je zagledal kateregakoli izmed pisarjev, je snel klobuk že daleč pred njim, dvakrat, trikrat gologlav pokimal, kakor da hoče s svojo uslužnostjo imponirati. Če je korakal njegov šef mimo, se je poklonil kakor pred najvišjim dostojanstvenikom. Pisarna se je takorekoč ž njim končala. On je bil v njej zadnji. Po zimi je prihajal zgodaj vanjo, kuril je peči in brisal prah, po leti je včasi pisal naslove na kuverte, večinoma pa je bil zaposlen leto in dan s tem, da je nosil listine v sodnijo in druge nazaj v pisarno in da je oddajal in prejemal na pošti pisma na tiskovine. Njegovo mesto je bilo v prvi sobi na levo pri pultu ob oknu. Na desno je imel svojo sobo šef, ki je bil debel in rdeč in je vedno teško in zasopljeno dihal. Na levi se je vrstilo dvoje pisaren, kjer so sedeli pisarji z rjavimi in belimi papirji obloženimi mizami. Kadar ni bilo šefa, so mu migali s prsti, popozvižavali in ga pošiljali v trafiko po tobak ali v gostilno preko ceste po pivo. Če je bil pa šef v svoji sobi, takrat se je čulo samo listanje po aktih, škrtanje peres in enakomerno tikanje pisalnega stroja. Krakar je imel ob takih prilikah mir. Slonel je prav pogosto ne svojem pultu, podpiral glavo in gledal skozi okno. Strmel je v vrt, misli pa so mu uhajale k Julki In sanjal je o lepi bodočnosti. Zlasti mu je prizadel dosti opravka prizor, ki se je vršil nedavno med njim in Julko. Zgodilo pa se je takole: Vdova Kostrelka je prejela brzojav z doma svojega brata. — s Gorenjskega nekje — da je neverno obolel, pa de bi jo rad še zadnjikrat videl. Ta brat ni Imel nič otrok, dasi je bil oženjen, posestvo njegovo p je bilo zelo lepo in zategadelj se je sestra jako razvnela nad boleznijo in se nemudoma odpravila na vlak. Julko je objela, Petru pa je stisnila roko in dostavila: »Upam, da vam jo smem zaupati kakor sami sebi, gospod diurnist!« In pisar je odgovoril vidno počaščen: »Prav tako, prav tako, kakor sami sebi!« — Julka je kuhela večerjo, diurnist je sedel ob beli mizi v veži, pa od časa do časa izprožll kako besedo in se spustil v pomenek, pri čemur ni dekle s svojo zgovornostjo nikoli zaostajalo. Vse je bilo v redu in brez greha. Ko so se pomaknili kazalci proti enajsti uri, sta se Julka in diurnist poslovila, želela drug drugemu lahko noč in odšla spat: diurnist v prodajalno na desni, Julka v domačo sobo na levi. No, slučaj je hotel drugače. Julka se je naglo razpravila, pihnila luč, zlezla pod odejo in bi bila skoro zaspala, če bi ne bilo pričelo pod streho nad njo nekaj ropotati In se prevračati. Julke se je počasi poloteval strah. Skraja je bila še toliko pogumna, da je stopila s postelje, pogledala pod njo, če bi ne bil tudi tu kdo skrit, stopila do okna in ga odprla. Hladni nočni vzduh je puhnil vanjo, da je naglo zaprla okno in zlezla nezaj v posteljo. Pod streho je šumelo dalje. Kolje, ki je bilo shranjeno tam od jeseni, je pričelo padati po tleh. Najhujše pa je bilo, da je pričelo nad stropom nekaj tožiti, vzdihovati, kakor da bi klicalo na pomaganje, in prosilo rešitve, kar je bilo v splošni nočni tišini res groza poslušati. Julka je vlekla svojo odejo čez glavo, vendar še je prav razločno slišala. Tresla se je kakor šiba na vodi, zobmi je šklepetala, zgoraj nad njo je pa nepretrgoma tožilo in stokalo. Zbrala je zadnje svoje moči, planila is postelje in zbežala naravnost v stanovanje gospoda soseda, ki je smrčal in sklepal roke za glavo, kolikor se je dalo v lunini svetlobi razločiti. Loputanje vrat ga je zbudilo, da je naglo dvignil glavo in pogledal okoli sebe. Zagledal je žensko in takoj se je zasopel: »A! Kdo si, kaj?« — Alo spoznal jo je takoj in dodalj mirneje: »Kaj pa je, Julka?« »Strah!« — je razložila Julka. Groza! Pojdiva v podstrešje, tam nekdo umira!« — »E!« — je neverjetno zategnil diurnist. »Beži, beži! Sanjalo se ti je.« »Le pojdiva, le pojdiva, nič se mi ni sanjalo!« — Diurnist je pomislil, stegnil se je do hlač, ki so visele na naslanjalu bližnjega stola in rekel: »Prosim te, malo se stran obrni, da se oblečem. »Aje!« — je kriknilo dekle, pljusnilo z obema rokama po mladih prsih in golih rogah in se prav ta hip zavedlo, de je v nočni obleki. Ali strah je takoj nadvladal čustvo sramežljivosti. Gospod Peter je držal v eni roki svečo, v drugi debelo palico, ki jo je imel pripravljeno za vse slučaje, in tako stopal naprej po stopnicah v podstrešje, Julka pa mu je previdno sledila. Ko je manjkalo od njegove glave do štirioglate podstrešne odprtine še za eno ped prostora, je dvignil palico, pa jo pričel naglo sukati po črni praznoti nad sabo. Nato je naglo preskočil zadnje stopnice in planil v podstrešje. Julka je zlezla počasi za njim in pričelo se je iskanje. Vse je bilo tiho in nič se ni ganilo. Skozi line v strehi je sijala mesečina in njena svetloba se je mešala z žarki sveče v čudno pasaste pramene. Vsa sta bila že pretaknila, vendar nista bila še ničesar našla. Oba sta se tresla od mraza in pozorno gledala in poslušala, če bi bilo mogoče od katere strani kaj začuti. In res! V desnem kotu je je obupno zajavkalo. Oba sta se obrnila tja, odkoder je prišel glas, in oba sta dvignila roke. »Glej tamle dvoje isker!« je reklo dekle; a Peter je junaško zaklel: »Ti vražji maček ti! Torej ti si! Čakaj me!« In šel je naravnost proti njemu in ga pričel poditi in mahati s palico za njim. Žival je pobegnila na desno in levo, pa slednjič zlezla skozi majhno odprtino na streho. »Ušel je!« je zasopljeno rekel gospod Peter. »Ta bi bil pa zaslužil batine!« Julka se je bila nekaj pomirila, popolnoma pa je strah le ni hotel zapustiti in vedno si je v mislih ponavljala: »Kaj pa če bi le ne bil tole kak navadni maček, kaj pa če bi bilo kaj drugega?« S Petrom sta se vrnila po stopnicah in v veži obstala; govorila sta o strahu, o mačku, pričela se poslavljati, pa se zopet vrnila na strah in ne mačka. Dekleta je bila groza in se zato rado pomudilo, gospod diurnist pa je med izgovorjenimi besedami gledal in mislil prelepe stvari in se zato ni mogel odločiti za odhod. Na glas je dejal: »Da, mačke, to je prava pomladanska nadloga. Nekatera se še tako spakuje, da bi človek prisegel, da ni mačke, ampak revež, ki kliče na pomoč.« Na tihem pa mu je šlo po glavi: »Dekle, mlada žena, to je pa res tako nekaj lepega na svetu, kakor bo tisto, kar nas čaka v nebeškem kraljestvu! Takle bel in gibek ženski vrat, pa gole roke, za to-le bi pa presneto lahko vrag premotil človeka, da bi mu zapisal svojo dušo!« — Julka je govorila še vedno o strahu: »Jaz se pa le bojim, da je bil to kak črn duh.« »O nič se na boj, to ni bil duh, to je bil prav navadni maček!« jo je na glas tolažil gospod diurnist in si na tihem mislil: »Ta-le Julka, tale me pa mami … kar čutim, kako me vleče nase …« Julko je zeblo in začela je zmikati bose noge na mrzli vežni opeki, umaknila se je nazaj na leseni prag, pritisnila kljuko in odprla vrata. Gospod diurnist je odložil debelo palico v kot, stegnil roko in pogladil Julko po podbradku. »Lahko noč!« — je želel. »Lahko noč!« — je želela. ==III.== Neko dopoldne je odprl advokat vrata v pisarno s tako silo, da je Peter preplašeno pogledal, če se drži kljuka še vrat ali je ostala v šefovi roki. Vrgel je palico v kot, da je odskočila in padla nazaj po sobi, jezno sunil obe roki v hlačne žepe in se zadrl: »Zakaj imam pa tebe pravzaprav, zakaj te pa sploh imam? Da mi žreš denar iz žepa … zato!« »Kakor je vaši milosti po volji!« je ponižno odgovoril Peter Krakar in čakal nadaljnih besed in povelj. Šef ga je premeril parkrat z najostrejšim pogledom, obrnil se naglo ter odšel skozi svojo sobo med pisarje in se pričel tam togotiti nad neredom in lenobo gospodov uradnikov. Peter se je obrnil k svojemu pultu in prepisaval dalje naslove. Kadar je prišel šef tek v pisarno, takrat se mu je vselej kaj ponesrečilo. Ali je izgubil kako boljšo pravdo, ali je privatno kje kaj zašpekuliral, ali je pa prejšni večer zaigral v kavarni tako visok kupček denarja, da mu je ostal v pregrenkem spominu. »Dobro njemu!« je premislil Peter. »Če se izmuzne pri enem koncu denar iz pesti, pa rine pri drugem sam vanjo. In kakšno prelepo žensko ima! Samo tako žensko bi jezen človek pogledal, pa bi se skadila is njega jeza kakor dim iz polite žerjavice.« Med takim mirnim premišljevanjem je poščegetalo pisarja nekaj prav nenadno in ljubko po nosu, zamahnil je s glavo in kihnil. Šef je bil že v sosednji sobi in je zakašljal. Pisar je prepisoval dalje naslove, stisnil mimogrede s levo roko nos in ga nekoliko potlačil in mislil pri vsakem naslovu svoje. Pisal je: »Velečastiti gospod Peter Kavčič, župnik v Kačini« in dodal naglo v svojih mislih: »Joj, joj! Kaj so pa naš spoštovani gospod župnik mislili, ds so zašli jezičnemu doktorju v pest!« — Prav pri tej priči ga je zopet naenkrat poščegetalo v nosu in kihnil je drugič. V soseščini je šef zarenčal, zaropotal s stolom in zopet je zavladal navadni pisarniški mir. Peresa so škripala, papir je pošumeval pod suhimi in dolgimi prsti gospodov diurnistov in tam daleč v kotu tretje sobe je poropotaval pisalni stroj. Pisar je delal dalje. Prepisaval je: »Velecenjeni gospod Juri Obreza, kmet na Hrastju« in zraven dodajal: »Ti Obreza ti, da si moral zabresti v advokatove zanke, presneto to bo še dajalo!« Kaplje, ki so bile ostale od zadnjega kihanja, je bil vse pobrisal s žepno ruto, pa ga je že zopet nekaj zaščegetalo v nosu in sicer to pot v levi nosnici. Pisar je teko kihnil, da se je sam sebe prestrašil zavoljo kihanja, še bolj pa zaradi osornega šefovega glasu, ki je pribrenčal iz sosednje sobe na Petrovo uho kakor ogromen in okoren rogač: »Ne prskaj! Če ne …!« Krakar je takoj zgrabil z levico nos in ga tiščal, da mu ne napravi več nobene nerodnosti. Spočetka preplašen se je kmalu pomiril, prepisaval dalje in pri tem nepretrgoma držal nos v levi pesti in dihal skozi usta. Pisal je: »Blagorodna gospodična Micika Polžkova, natakarica itd.« in sam dostavil v svojih mislih: »Kaj si pa ti zagrešila, prezlata Micika Polžkova?« Vprašal je tako, hotel si je dobro predstaviti, kaj bi utegnilo napraviti takole dekletce, ki se piše Mici Polžek, pri tem mu je padlo v glavo nekaj Iascivnega in porednega, da bi pridržal smeh, je spustil za hip nos in že tisti hip na ves glas kihnil. Zdaj se je pokazal šef na pragu s kratko zapovedjo: »Ven se poberi!« Pisar je držal v desnici pero, v levi nos, obrnil se je proti šefu in govoril čudno, kakor človek z zamašenim nosom: »Naj mi oprostijo, naj bo brez zamere, tega jaz nisem kriv!« — »Stoj, kot se spodobi!« je režal šef. Pisar je spustil nos, stegnil roko ob životu in takoj zopet kihnil. Vnovič je pograbil nos in govoril: »Zdaj vidite sami, preblagorodni! Dvajsetkrat po vrsti vam pravim! Moj rajni oče …« »Ven, marš ven! Kdo te bo poslušal, prskač vražji!« — »Naj mi ne zamerijo!« je prosil pisar in držal nos. »Podedoval sem, kaj morem zato! Moj rajni oče — Bog jim daj nebesa! — so kihnili po dvajsetkrat zapored, o, in tudi po tridesetkrat!« Marš ven, čebljač bedasti!« je zakričal šef, odprl vrata v vežo in Peter je moral mimo njega iz pisarne. Silna groza ga je napela. Bilo mu je, kakor da bi ga zadela taka šibka božja, da se človeku pošine kolena, če se le nanjo zmisli. Kaj bo, kaj bo zdaj, za sveto ime božje! Ves je bil, zmeden, v desni je držal peresnik, v levi nos in kar nazaj ga je vleklo pisarno. Najprej je malo pri vratih poslušal, na to je previdno potisnil kljuko navzdol, se izmuznil skozi vrata in šel po prstih naravnost pred šefa. »Naj mi ne zamerijo« — je pričel ves bled in tresočega glasu — »naj mi ne zamerijo zavoljo Jezusa Kristusa, ki je za nas vse veliko pretrpel! Podedoval sem. Moj rajni oče …« Šef ga je pogledal in po očeh se mu je kar zabliskalo. Druge važne stvari so ga bile že vsega raztogotile, zdaj pa ga je taka bagatela razdražila do viška. Roko je iztegnil in pokazal vrata. »Izgini!« je zarjul, hitro in trdo je prestopil, da je Peter zbežal pred njegovo jezo nemudoma na hodnik. Tja sta priletela za njim klobuk in paličica. Pisar je oboje pobral, posadil klobuk na glavo in vtaknil peresnik v žep. Dalj časa je stal v veži In premišljal, najrajši bi se bil vrnil, ali manjkalo mu je poguma. Sklenil je, da se vrne popoldne in prosi šefa odpuščanja. Njegova nebesa pa so se izpremenila v pekel. Vse ostalo dopoldne je taval po mestnem drevoredu, opoldne je šel na stanovanje, pa se ni mogel lotiti kosila, popoldne je oprezoval dolgo okoli pisarne: vsi uradniki so bili na mestu, a šefa ni bilo od nikoder. Eden, jako mlad in zvit pisarček mu je zažvižgal skozi pisarniško okno na cesto in mu zapretil z belim in dolgim kazalcem: »Ne smeš v pisarno! Če te je šef zapodil, ne smeš nazaj, dokler ti zopet ne dovoli! Le zapomni si to!« Po teh besedah je pisarček nalašč kihnil in izginil za pisarniškim oknom, odkoder se je takoj na to razlegel razkošen in bučen smeh. Nekako okoli petih popoldne se je prikazal na oglu ulice šef. Na glavi je imel svoj visoki cilinder, majal se je počasi in srepo gledajoč predse, roke je imel prekrižane na hrbtu in v njih s srebrom okovano palico. Če ga je kdo pozdravil, je samo pokimal z glavo, ne da bi tudi nakazal z roko zračno linijo proti cilindru. Kaj izrednega je moralo biti, največkrat kaka izredna znana lepotica, da je on na ulici razgalil plešasto in bučasto glavo. Pisar je stopil v jarek, stal tam, tiščal klobuk in paličico ob sebi in čakal na šefa. V oknu pisarne se je prikazal za hip isti zviti pisarček kakor prej in nalašč kihnil. Gospod šef se je prizibal mimo. Peter je globoko upognil glavo in hrbet, šef se je zibal dalje, ne da bi ga opazil. Pisar je stekel po prstih za njim še vedno razkrit in skrajno ponižen, dohitel ga pri vežnih stopnicah in pričel naglo govoriti: »Prosim ponižno vaše blagorodje, da bi mi odpustili. Tudi sam Bog odpusti grešniku! Podedoval sem. Moj rajni oče, Bog jim dalj nebesa …« »Zgubi se!« je siknil šef še vedno slabovoIjen in Peter je obetal na stopnicah in ni vedel, kaj bi napravil. Po dolgem premišljevanju se je napotil v mestne nasade, sedel tam na skrito klop, brskal s paličico pred seboj po pesku in se pečal z mislimi najžalostnejše sorte. Tako neodločen je ostal še tri dni. Skrival je dogodek, hodil z njim okrog kakor neroden tat z ukradeno uro, četrti dan pa se je skoro v obupu opogumil in se napotil naravnost v pisarno pred samega gospoda šefa. Najprej je zapazil v sprednji sobi, da piše pri njegovem pultu drug človek, ki ga on še ni nikoli videl. Pri tem pogledu ga je obšel tak občutek, kakor bi mu kdo zapičil nož v srce. V drugi sobi se je ozrl vanj šef in to pot je bil dosti dobrodušen in prijazen. »No.« ga je vprašal, »kod ste se pa vi tako dolgo mudili?« Peter je pričel bogaboječ: »Mislil sem, da ste razžaljeni, in nisem se upal prej nazaj v pisarno, dokler bi mi vi sami ne dovolili.« »Ste pa še kje izteknili kako dobro vino!« se je pošalil šef. Peter je pa razkladal svoje: »Pri Bogu prisežem in pri devici Mariji pomagaj, da jaz nisem bil vsega tega sam prav nič kriv. Kako bom kriv, če sem pa vse podedoval! Moj rajni oče …« »Hohohoho!« se je smejal šef. »Naj bo, kakor hoče! Prekasno ste se spomnili na mojo pisarno. Kakor ste videli, imam na vašem mestu že drugega!« Peter je zinil, ne da bi spravil glasa iz grla. Šef pa se je začudil: »Kaj ste mislili, da bomo pri nas tri dni brez sluge?« In takoj na to se je obrnil k svojim aktom in ga odslovil: »Pojdite sedaj, zbogom! Boste se pa kje drugje udinjali!« — Peter Krakar ni vedel, ali gre skozi vrata, ali ga kar tako nese neznana moč, ne da bi se mu bilo treba premikati. »Službo iskati!« mu je šumelo po glavi, »službo iskati!« Kolikokrat jo je že Iskal, koliko let je stikal zanjo in enkrat samkrat jo je našel! Šel je domov, legel vznak na posteljo, položil dlani pod glavo in se zagledal v strop. »Tiste ljudi« — je mislil — »tiste ljudi, ki sem jim svoj čas ob nedeljah pisal v Ameriko in po svetu, sem si odgnal, sem vse odgnal. Tepec, jaz tepec, nepridiprav!« Zunaj se je smejala Julka. Vse je že zaigrano, Julka, ne smej se! ==IV.== Gostilničar Slepič, kjer je kupoval Peter v srečnih časih črno istrijansko vino, je bil minulo zimo obvdovel. Tja do poletja ga je bila vsa žalost minila in ker je bil še mlad in jak, se je pričal osirati za brhkimi mlekaricami, ki so vozile ob jutrih mleko v mesto, za tovarniškimi delavkami, ki so prihajale popoldne kmalu po šesti uri iz tovarne, in za domačimi vaškimi dekleti, ki so zlasti ob nedeljskih popoldnevih šumele v novih oblekah sem in tja po cesti. Stal je ob takih prilikah na pragu, tiščal roke v žepih, pozorno ogledaval in se nasmehljaval. To njegovo splošno zanimanje pa se je pričelo proti jeseni krčiti in krčiti in naposled se je tako skrčilo, da je obviselo na sami Julki, ki je domovala preko ceste. Že ob delavnikih poznega poletja je pričel poklekati oštir Slepič po gostilniških klopeh ob steni, pa gledati pri priprtih žaluzijah preko ceste, če bi nemara utegnil kje opaziti Julko, videti njeno brhko postavo ali vsaj slišati njen dekliški glas. To je trajalo po cele ure in še več. Tudi Peter Krakar je sedel ob steklenih zastrtih vratih, ki so vodila iz njegove izbe na piano, gledal pri majhni svetli špranji v raztrgani zavezi na cesto, ali vse to brez namena. Misli o žalostni sedanjosti so ga tako prevzemale, da ni več opazil lepega dekleta na ulici, da se je ogibal vdove Kostrelke in da se je celo Julki sami umikal. Nekoč je slišal ta-le pomenek: Kostrelka je rekla: »Torej praviš, da te je oštir v mraku ogovoril?« — Julka je odgovorila: »Kaj, če bi me bil samo ogovoril! Kar tebi nič, meni nič me je zgrabil okoli pasa, stisnil me k sebi, pa se mi zarežal v uho. Ti deklina, je dejal, ti moraš biti moja, pa če se tudi nebesa izpremenijo v pekel in narobe!« Kostrelka je nato svetovala: »I, le ti se drži diurnista! Pri njem, vidiš pride prvega v mesecu, pa — na! — Tu imaš lepe denarje in dela nič! Pri oštirju se pa ubijaj noč in dan, pa še po vrhu za same dolgove, ki je vanje zakopan do vratu. Pa tudi z njegovo krčmo ni nič! Kdo pa hodi vanjo razun muh in pajkov? Teh je v njej na moč, gostov pa toliko kakor jezičnih doktorjev v nebesih!" — Peter Krakar ni hotel dalje poslušati in zato si je zatisnil ušesa z obema rokama. Zanj so bili taki časi, da je vse dobro odšlo, obupanje pa vedno bolj pretilo. Svoje dni je bil prihranil nekaj kron, zdaj je bila zaloga pošla nov mesec se je bližal in ni imel kje vzeti za stanarino in hrano. Svoje nesreče le ni bil nikomur zaupal. Kakor poprejšnje dni, ravno tako je odhajal tudi zdaj ob jutrih v mesto, taval tam po ulicah, drevoredih in mestnih nasadih, vračal se opoldne, pa zopet odhajal in zvečer prihajal. Službe ni našel nobene. Enkrat se je pritihotapil v vežo hiše, kjer je uradoval advokat in nekdanji njegov šef, da bi videl mimogrede, ko bi se odprla vrata, kdo stoji in dela zdaj za njegovim pultom. Naletelo se je, da je prišel v vežo ravno tisti mladi in pretkani pisarček, ki se je rad svoje dni z njim pomenkoval. Peter je videl zopet novega in tujega človeka za nekdanjim svojim pultom. Pisarček pa se je namuznil in mu stisnil roko: »Bog te živi, ljubi Peter! Kako pa je še kaj?« — Peter se je potožil: »Slabo, slabo …« Pisarček pa se je muzil in muzal: »Ali še kaj kihaš?« je vprašal In ponovil: »Ali še kaj kihaš?« Doma je bilo Petru Krakarju najhuje, če se je moral sestati s Julko. Včasi sploh ni hotela njegova beseda is ust, v prsih pa mu je bilo pri tem tako prečudno vroče, kakor da mu je zavrela vsa srčna kri. Najrajši je preždel sam zase dolge ure, hladne jesenske noči je prečul vse v težkih mislih in se zjutraj pričel vlačiti proti mestu ves upadel, suh in obnemogel. Zadnji mesec ni plačal še hrane ne stanarine in to ga je grizlo in rezalo, da ni našel več nikjer miru. Vedno mu je šumelo in vrtelo po glavi vprašanje, če že ve vdova, če že ve Julka, kako je ž njim. V mraku na praznik vseh svetnikov je zunaj v veži vdova Kostrelka dvakrat po nepotrebnem zakašljala in odšla v kuhinjo. Julka pa je istočasno potrkala na Petrova vrata. Peter je ležal vznak na postelji, sklepal obe roki zadaj pod glavo in gledal v strop. Nad trkanjem se je predramil, planil pokoncu in sedel zopet nazaj na posteljno vznožje. »Naprej!« je rekel preplašeno. Julka je vstopila. Oblečena je bila nedeljsko. Okroglo okoli glave počesani lasje so se ji krasno prilegali, rdeči zdravi obraz je kazal veselje in prijaznost in mlade črne oči so sijale. »Kakšen puščavnik si ti, Peter,« je rekla prijetno — »oh, kakšen puščavnik!« Sprijela je roke, stegnila jih in napela, kakor bi ji bilo vse pretesno na tem svetu. Peter se je nasmehnil, ali ponarejeno. Njegov obraz ni bil vesel. Julka se je še enkrat stegnila, nato prijazno sedla tik Petra na posteljo. Mrak je bil po izbi, zunaj meglena jesen, ali tik Petra je sedela taka mladost in pomlad, da je zmogla mrak in meglo in jesen. Objela ga je nekakšna tema, strah. »Zakaj pa ne prideš nič k meni v sobo?« je vprašala Julka in gledala prijazno v njegov bledi in koščeni obraz. »Saj šivaš, saj vedno šivaš!« je rekel Peter v zadregi. Čeljusti so se mu tresle in mraz ga je spreletaval. »Ali če šivam,« je odgovorila Julka, »zaradi tega vseeno lahko s teboj govorim. Saj šivam z rokami, ne z ustmi!« — In zasmejala se je, da je njen živahni dekliški smeh tako bodro zazvenel v zraku, kakor bi se bal udariti ob vlažne stene in izzveneti. Peter je vzdihnil nevede. »Čemu?« ga je vprašala Julka in prijela njegovo suho mrzlo roko. »Oh … ti …« Zdaj se je lotil Petra občutek, kakor bi se mu v prsih nekaj lomilo, kaka skala, kako ogromno deblo ali nekaj podobnega teškega. S trudom je izpregovoril: »TI ne veš, ali ti ne veš še, ne veš še vsega tega …« In glas mu je pošel. »Ti … oh …« se je smehljala Julka in stisnila njegovo roko, ki je bila postala potna, na svoje mlade dekliške prsi. »Ali ne vidiš, nisi še videl? Mama in jaz, obe te imava radi! Jaz, če hočeš … sem tvoja …« Peter je nenadoma planil na noge, zgrabil pomečkani klobuk, ki je ležal na mizi, drl skozi cestna vrata na prosto in tam brez cilja proti mestu in zopet nazaj proti vasi. Tak še ni bil nikoli. Misli so begale kakor krpe težkih cunj, ki bi jih kdo pobiral jezno od tal, metal kvišku, pa zopet ob tla. Več se ni mogel zbrati in v splošni zmedenosti mu je padlo na um ime Šimona, čevljarja Šimona. Dirjal je naravnost v njegovo stanovanje. Čevljar Simon je biaal zdaj daleč na drugem koncu vasi, šival je v podstrešni izbi, ki je imelo eno samo okno nizko v steni. Ko je zagledal Petra, je namrgodil obraz in se takoj razjezil. »Kaj si se pa pritepel?« je vprašal. »Saj ne znam jaz delati za take gospode čevljev!« — »Joj!« je rekel Peter. »Zato sem prišel k tebi, ker nimam prijatelja, nimam ga. Ob službo sem, zato sem tudi prišel. Vse je izgubIjeno!« Peter je sedel na staro skrinjo v kotu in njegova bledoba je dobila čudno turoben lesk v žarkih drobne lučice, ki je gorela na čevljarjevi mizici. »Hehehe!« se je rezko smejal Simon. »Prav ti je! Veš, zakaj ti je prav? Zeto, ker si falot. Nadutež! Bog že ve, komu je treba greben postriči!« — Nastal je molk. Šimon je brskal med orodjem, vedno mrgodil obraz, privlekel izmed klešč kratko vrvico in jo vrgel Petru v naročje. Pri tem se je jezno smejal in izpregovoril: »Na! Hehehe! Obesi se, grdobar! Nisi drugega vreden!« »Bila sva, jaz in ti, svoje dni prijatelja!« je spomnil Peter, ali Šimon ga je takoj prekinil: »Zato si me ven vrgel, ker sva bila prijatelja!« In zasmejal se je zopet in dostavil: »Smolo imam tukaj, ali vam nič ne smrdi po smoli, gospod diurnist?« — »Kako bi, kako …?« je trgal Peter stavke in Šimon mu je nad vse mere cinično odgovarjal: »Saj sem ti že svetoval, prijateljsko seveda. Tudi vrvico sem ti daroval! Obesl se, kako pa! Ker si lump!« — Peter je skočil na noge in zopet oddirjal po stopnicah na pisno. V njegovi notranjosti se je vse zvračalo drugo preko drugega. Srce, pamet, vest. Zabrisalo se je vse, vse zmešalo. V ušesih je pel Šimonov svet in gonil dalje povprek čez polja proti gozdu, ki je stal črn in meglen v ozadju. Kamen, ki ja gledal na njivi iz zemlje, je mimoleteč siknil: Obesi se! Jablana, ki je samevala sredi trate, je stresla zadnje liste in zašumela: Obesi se! In tudi zemlja sama, zemlja sama. Tam nekje že čisto tik gozda je zinila, odprla široka usta kakor rjava ogromna žaba in hlastnila v Petra! Pa da! Obesi se! Peter je zlezel na gaber in tam je kmalu umrl. — **** Nekako drugo sedmino dni po teh dogodkih je povabila vdova Kostrelka oštirja Slepiča, ki je govoril skozi okno s Julko, v hišo in sobo. Ko je prišel dvakrat zapored, je po nepotrebnem zakašljala in odšla v kuhinjo. Ko se je vrnila, je sklenila roke k molitvi in pričela: »Kakor vidim, kakor vidim …« Nagnila je glavo, dvignila roke in dodala z ihtečlm glasom: »Materin blagoslov naj vaju spremlja …« 55izil3v1slf2sztbvs8nkpl3xf330e 0 39469 206755 206749 2022-07-19T12:14:04Z Veronika Špringer 8927 wikitext text/x-wiki {{naslov-mp | naslov = Olga | normaliziran naslov = | avtor = Fran Govekar | opombe = ''Roman'' | izdano = ''{{mp|delo|Glas naroda}}'' 48/262-290; {{mp|leto|1940}} | vir = dLib {{fc|dlib|QI7YFTVG|s=5|262}}, {{fc|dlib|3JCVYUWL|s=5|263}}, {{fc|dlib|NXZJL3ER|s=5|264}}, {{fc|dlib|ZWIFF6IE|s=5|265}}, {{fc|dlib|ILRWMZAE|s=5|266}}, {{fc|dlib|LOC45GZQ|s=5|267}}, {{fc|dlib|ATGXL0TK|s=5|268}}, {{fc|dlib|UGNLGEMZ|s=5|269}} ... | dovoljenje = javna last | obdelano = }} »Torej: da ali ne?« »Ne!« »Ne? — Vrag te vzemi!« »Prav žal. — Ampak tvoj kredit je izčrpan. Govoril sem trikrat z generalnim ravnateljem ...« »Poznam branjevca, strahopetca!« »Morda je. Ampak sam ni odločal; upravni svet je odklonil, dasi te je ravnatelj priporočal.« »Kako je torej mogoče? Stara, ugledna tvrdka ...« »Gotovo ... toda zaupne pozvedbe ...« »Klevete. Zavistniki lažejo. Ljubi rojaki pač nikdar nikomur ničesar ne privoščijo. Preglejte sami moje knjige.« »Pusti. Informacije so točne. Obremenjen si preko mere. Niti novih dveh strojev še ni plačal. In Ljubljanska kreditna banka. — Trgovska banka. — Kreditni zavod. — Pa dota tvoji gospodični sestri?« »Kaj naj storim? — Preostaja mi le Amerika ali revolver.« »Oženi se!« »Nemogoče. Olga —!« »Haha! Potem rajši kar precej revolver ... Ne, prijatelj, svetujem čisto resno: oženi se. Najdem ti bogato nevesto — šest, deset, morda petnajst milijonov ...« »Kron ali dinarjev?« »Dinarjev, strela! Hočeš?« »Ne brij norosti. Kje bi vzel tako nevesto?« »To je moja skrb. Povej samo, če hočeš.« »Ali boš zahteval provizijo?« »Brez provizije ne bo šlo. Nevesto že imam.« »Ne budači! Kakšna pa je? Počasna stara babica?« »Krasotica res ni, ampak mlada, elegantna dama ...« »Idiotka!« »Izomikana v prvovrstnem institutu ... govori francoski.« »Nehaj! Kdo je tvoj monstrum?« »Moja tajnost. Ako te ne zanima, nima smisla, da bi ti pravil. — Dober znanec sem njenemu očetu, občujem prijateljski z njenim bratom ...« »Za teboj naj morda pobiram ...« »Nikakor ne. Jaz se ne oženim nikoli. Ali vsaj še tako kmalu ne ... Pripovedujem ti vse le zato, da vidiš ...« »Da imaš vpliv v njeni hiši. Da se ti mešetarjenje posreči?« »Take je. Bržčas se mi posreči. Vidiš mojo roko? — Šest do petnajst milijonov ti ponuja. Ali mi daš 2 odstotka provizije? Daj roko: mož beseda! In napišeš mi pravilno obveznico ...« »Ne dam! Mar so te najeli, da me loviš?« »Tebe loviti? Hm. Sam veš, koliko si vreden. — Taka nevesta ne lovi ženinov, ki stoje pred bankrotom. Prijatelj sem ti ...« »Pojdi, pojdi! Zaslužiti hočeš z menoj!« »Tudi. A z drugim bi zaslužil morda še enkrat toliko, čeprav težje.« »Čemu težje?« »Ona si želi v Ljubljano.« »Aha! Torej kmetiško teslo?« »Ne, — rekel sem že: resnična dama! Hči velikega indnstrijca, torej iz tvojega miljeja. In povrhu rasa! Prijatelj, rasa! Nič lirike— sam plamen.« »Agent! Zvodnik!« »Zate. Pa kakor hočeš: povem, kolikor jo poznam, bi ti jo morda pridobil. Morda ... Potrudil so bom, da ti ugladim pot. Drugo storiš sam. Torej boš dal provizijo?« »Če mi bo všeč, bom ...« »Dal boš pa črno na belem, kajti kupčija je kupčija. Zaenkrat mi daj častno besedo.« »Častna beseda. — Kdo jo torej?« »Elza Kromarjeva ...« »Ne poznam. — Odkod?« »Iz Sel. — Ona te pozna. In všeč si ji. — Oče Gašpar ima ob Savi troje velikih žag na električni pogon, v Selih lesno trgovino — skladišča hlodov in desk so velikanska — troje velikih hiš gradič v Trsovem, konj okoli dvajset, goveje živine blizu petdeset, troje avtomobilov itd.« Mladi tovarnar Stepišnik je letal po kontorju in si brodil s prsti po košatih laseh. Končno je obstal. »Pa koliko je stara? Zakaj se ni že omožila? Kakšno preteklost ima, da ji je treba iskati moža na tak način?« »Prav nobene preteklosti. Kaj pa misliš? Za njo ni vsak kdorsibodi. Odbila jih je že nekaj, ki so se ponujali. Trideset let še nima. Resna ženska. Življenje ji ni potekalo med izbiranjema toalet, ob klavirju, knjigah, žlahtnih rožicah ... Marljiva, energična ženska. Ljubi konje in pse, hodi na lov z bratom ali pa se vozi z avtom. Za zabavo priganja očetovo uradnike in delavce, dekle in hišne. Stroga gospodinja! Skratka: ako to vzame — in to bo moja briga — boš lahko žvižgal na vse banke in posojilnice ...« »Torej, brata ima ...« »Da, brat prevzame po očetu industrijo. Zato mora dekle končno iz hiše. Kromar si želi zeta, snahe, vnukov.« Tovarnar Stepišnik je prisedel k prokuristu Tribniku, si natočil čašo in izpil. Zamišljen je vzel cigareto in jo počasi prižgal. Bolestno cinična poteza se mu je vezala okoli ust. V kontorju je zavladala tišina. Narahlo je potrkalo in vstopila je gospodična. Črni kodri so ji obkrožali sveža lica. Imela je votlo rjave oči. Nekoliko polne prsi. Bila je zelo simpatično dekle. »Ali smem prosti?« je dejala Stepišniku in položila na mizo tipkano pismo. Tribnik se je delal, kakor da gleda delavca, ki je kidal sneg na tovarniškemu dvorišču, a zasledoval je vsako njeno kretnjo. Stepišnik se je presedel za pisalno mizo in podpisoval, ona pa se je z bokom naklonila nanj, zroč nedolžno predse. Stepišnik jo je pogladil po hrbtu, in gospodična je odhitela. »Brhko, zdravo dekle,« je dejal Tribnik. »Grdih žensk sploh ne trpim okoli sebe,« je odgovoril tovarnar, vstal in začel iznova hoditi po kontorju. »Elza Kromparjeva — torej. — A Olga, Olga?« »Odpoveš ji, kakor vsaki drugi, in stvar je v redu,« je rekel Tribnik. »Tudi jaz delam tako.« »Ne. Olgo imam resnično rad.« »Verjamem. Saj je lepa, da malo takih. Tudi jaz bi jo imel rad ...« »Ne, z njo ni tako ... Olga ni dekle za zabavo. — Dobra, pametna, poštena. — Zares njo bi vzel za ženo — saj ne veš, kako mi je ...« »Pa jo obdrži! Elzo in Olgo. Zakaj pa ne? Saj si mož za to! Haha! — Ah, čuj, kaj pa bi bilo, ako bi te pustila Olga?« »Nikoli, a — prokleto — skoraj bi si želel tega ...« »Pa si res čudak. Olga, Olga! Toda vest te ne peče, ako objemaš tole dekle in bržčas še vse ostale ...« »Nobena ne šteje prav nič« je odgovoril Stepišnik malomarno. »A ona! Saj niti ne slutiš, kakšna je. — Ali vrag me vzemi s teboj vred. Ali resno misliš, tla bi bilo mogoče z Elzo Kromarjevo?« »Čisto resno poizkusim. Jamčiti seveda ne morem. V nedeljo se peljem v Sela, v ponedeljek ti morda že lahko poročam. Potem se odpeljeva skupaj tja, da se seznaniš s starim in sinom. Velja?« »Velja! A nikomur besede!« »Ne besedo. Zdaj napiši obveznico.« »A kako plačljivo?« »Plačljivo pet mesecev po poroki ali v obrokih, toda vsaj v desetih letih z obrestmi, ki jih plačujejo posojilnice.« Stepišnik je napisal. »Še štampiljko!« je zahteval Tribnik. »Evo, tudi to!« In Tribnik je spravil obveznico v listnico, se poslovil in hitro odšel ... Stepišnik pa si je naročil novo čašo do vrha, jo duškoma izpraznil in odprl dveri. »Gospodična Marta, prosim za trenutek.« V kontor je prihitela rdečelična črnolaska. »Deklič sladki,« je dejal in jo potisnil nase, »na prodaj sem ... Povej, koliko sem vreden?« »Na prodaj? Ah, da bi vas jaz mogla kupiti!« se je zasmejalo dekle in ga poljubilo. »Pa koliko bi dala za me?« »Milijon!« »Tako malo?« »Ah, sto tisoč, milijon milijonov, ako bi jih le imela!« »Tako me imaš rada?« »Tako — grozno! — nepopisno!« »Dušica, dušica!« Poljubljal jo jo. »Vidiš, vesel bom, ako da zame z vso tovarno vred šest, deset, kvečjemu petnajst milijonov ... Sramotno sem cenen, ne?« Tedaj se je Marta prestrašila. »To ni šala? Mar vas ženijo?« »Ne vem ... A če bi našli zame tako težko nevesto, bi se pač oženil. Moram se.« »Oženiti! In potom bi mene odslovili?« Svetle rjave oči so zalile resnične solze. »O, Bog, kako bom nesrečna!« »Nič se ti ne zgodi ... pri meni ostaneš in moja boš, zmerom samo moja.« Potegnil jo jo na zofo. »Pa nove svilene nogavice kupi, Martica,« je dejal, »ker tvoje krasne noge morajo priti vedno do veljave. In še vse kaj drugega ti bom kupil. Ampak, Martica, moja moraš biti. Samo moja!« »Saj bom,« je rekla priliznjeno. »V trenutku ko zvem, da me varaš, te ne poznam več, ter te odslovim. Zapomni si, Marta. Tako: še en poljub, — in zdaj pa odidi in molči! Kakor grob! Da, da, saj verjamem, da me imaš rada, sladka moja dušica!« <center> * * * </center> Na šolskem pragu sta stali Olga in Manica, deklice pa so paroma prihajale na cesto, pozdravljale ter se razbegnile na vse strani. »Zaboga, zopet me pričakuje Tribnik!« je pošepnila Olga. »Ostani z menoj!« »Saj je lep in bogat ... Druge se trgajo zanj,« je odgovorila Manica začudena. »Meni je všeč!« Preko ceste je hitel k njima gospodek dekliško gladkega obraza in porodno smehljajočih se oči. »Milostljiva gospica, klanjam se!« — Pritegnil je Olgino roko k ustom in jo poljubil. »Oh, saj nisem še tako stara!« se je branila. »Vašo lepoto in mladost poljubljam ter se klanjam tako vzorni učiteljici!« »Jojmene, cel plaz komplimentov!« se je šalila. »In nič bolj aktualnega mi nimate povedati? — Govorite mi rajši o današnjem kurzu ... o liri, franku, avstrijski kroni, ljubšo mi bo, dasi ne razumem o borzi prav ničesar!« Šla je urno proti domu in se ozrla. Tedaj je opazila, da je Manica izginila za vogalom. »Ali vas zanima gramofon? Prejel sem pravkar nove plošče: opere, operete, modne plese. Krasno! Prosim, obiščite me! Ali mi pa dovolite, da pridem k vam? — Pošljem vam gramofon domov. Ali bolje je pri meni. — Pridite! — v mraku ... Nihče vas ne bo videl — preko parka za hišo — skozi zadnja hišna vrata. Imam tudi imenitnega šampanjca, muzicirala bova in prijetno pokramljala ... Ne bodite tak filister ...« Olga je onemela. Korake je pospešila, da bi mu čim prej ušla. Kakšna predrznost! Ker je prokurist, ki z uspehom špekulira z ogromnimi vsotami, misli, da mu je vse dovoljeno. Niti na misel mu ni prišlo, da bi se mu učiteljica ne vdala, ako ji on le z mezincem pomigne. Gospod bančni ravnatelj, kakor ga nazivljajo lizuni, in lizunke, ta malik v Trsteniku! — Pa se je le varal. Niti besedice ni zinila. Zaman je tekel ž njo in ji govoril o velikem spoštovanju. Globoko užaljena je pribežala Olga do hiše, v kateri je stanovala in stekla po stopnicah v svojo sobo. Ali je to mogoče? je razmišljala. S kakšno pravico ji je stavil tako ponudbo? Pa kar brez okolišev: »Prrdite — v mraku! Ne bodite tak filister! Saj ste vendar moderno dekle!« Strašen človek! Vse je kipelo po nji. Začela je begati po mrzli sobi. Vsak čas jo kdo zasleduje, ogovarja, jo vabi — povsod zro nanjo moške oči z žaljivo pohoto ... Kamor pride: na ples, veselico, izlet, celo v šolo ... povsod mora poslušati vsiljiva laskanja, nedostojne ponudbe. — In danes tale modni mešetar kar naravnost. »Obiščite me!« I, kajpak! Mar naj bi se pomišljal, ko mu je toliko drugih brez pomislekom na ponudbo? Ah, Janku piše! V Trsteniku ji ni več obstanka. Življenje po prevratu se je poživinilo in mesto se ji zdi kakor Sodoma in Gomora. Vse plešo okoli zlatega teleta in na prodaj je vse: devištvo, zakonska zvestoba, načela, vest, čast, značaj. Vse se zdi ljudem dandanes smešno, zastarelo, otroško, filisirsko, kakor bi se govorilo o starih pravljicah. In pisala je Janku Stepišniku. »Dragi, mili, dobri! Prisegel si mi, ne enkrat, nego stokrat, da me vzameš za ženo in daš svoji hčerki zakonskega očeta. Dovolj dolgo že čakam, zdaj ne morem več. Odloči se: ali za svojo mater ali zame in dete ...« Ko je dopisala, je bila mirnejša. Zopet se je smehljala. Saj ni prav nič dvomila, da ji Janko odgovori po njeni želji. Kako bi mogel tudi drugače? Častnik je bil in še odlikovan povrh tega. Ponosna je nanj. Vsa srečna je zasanjala o krasni bodočnosti, ko bosta mož in žena. Oblekla se je, nesla pismo na pošto in odšla k »Črnemu volu« na obed. Ko je dospelo Olgino pismo v Stepišnikovo pisarno, sta bila Stepišnik in Tribnik na Trsovem gosta Elze Kromarjeve. Kakor čisto slučajno sta oba imela opravki v sosednjem mestu istega dne, in Tribnik je vzel Stepišnika na svoj avto; na povratku sta se vozila mimo gradiča, kjer je bila gospodična Elza slučajno sama. Slabo uro sta se ustavila na Trsovem. Ko sta odhajala, ju je Elza povabila za prihodnji teden v Sela. Olgino pismo je torej z ostalo korespondenco vred prejela Stepišnikova tajnica, gospodična Marta. Imela je pravico odpirati in čitati vsa šefova pisma. Raztresen se je vrnil Stepišnik z izleta in kar nič se mu ni ljubilo, da bi se poglobil v došle dopise. Tako je le napol poslušal Martino poročilo o posameznim pismu. Končno mu je predložila tudi Olgino. »To si prečrtajte!« je dejala. »Gospodična Olga je silno huda na gospoda ravnatelja Tribnika ...« »Zakaj?« je vprašal raztreseno. »Ker jo je povabil na šampanjca v svojo vilo.« »Če ni hujšega ... Pa mu je dala košarico?« »Niti odgovora vrednega ga ni smatrala.« »Hahaha! Vedel sem ... Blamiral se je. Hahaha! Zelo se mu je moralo pokaditi ... Pa kaj želi Olga?« »Da jo končno vzamete za ženo ... že zaradi otroka, in strašno vas ima rada, piše.« Stepišnik je strmel predse in molčal. Marta se mu je naslonila na ramo ter ga gladila po košatih laseh, ki so se mu krotovičili nad čelom. »Storite konec ž njo!« je rekla nato. »Olga je predobra za igračo ... in nesrečna je. — Peljite se k nji, nujno vas vabi ... povejte ji resnico!« »Ah, Marta, ko bi ti vedela resnico. Pa že vsaj nisi ljubosumna na Olgo?« »Ne, preveč sem pametna. Srečna bom, če me boste že vsaj nekoliko ljubili. Če ne, bo konec mojega življenja.« »Ljubo moje dekletce!« je vzkipel Stepišnik ter jo stisnil k sebi. »Ničesar ne sme biti konec tudi nesrečna bova morala živeti. Tudi ti se omožiš ... celo doto ti dam, za kuma ti pojdem, a prijatelja si ostaneva zmerom ... do smrti.« Vzel jo je na kolena in jo poljubljal. Hipoma jo je postavil na noge in vstal: »Pa piši Olgi torej, da se pripeljem k nji. A prihodnji teden še ne utegnem. Piši ji prav ljubeznivo. Pohvali jo — in piši ji, da pridem bržčas v nedeljo z jutranjim vlakom.« Marta je vzela z drugimi dopisi tudi Olgino pismo ter sedla pred pisalni stroj ... <center> * * * </center> Zimsko soboto popoldne. Nebo se je ubrisalo, skozi mrak so se že svetile redke zvezde. Kaplan Rožanec je dopisal prijatelju Novaku pismo. Zamišljen je odložil pero in zrl skozi okno na goli vrt. Iz stolpa cerkve na holmeu za kaplanijo se je oglasil zvon. Kaplan se je prekrižal in sklonil glavo. Zdajci je posluhnil. Od nekod je zadonel ženski krik. In še drugi in še tretji. Rožanec je stopil k oknu. Zdaj je začul poleg ženskega še dva moška glasova. Nato odmeve udarcev. »Zopet se pretepajo!« mu je šinilo skozi možgane in stekel je po stopnicah. Niti vežnih vrat ni zaprl za seboj ter je hitel preko vrta. Dverce na cesto so bile le prislonjene. Skočil je preko praga in se ozrl. Na cesti sta se ruvala in bila s pestmi dva fanta. Kuštrasto mlado dekle se je zaganjalo med nju in kričalo. Toda fanta sta bila kakor dvoje naskakujočih se zveri: razmršenih las, raztrganih srajc in vsa povaljana po prahu, sta bila slepa in gluha za okolico. Zaman se je trudilo dekle. Odletelo je, se sesedlo v travi in kričalo: »Kar pokoljita se! Bo že vsaj mir potem.« Kakor da jima je navdihnila srečno misel, sta fanta odskočila in v rokah sta se jima zabliskala noža. V tistem hipu se je pojavil izza ovinka kaplan. »Kaj počneta?« je zaklical na vso moč. »Jur, Janez!« Poznal ju je in tudi dekle; bila sta Žlogarjeva hlapca in Čelešnikova dekla Mici, posli sosedov. »Ali se ne bojita božje sodbe? Z noži! Groza!« Hlapca sta obstala in si otepala prah. Dekle pa je jezikalo, da ne mara ne enega ne drugega. »Hajd domov, Mici,« je dejal kaplan. »Vidva pa na delo.« Dekle je pobegnilo, fanta pa sta počasi krenila vsak na drugo plat. Takrat je prišel po cesti gospodar Čelešnik, pri katerem je služilo dekle. Kaplan mu je povedal, kar je pravkar doživel in Čelešnik se je popraskal za ušesi, in vzdihnil: »Hudirjeva reč to, kadar začne kri vreti! Za vsakogar. A za te kanacije še posebno. Še napol smrkavca so ju vzeli k vojakom — in na vojni sta se naučila samo najslabšega. Dandanašnji posli, oh! Saj ni verjeti, kakšni so brez vere, vrez vesti — živali! Vse je podivjalo! Zapodil bi sodrgo, a ne najdem boljše. Vse sili v tovarno, k železnici, v Ljubljano. Izbire ni. Mladine sploh ni več spoznati. Pred vojno nas je še poslušala, danes je gluha za vse besede.« Čelešnik se je razgovoril: »Čudni časi! Starci smo otroški, a otroci so starci! Kar je bilo včasih grdo in prepovedano, je danes lepo in dobro. Narobe svet! Med kmeti in gospodi je izginil že skoraj vsak razloček. Novi duh je okužil najvišje, kakor najnižje; duh zapravljanja in naslajanja za vsako ceno, češ, samo enkrat se živi!« »Da, divje izpremembe so nastale v življenju. Spolna strast je objela svet in pohlep po denarju je oslepil človeštvo. Naše pridige, oh ...« »Da, poslušajo jih samo še starci in starke. Kam plovemo?« »Za nas duhovnike je vedno težje ...« »Tudi nam, očetom, materam, gospodarjem ni lahko.« »A odnehati ne smemo. Čim težje je delo, tem večje bodo zasluge.« Po teh besedah se je kaplan odpravil proti kaplaniji. A za Čelešnikovim skednjem je stala dekla Mici in velik kmet, že postaren, na sencih sivih las, ali zdravo ogorel, rojen in zajeten. »Pridi k meni, Mici!« ji jo govoril. »Nocoj, ali zjutraj, ali popoldne, kadar hočeš. Pridi, sam bom — žene ni doma. Čemu se otepaš z berači? Samo sramoto imaš, v jezike se daješ, a kaj dobiš zato? Jaz pa ti kupim karkoli si želiš. Zakaj jaz imam! Tukaj je!« Iz žepa je potegnil debelo denarnico, iztresel šop bankovcev in jih kazal dekletu: Na, na, vzemi si — enega, dva, tri — kolikor hočeš, samo pridi k meni, Mici.« Poželjivo je gledala bankovce, saj toliko jih še ni videla tako blizu; po poti se je vrtela in z desnico majala svoje krilo. In smejala se je in je zmajevala z glavo: »Ne, ne. Kaj vendar mislite, Petruz?« On pa jo je brutalno zgrabil za roko. Kliknila je, da se je ustrašil, jo izpustil in se oziral naokoli; Mici je stekla preko Čelešnikovega vrta. Pred hišnimi vrati se je ustavila in se zasmejala kmetu nazaj. Nato pa izginila v veži. <center> * * * </center> V nedeljo zjutraj je prejela Olga brzojav: »Žal, zadržan. Morda prihodnjo nedeljo. Vse ti pove Tribnik. — Janko.« Kakor črn oblak je padla težka slutnja na Olgino dušo. Pravkar še vsa radostno razburjena, da se danes domeni z Jankom, ki ji prinese vest, da je z materjo in sestro končno vso urejeno, je bila zdaj uničena. Brzojavka, tako redkobesedna in mrzla, ji je govorila: »Nikoli več ga ne bo. Niti to, niti prihodnjo nedeljo! Iznebiti se te hoče. Strast po neki ženski ga je objela, strast po veliki doti ga je omamila. Vse je izgubljeno!« Že opravljena, da odhiti na kolodvor Janku naproti, je buljila bleda predse in si pritiskala roke na srce. In Tribnik je Jankov zaupnik. Ali je to mogoče? Kajpa, bančnik in tovarnar delata skupne kupčije, uspehi sklepajo pobratinstva. Tako je postal Tribnik Jankov posredovalec celo pri nji. Ne, ne sprejme ga. V jezike bi se dala, ako bi govorila s takim podležem sama v svoji sobi. Skočila je in hotela oditi. »Ničesar nočem zvedeti po Tribniku! Kar mi hoče povedati Janko, naj mi piše, ali pove sam.« Šla je k vratom, a prav takrat je potrkalo in hkrati je stopil Tribnik. Miren, veselo se smehljajoč s svojimi živimi, porednimi očmi, je priskakljal v sobo. »Klanjam se! O, vaše oči! Saj se vas kar bojim! Kako pa naj govorim, kako naj gledam, kako naj se vedem, da vam bo prav? Kar storim, mi zamerite. Niti roke si vam ne upam več poljubiti, da me zopet ne užalite. — Oh, res, kakor divja mačka ste, ki se je še pogladiti ne sme.« čebljal je kakor razvajen deček ter se smejal z grimasami strahu, kujavosti in predrznosti. Olga se je stoje naslonila ob mizo, niti sesti ga ni povabila ter je samo strmela vanj. Ta šegavec deških udov in manir je ljubljenec uglednih žen in deklet? Zanj se pulijo resni možje? On ima največji vpliv v Trsteniku? »Kaj mi poveste?« je iztisnila. »Brzojavka gospoda Stepišnika me je presenetila ...« »Saj je tudi mene. Upal sem, da preživimo skupaj lepo nedeljo. Snoči pa mi je nenadoma telefoniral: nemogoče. Pojdi k nji, razloži in me opraviči. Hm, resnično, revež je.« »Kaj se mu je zgodilo?« »Še nič. Saj se brani, kolikor se more. A boji se — med nama: tovarna mu stoji čisto na robu. Pred katastrofo.« »Tega meni ni povedal. Nasprotno —« »Hahaha! Vsak industrijec in trgovec zatrjuje dandanes vedno nasprotno tega, kar je resnica. In čemu bi vas strašil? Pomagati mu ne morete. — Zdaj pa ne gre tajiti več: pri kraju je, če se tako ne reši. Zunanja konkurenca, carine, tovornine in še raznoteri križi nam ubijajo industrijo. Tudi Stepišnikova se vzdržuje le še umetno. A kreditorji mu postajajo nestrpni, banke nočejo pomagati več. Skratka: Stepišnik živi v peklenskih skrbeh.« Olgi je bilo strašno in čudila se je sama sebi, kako ji je mahoma odleglo. V duši ji je postalo skoraj lahko. Zopet je bila gledala preveč črno. Njene sumnje postajajo v resnici že bolestne. Nič ni govora, da bi se ji Janko izneveril, nobene druge ženske ni, ki bi ga ji jemala. Samo trenutna gmotna zadeva ga je zadržala. Dnes teden pa bo zopet tu. »Torej, danes išče pač rešitve iz zagate?« Tribnik se je poredno nasmehnil: »Zlomka, kar uganili ste! Sijajna glavica. Pri piki ste zadeli; prav zdajle je pri rešilni akciji; hahaha! In meni mora biti hvaležen. Jaz sem mu ugladil pot — vse je v redu — uspeh mu je zajamčen in, če me vse ne vara, nocoj bo Stepišnik že lahko zopet čisto mirno spal.« »Ah, srečna sem. Hvala vam!« Nehote je iztegnila roko. Tribnik jo je prijel narahlo, kakor bi bila iz stekla, jo dvignil k ustom in vprašal: »Ali smem? Ob kako je majhna in nežna.« Poljubil je roko in izpustil. »In zdaj se ne jezite nič več name? Ako je moja ljubezen greh, sem seveda tolik grešnik, da ne najdem nikoli odpuščanja. Ljubim vas in hrepenim po vas! Noč in dan mislim samo na vas.« »Jankov prijatelj ste, pravite?« »Vi pa njegovo dekle, da. A kaj me to briga? Prijatelj sem mu v kupčiji, v ljubezni pa tekmec. Ne morem drugače. Povedal sem mu to v obraz. Čemu bi skrival? Ljubim vas odkrito in vse storim, da postanete moja. V svoj oltar vas postavim, kakor se bere, in bom klečal pred vami ... Gospodična, Stepišnik vas ne vzame nikoli za ženo. Ne varajte se! Kako morete še upati? Imejte vendar pamet! Ne more vas vzeti in niti ne sme. Ako ga ljubite, razumite to! Svoboden sem, neodvisen. Z vsem, česarkoli si morete želeti, vas obsujem, nikoli se ne pokesate; samo bodite moja!« Iznova jo jo lovil za roko in govoril vanjo. Sladko mu je zvenel glas in njegov obraz je bil lep. »Saj ste opravili, gospod,« je dejala Olga mrzlo. »Hvala in — zbogom.« »In nič odgovora?« »Razumeli ste me. Dovolj!« »Gospodična Olga, premislite si! Bodite pametni! Škoda vas je. Jaz čakam — čakam. — Klanjam se!« In urno je odšel. Tribnik ni lagal. V soboto zvečer je prejel Janko Stepišnik povabilo v Sela. Telefoniral mu je Tribnik. »V nedeljo! Pričakujejo to. Vse pripravljeno!« Tako sta se Stepišnik in Tribnik dogovorila, da gre Stepišnik v Sela snubit. Tribnik pa Olgo pripravi na konec razmerja. Okoli enajstih se je pripeljal Stepišnik s svojim avtom. Žage so stale in povsod je bilo pospravljeno. Janko se jo čudil snažnosti in redu. Ko mu je prišel Stanko Kromar naproti, sta se spomnila, med vojno sta se kot častnika že videla, občevala nekaj ur, potem pa se razšla na razne fronte. Tako sta pozabila drug na drugega. Zdaj sta takoj začela obujati spomine ter prišla k staremu Kromarju kot dobra znanca. Čmerno je koračil starec med širokimi skladnicami hlodov, desk, železniških pragov, med kopicami brzojavnih drogov ter jelovine. Daleč tja so se vrstile skladnice po troje: ogromne množine sirovega in rezanega lesa. Prijetno je dišalo po smoli, tam na koncu pa po lesnem oglju, nakupičenem pod podreški v črnih vrečah in svobodno. Milijoni so ležali tu, starec pa je javkal: »Težki časi! Težki časi! Vse mota vzeti vrag. Štrajkarji nas podavijo. Blaga toliko, a vagonov ni na razpolago. Obupno! — In zdaj še splošna omejitev železniškega prometa! Zadušimo se v lastnih produktih! Trst je prenapolnjen, Reka pa zaprta. — Strašno! Vse noči ne spim od skrbi. Ako pojde tako dalje, izprežem. Umaknem se na Trsovo, pa naj se Stanko ubija naprej, če hoče.« Nato se je tegotil na konkurenco bosanskih šum, ki jih eksploatirajo ti prekleti čifuti: Eislern, Worthieb, Koertner, Geza Kohn in kakor se zovejo. Polovico prekrasnih državnih gozdov v Bosni imajo v zakupu ti državni parasiti: posekajo ogromne množine lesa ter ubijajo z nizko režijo in nizkimi cenami vsako konkurenco. Joj! V ministrstvu sede menda sami nevedneži, ki ne slušajo strokovnjakov. Država izgublja milijone, a vsa poštena konkurenca jedva še sope. Ali pa vladata korupcija in provizionarstvo. Potrpežljivo je Stepišnik poslušal starčeve tožbe, saj ga je tako poučil Tribnik. »Javkal ti bo kakor berač ob božji poti. Ti pa mu samo pritrjuj in ga občuduj. Kar na debelo ga hvali!« Tako je torej Stepišnik vzklikal le: »Resnično! Tako je! Iz duše mi govorite!« In je končno izjavil: »V Sloveniji pa ste vendarle firma, ki ji ni niti približno podobne! He, med prvimi ste! Vse vas priznava in občuduje. — O, da bi imel le stotinko vašega znanja in ugleda! Lahko je vašemu gospodu sinu, ki ima takega učitelja in očeta v vas, gospod Kromar. Ako sploh kdo, ste vi zaslužili visoko odlikovanje.« Kromarju so se razlezle skrbi polne gube na obrazu in zadovoljno se je smehljal. »Nič stokanja več!« je rekel. »Saj se vam pač prav tako godi, kajne? Ampak ne damo se ...« Stepišnik je bil oprezen in ni priznal ničesar: »Ne, ne damo se. Meni je treba le več reda v hiši — sposobne žene in gospodinje — nekaj kapitala, da izplačam sestro, da nabavim še par novih strojev; potem me prospevanje naše tovarne prav nič ne skrbi. — Ej, kako krasne živali!« Od hiše sem je pritekla tropa lovskih psov. Veselo je lajala in skakala okoli družbe. Za psi je prihajala Elza, visoka in resna. V športni obleki, preprosti in trezni. Niti prijazen nasmehljaj ji ni šinil preko obraza, ko mu je molče ponudila veliko, a skrbno gojeno roko. Le svoje temne oči je zapičila v njegove, kakor bi mu hotela v videti v dušo. Poljubil ji je roko. »Občudujem gospoda papana in gospoda brata. A zavidam ju tudi za tako gospodinjo. Nedavno na Trsovem in danes tu; povsod vidim vašo osebo ... Vaše oči, vaše roke, vašo voljo! Meni bi bilo treba nujno vsega tega!« »Saj imate gospo mamo in gospodično sestro!« je dejala Elza hladno. »Oče, ki mi je umrl pred tremi leti, ju žalibog ni tako vzgojil. Zdaj je prepozno, sam sem za vse ...« »Jaz sem se vzgojila sama. Pred petnajstimi leti, ko je umrla naša mama, sem iskala v delu spočetka utehe, potem sem izprevidela, da je moje delo podjetju potrebno in zdaj delam iz veselja. Brez dela mi ni pravega življenja,« je pripovedovala Elza. »Niti meni ne,« je pritegnil Stepišnik. »A preveč ga je. Tovarna je velika, osebja mnogo —« »Vem. Opisal mi ga je gospod Tribnik. Lepa industrija!« Stari in mladi Kromar sta se bavila s psi ter korakala pred njima, ki sta zaostajala in zaostala. »Kar idita v pisarno! Prideva že za vama!« jima je zaklicala Elza. »Ali hočete pogledati mojega Romea?« se je ozrla v Stepišnika. »Včasih sem mnogo jezdarila —« »A zakaj ne več?« je vprašal in stopil v konjski hlev. Dva krasna ježna konja sta stala ondi. »Sami mi je dolgočasno. Stanko ne utegne, ker vedno potuje, oče pa je prestar. In vi?« »Ne znam, a naučim se. In jazdarila bova skupaj. — Hočete, gospodična?« »Tole Julijo? Stankova je, a mi jo podari, če hočem.« Božala je po vratu visoko črno kobilo. »Hočete, gospodična Elza?« Ponudil ji je obe roki. Zopet je v njegove zapičila svoje oči, molčala nekaj trenutkov, potem pa vprašala: »Pa resno hočete?« »Resno. Nestrpen sem ...« »Jaz ne. Ne mudi se mi ...« »Nihče vas ni želel tako, kakor jaz! V vas bi našel ženo in tovariša, ki sta mi tako silno potrebna.« Tedaj mu je dala roke. »Žena in tovariš ... da, to vam hočem biti.« Poljubil ji je roko in si jo položil na laket. Roko v roki sta odšla v pisarno. Nato je ostal na obedu. Popoldne so napravili izlet v dveh avtih v Podgorico. Elza je šofira sama. <center> * * * </center> Olga je pričakovala, da prejme v torek ali vsaj v sredo Jankovo pismo. Toda pisma ni bilo niti v četrtek, niti v petek. Njen nemir je naraščal. Mirila se je, se karala, izzivala svoj ponos. Zaman. Postalo ji je neznosno. Torej je bila njena slutnja vendarle prava! In Tribnik je povedal resnico? Bila je kakor izgubljena. V razredu je gledala pred seboj petdeset otroških obrazov, a ni videla nobenega; čula je toliko glasov, a razumela ni nobenega. Ker videla je le Jankov obraz in slišala le njegov glas. A duša ji je bolestno vpraševala v daljavo: »Kaj misliš, Janko? Kaj praviš moj ljubi?« Ždela je doma in z vsemi čutnicami poslušala tja ven; kaj se godi ondi? Kaj mi grozi od ondod? A v duši ji je odgovarjal glas: Izdal te je! Nikoli več ga ne bo! A stresla je glavo: »Lažeš! Janko me ne izda. Ne more, ne sme me izdati! Ljubi me in ljubi Erno. Mož je, častnik, kavalir! Prisegel mi je ...« »Ali zakaj ni prišel in zakaj mi ne piše? Mar je zbolel? Morda se mu akcija za sanacijo denarnih težkoč ni obnesla? Obupan je in brez utehe? Ali je odpotoval in pride pismo šele jutri?« V soboto zjutraj pa se ni mogla krotiti več. Napisala mu je pismo. »Nikoli se Ti nisem vsiljevala in tudi tole pismo Ti pišem proti svojemu ponosu. Sramujem se, ko se ponižujem in Te prosim: piši ali pridi sam! Pridi in ponovi strašne besede Tribnikove. Ubij me, če res hočeš, dušo in srce sam in ne uporabljaj podleža za rablja! Ljubim Te! Ljubim! — Zato imej usmiljenje z menoj in stori konec naglo — nemudoma! Te negotovosti ne morem prenašati več ...« Ko je dopisala, se ji je odprl vir solz in jokala je brezkončno. Zaman si je izpirala oči, ostale so ji steklene in obrobljene, obraz pa ji je bil suh in bled. Z naporom poslednjih sil je sedela v šoli in le mehanično vršila dolžnost. Med odmorom je šla v zbornico, sedla v kot za mizo in strmela v kup šolskih zvezkov pred seboj. Manica se je prismejala k nji in jo objela okoli ranjen: »Duša, kaj pa je s teboj? Bolna?« »Bolna ... Jedva čakam, da pojdem domov.« »Jokala si?« »Glava me boli. — Ležat pojdem — ne čakaj me in pusti me samo. — Umiriti se moram.« »Kaj se je zgodilo?" »Nič. Ne izprašaj! Bolna sem — idi!« Manica je začudena odšla. Ko pa je Olga dvignila pogled, je videla, da jo gleda katehet Rožanec. Nasproti za mizo je sedel in čital brevir. Prijazno se je poklonil, njegove oči pa so izpraševale: čemu tako tužna? Posiljeno se mu je nasmehnila, sklonila glavo, si jo naslonila na roko in iznova strmela predse. Ko je minil premor in so odhajali tovariši in tovarišice v razrede, se je Rožanec približal Olgi. »Žalostna? A ne samujte in ne molčite! Potožite in laže vam bo ... Verjemite da dež za solncem mora priti.« »Zame menda nikoli več!« »Tudi za vas ... Toda zdajle ne utegneva. Ako mi zaupate, pridite, da se pogovorila. Za vsako rano najdemo zdravilo ali pa jo izrežemo. Do svidenja!« Strmela je za njim. Kakor bi bila steklena, ji je videl v dušo. »Dober človek. Srce vidi pač dalje kakor oko in sliši ostreje kakor uho. Iz oči in glasu mu gledata dobrota. Kar bi se čulo pri vsakomer drugem kot vsiljivost, je pri njem sočutje in volja, da bi pomagal ...« Olgi se je razjasnilo v duši. Za tugo mora priti nova radost. Mirnejša je odšla domov. Zopet je upala, da dospe jutri Jankovo pismo, ki jo osvobodi skrbi in sumenj. Ali pa jo preseneti in se pripelje sam. In pismo je res prišlo. »Predraga moja! Nikoli Ti nisem pisal teže kakor danes. Ves teden se mučim sam s seboj, a najraje bi zgrabil revolver in storil konec. Ljubim Te, kakor nisem ljubil še nobene ženske, a usoda hoče tako, da Te za ženo vzeti ne morem, ne smem. Povedal sem Ti že često, da je mati glavni dedič tovarne in da sva dobila s sestro vsak le delež. Sin edinec sem in mati me ima nepopisno rada. A prav zato, pravi, ne dovoli nikdar, da bi se zvezal z dekletom, ki ni vsaj iz enako bogate in ugledne hiše. Prijatelj Tribnik Ti je povedal, kako stojimo. — In mati je zaprisegla, da izroči rajši tovarno moji sestri, ako je ne poslušam. Sestra naj se omoži z možem, ki ji ga ona določi, jaz pa naj si iščem srečo po svetu, koder in kakor mi drago. Vidiš, takole mi grozi dan na dan. Stvari torej ni kar naglo prelomiti. Veruj mi, da sem nestrpno čakal trenutka, ko mi postaneš žena. Trudil sem se, da bi pregovoril mater. Vedno sem se nadejal, da ji izženem predsodke. Upal sem, da se končno vendar sprijazni z mislijo na Te. Zaman. Prosim Te, potrpi, zaupaj mi in verjemi, da Te ljubim. Ako nočeš ostati več v Trsteniku, pridi v Ljubljano; tu ali kjer hočeš, Ti uredim udobno stanovanje. Pusti službo, vzemi k sebi mater in Ernico ter živi svobodno kakor neodvisna dama. Vsak mesec Ti dam, kolikor potrebuješ in Vas oskrbim, da ne boste pogrešali ničesar. Jaz pa Te bom povečal in ljubila se bova zvesto, pa naj se zgodi karkoli. Makar da bi se res moral oženiti z drugo žensko: nikoli ne prestanem biti Tvoj. Olga, samo Tvoj. Inteligentna ženska si. Zato sem odkritosrčen. Saj vem, da me razumeš in izprevidiš, da danes ne morem in ne smem storiti drugega. Strašna je današnja doba; vse je kupčija. Rešiva se s svojo ljubeznijo v zatišje, kamor ne seže podli svet in ostaniva srečna vzlic vsemu in proti vsemu! — V tej nadi ostajam Tvoj Janko.« Olga je strmela predse. Saj ni mogla verjeti, da čita resnično Jankovo pismo. Končno je planila, zmečkala pismo, ga raztrgala na koščke ter cepetala po njih. Tak podlež. Gotovo se že ženi in je poslal Tribnika samo zato, da jo pripravi na svoj zločin. O, prav je slutila; nikoli več ga ne bo k nji; izdal jo je, prodal se je drugi! In sedla jo k mizi ter napisala: »Gospod! — Moški vašega poštenja, vaše vesti in vašega značaja je v mojih očeh propalica! Prosim, da me ne poznate več! — Olga.« Nato je stekla na ulico, vrgla pismo v poštno skrinjico in se vrnila. Krčila je pesti in sikala: »Ti lopov! Tako še nisi bil ponižan in kaznovan! Ko prečitaš moje pismo, boš sodil o ženskah drugače. Dovolj je bilo mojega omahovanja in samozatajevanja. Jutri končno zveš istino. Zdaj sva bot — in pred očmi mi ne smeš nikoli več!« Ako se ne premisli. Morda pa se le že premisli? Morebiti mu postane žal ... Spomni se, kako sta se ljubila, kako sta bila srečna. In se vrne. Zaradi hčerke se mora vrniti, saj jo ljubi in je ponosen na angelsko lepo dete. Naenkrat ji je postalo grozno, padla je na postelj in zaječala: »Moj Bog, takle naj bo konec?« Strašno se je varala. Janko je bil kakor vsi drugi: slabič, brezvestnež, eden izmed tolikerih, ki bi hoteli le uživati, ki imajo polna usta sladkih besed in priseg, a ob besedi »žrtev« izgube pogum in značaj. Zaman so bili vsi upi, vse njene žrtve, vsa njena zvestoba: ona ostane nezakonska mati. V posmeh, kvečjemu v pomilovanje svetu. In otrok ostane nezakonček. Povsod zaničevan, odrivan zbadan. Učiteljica nezakonska mati; kdo jo spoštuje, kdo ji zaupa? Kakor za duhovnike je tudi za učiteljice čistost zakon, ki se brez kazni in sramote ne sme pogaziti. Kaj jo čaka poslej in kaj bo z otrokom? In njena mati! — Kako prenese to sramoto? Trdno je mati doslej verovala, da jo Janko vzame za ženo; kako naj ji pove zdaj, da o zakonu ni več govora? Zase, za svojo čast je ravnala pravilno, saj se kot pošteno dekle ni mogla vesti prav nič drugače. Toda je li ravnala modro in na korist otroka in matere? Zamajal se ji je ponos, omahnila ji je trma. Ne, ni ravnala pravilno. Mislila je le na svojo čast — preošabna je bila, preveč sebična, zato je pozabila na usodo hčerkino in materino. Prenaglila se je. Togota ji jo omračila razsodnost. Ponižati bi se bila morala, se odpovedati vsaj začasno — saj kdo ve, morda bi jo bil Janko vendarle še vzel — vsaj po smrti svoje matere, ko bi postal samosvoj in neodvisen. Potajiti bi se bila morala, se zadovoljiti z Jankovo ponudbo že zaradi otroka in matere. Koliko je priležnic, ki jim svet poljublja roke in jih spoštuje kakor najbolj čestite zakonske žene! In koliko je bivših priležnic, ki so postale končno le prav ugledne žene! Pa če bi tudi ne dosegla nikoli tega; zaradi bodočnosti otrokove bi se morala žrtvovati. Materi ne sme biti za otroka nobena žrtev pretežka. Naj bi si pomežikoval svet, se ji za hrbtom posmehoval — kaj ji mar! Samo da bi dela hčerki dobro vzgojo, samo da bi materi olepšala zadnja leta življenja. Ah, čemu se ni ponižala! Zakaj se ni žrtvovala! Slaba mati je — slaba hči ... Že dolgo je begala po sobi, zdaj pa se je ustavila, pogledala na uro in se odločila. »Odpeljem se v Ljubljano in poiščem Janka. Še je čas! Ponižam se, — vse sprejmem, kar mi ponuja Janko. Za hčerko! Za mater! In — ah — tudi zase! Saj ga še vedno ljubim!« Užalil jo je, ponižal. Vendar ga hoče prositi, naj ji odpusti, da je pisala tako odurno in sirovo. Živci so bili krivi, samo živci ... Oprosti naj ji, vzame naj jo s seboj, stori naj ž njo kar hoče; samo proč odtod! Nervozno je oblekla in odhitela. Zadnji čas je, da ujame brzovlak. V dveh urah bo že lahko pri Janku. Gotovo se začudi, a razveseli, ko jo zagleda. In potem se dogovorita. Vse se mora poravnati. Strah, da bi zamudila vlak, je podil Olgo, da je tekla po ulicah. Nič se ni brigala za ljudi, ki so se čudili lepi učiteljici, da dirja kakor paglavka. V stolpu pa je udarila eno in takoj nato se je oglasil veliki zvon, ki je vabil v cerkev. Po Olgi je zagomazelo. Zaboga, že ena! Cele tri ure se je pomišljala. Vlak odhaja v par minutah. Z obema rokama je oprijela krilo, ga dvignila nekoliko, da se ji ni opletalo okoli kolen ter se spustila v dir. Nikjer ni bilo človeka, a pred postajo je že stal vlak, iz stroja mu je švigal stolpčast dim, železničarji so begali ob vozovih in potniki so vstopali. Tedaj je lokomotiva zabrlizgala, zadnja vratca vagona so se zaloputnila, sprevodnik je skočil na vlak, ki je začel odhajati. »Zaman! Zaman!« je čula iz klopotanja njegovih koles. Opotekala se je in vedela le eno: »Konec, konec je!« Tema je bila okoli nje, dasi je z neba sijalo solnce; neizmerno žalostno, prazno in tiho se ji je zdelo vse, dasi so po jagnedih prepevali ščinkavci in sinice ter je prihajala od nekod vesela melodija harmonike. Kakor senca se je vlekla po poti ob reki, ki je vršala globoko spodaj po skaloviti strugi. <center> * * * </center> »Kdor se loti cerkve, bo premagan! Kralji in cesarji so bili ponižani in osramočeni, ker so se drznili upreti papežu. Peter skala stoji, je stala in bo stala, zakaj niti pekel ji ne more do živega. To si zapomnite, možje, pa zbogom!« Pravkar se je poslavljal župnik od tropa mož, meščanov in kmetov, ko je vstopil Rožanec. Vrnil se je šele iz cerkve od desete maše in pridige. Ko je zajtrkoval spodaj v obednici in slišal, da je v župni pisarni več ljudi, je stopil gor, da morda pomaga župniku. Imela sta navado, da sta se pred obedom pred župniščem nekoliko izprehljala in nato skupno obedovala. Možje pa so že odhajali. Ostal je samo Jamnik, po domače Petruz, bogat popotnik iz Zabrežja. »Prosim, svetujte mi, gospod župnik!« je dejal pravkar. »Kaj naj storim, gospod kaplan? — Žena mi je izpridila s hlapcem.« Kratko in jasno je razloži svojo zakonsko nesrečo. »Kakšna sramota za faro,« se je ogorčil župnik. »Držati bi bili pač morali ženo na uzdi. Premehki ste bili, Petruz, zato je podivjala. Cerkev ve, kako je presojati ženske. A zakonci ste zaslepljeni in mislite, da si najlaže ohranite žensko zvestobo, ako ji dajete potuho. Zdaj vidite!« Močno se je razburil župnik, Petruz pa je vzdihoval in zmajeval z glavo. »A kaj naj storim?« je vprašal. »Taka ženska — kako naj mi bo še gospodinja? — In otroka! Kdo jima bo zdaj mati? Pa tudi jaz — saj nisem še tako star. O, Bog, že dva dni in dve noči premišljujem, a ne vem, kam naj se obrnem. Tako velika hiša — toliko poslov! Da mi je to storila!« Jeza in bolest sta bili v njegovi tožbi. »A ona? Kaj pa pravi? Ali se kesa?« je poizvedoval župnik. »Kajpak. Zmerja me in trdi, da je nedolžna. Naposled je povezala nekaj reči in odšla domov v Sračje. Kesanja pač ne pozna — vlačuga!« »Vidite, Jamnik. Jaz bi mislil in dejal, takole težavno stvar je treba parkat še prepasti. Prenagliti se ne smete. Vi niste stari, a ona je precej mlajša. Morda se je samo enkrat spotaknila in le slučajno padla. Gruntu je gospodinja potrebna in vam in otrokom je potrebna ...« je razmišljal župnik glasno, ne da bi bil vedel, kam bi krenil z besedo. »Saj to je! A čemu bi jaz trpel za ženine grehe? Zakaj naj bi se zmajala Petruzova hiša, ako je padla ona? — Vrag jo vzemi! K advokatu pojdem, da naju ločijo — vi, gospod župnik, pa mi pomagajte, da dobim drugo, boljšo, pametno ženo in gospodinjo!« je dejal Jamnik. Župnik je dvignil roke. »Za božjo voljo, kaj vendar mislite! Sodnija vas lahko loči, a cerkev vas zakonske zveze ne odveze nikoli. Nemogoče! Do smrti ste in ostanete njen mož in iznova oženiti se ne morete nikoli več!« b2avppjd5gfoa05r96l0g47fvtbrlnr 206758 206755 2022-07-19T12:51:09Z Veronika Špringer 8927 wikitext text/x-wiki {{naslov-mp | naslov = Olga | normaliziran naslov = | avtor = Fran Govekar | opombe = ''Roman'' | izdano = ''{{mp|delo|Glas naroda}}'' 48/262-290; {{mp|leto|1940}} | vir = dLib {{fc|dlib|QI7YFTVG|s=5|262}}, {{fc|dlib|3JCVYUWL|s=5|263}}, {{fc|dlib|NXZJL3ER|s=5|264}}, {{fc|dlib|ZWIFF6IE|s=5|265}}, {{fc|dlib|ILRWMZAE|s=5|266}}, {{fc|dlib|LOC45GZQ|s=5|267}}, {{fc|dlib|ATGXL0TK|s=5|268}}, {{fc|dlib|UGNLGEMZ|s=5|269}}, {{fc|dlib|J1JHR7HU|s=5|270}} ... | dovoljenje = javna last | obdelano = }} »Torej: da ali ne?« »Ne!« »Ne? — Vrag te vzemi!« »Prav žal. — Ampak tvoj kredit je izčrpan. Govoril sem trikrat z generalnim ravnateljem ...« »Poznam branjevca, strahopetca!« »Morda je. Ampak sam ni odločal; upravni svet je odklonil, dasi te je ravnatelj priporočal.« »Kako je torej mogoče? Stara, ugledna tvrdka ...« »Gotovo ... toda zaupne pozvedbe ...« »Klevete. Zavistniki lažejo. Ljubi rojaki pač nikdar nikomur ničesar ne privoščijo. Preglejte sami moje knjige.« »Pusti. Informacije so točne. Obremenjen si preko mere. Niti novih dveh strojev še ni plačal. In Ljubljanska kreditna banka. — Trgovska banka. — Kreditni zavod. — Pa dota tvoji gospodični sestri?« »Kaj naj storim? — Preostaja mi le Amerika ali revolver.« »Oženi se!« »Nemogoče. Olga —!« »Haha! Potem rajši kar precej revolver ... Ne, prijatelj, svetujem čisto resno: oženi se. Najdem ti bogato nevesto — šest, deset, morda petnajst milijonov ...« »Kron ali dinarjev?« »Dinarjev, strela! Hočeš?« »Ne brij norosti. Kje bi vzel tako nevesto?« »To je moja skrb. Povej samo, če hočeš.« »Ali boš zahteval provizijo?« »Brez provizije ne bo šlo. Nevesto že imam.« »Ne budači! Kakšna pa je? Počasna stara babica?« »Krasotica res ni, ampak mlada, elegantna dama ...« »Idiotka!« »Izomikana v prvovrstnem institutu ... govori francoski.« »Nehaj! Kdo je tvoj monstrum?« »Moja tajnost. Ako te ne zanima, nima smisla, da bi ti pravil. — Dober znanec sem njenemu očetu, občujem prijateljski z njenim bratom ...« »Za teboj naj morda pobiram ...« »Nikakor ne. Jaz se ne oženim nikoli. Ali vsaj še tako kmalu ne ... Pripovedujem ti vse le zato, da vidiš ...« »Da imaš vpliv v njeni hiši. Da se ti mešetarjenje posreči?« »Take je. Bržčas se mi posreči. Vidiš mojo roko? — Šest do petnajst milijonov ti ponuja. Ali mi daš 2 odstotka provizije? Daj roko: mož beseda! In napišeš mi pravilno obveznico ...« »Ne dam! Mar so te najeli, da me loviš?« »Tebe loviti? Hm. Sam veš, koliko si vreden. — Taka nevesta ne lovi ženinov, ki stoje pred bankrotom. Prijatelj sem ti ...« »Pojdi, pojdi! Zaslužiti hočeš z menoj!« »Tudi. A z drugim bi zaslužil morda še enkrat toliko, čeprav težje.« »Čemu težje?« »Ona si želi v Ljubljano.« »Aha! Torej kmetiško teslo?« »Ne, — rekel sem že: resnična dama! Hči velikega indnstrijca, torej iz tvojega miljeja. In povrhu rasa! Prijatelj, rasa! Nič lirike— sam plamen.« »Agent! Zvodnik!« »Zate. Pa kakor hočeš: povem, kolikor jo poznam, bi ti jo morda pridobil. Morda ... Potrudil so bom, da ti ugladim pot. Drugo storiš sam. Torej boš dal provizijo?« »Če mi bo všeč, bom ...« »Dal boš pa črno na belem, kajti kupčija je kupčija. Zaenkrat mi daj častno besedo.« »Častna beseda. — Kdo jo torej?« »Elza Kromarjeva ...« »Ne poznam. — Odkod?« »Iz Sel. — Ona te pozna. In všeč si ji. — Oče Gašpar ima ob Savi troje velikih žag na električni pogon, v Selih lesno trgovino — skladišča hlodov in desk so velikanska — troje velikih hiš gradič v Trsovem, konj okoli dvajset, goveje živine blizu petdeset, troje avtomobilov itd.« Mladi tovarnar Stepišnik je letal po kontorju in si brodil s prsti po košatih laseh. Končno je obstal. »Pa koliko je stara? Zakaj se ni že omožila? Kakšno preteklost ima, da ji je treba iskati moža na tak način?« »Prav nobene preteklosti. Kaj pa misliš? Za njo ni vsak kdorsibodi. Odbila jih je že nekaj, ki so se ponujali. Trideset let še nima. Resna ženska. Življenje ji ni potekalo med izbiranjema toalet, ob klavirju, knjigah, žlahtnih rožicah ... Marljiva, energična ženska. Ljubi konje in pse, hodi na lov z bratom ali pa se vozi z avtom. Za zabavo priganja očetovo uradnike in delavce, dekle in hišne. Stroga gospodinja! Skratka: ako to vzame — in to bo moja briga — boš lahko žvižgal na vse banke in posojilnice ...« »Torej, brata ima ...« »Da, brat prevzame po očetu industrijo. Zato mora dekle končno iz hiše. Kromar si želi zeta, snahe, vnukov.« Tovarnar Stepišnik je prisedel k prokuristu Tribniku, si natočil čašo in izpil. Zamišljen je vzel cigareto in jo počasi prižgal. Bolestno cinična poteza se mu je vezala okoli ust. V kontorju je zavladala tišina. Narahlo je potrkalo in vstopila je gospodična. Črni kodri so ji obkrožali sveža lica. Imela je votlo rjave oči. Nekoliko polne prsi. Bila je zelo simpatično dekle. »Ali smem prosti?« je dejala Stepišniku in položila na mizo tipkano pismo. Tribnik se je delal, kakor da gleda delavca, ki je kidal sneg na tovarniškemu dvorišču, a zasledoval je vsako njeno kretnjo. Stepišnik se je presedel za pisalno mizo in podpisoval, ona pa se je z bokom naklonila nanj, zroč nedolžno predse. Stepišnik jo je pogladil po hrbtu, in gospodična je odhitela. »Brhko, zdravo dekle,« je dejal Tribnik. »Grdih žensk sploh ne trpim okoli sebe,« je odgovoril tovarnar, vstal in začel iznova hoditi po kontorju. »Elza Kromparjeva — torej. — A Olga, Olga?« »Odpoveš ji, kakor vsaki drugi, in stvar je v redu,« je rekel Tribnik. »Tudi jaz delam tako.« »Ne. Olgo imam resnično rad.« »Verjamem. Saj je lepa, da malo takih. Tudi jaz bi jo imel rad ...« »Ne, z njo ni tako ... Olga ni dekle za zabavo. — Dobra, pametna, poštena. — Zares njo bi vzel za ženo — saj ne veš, kako mi je ...« »Pa jo obdrži! Elzo in Olgo. Zakaj pa ne? Saj si mož za to! Haha! — Ah, čuj, kaj pa bi bilo, ako bi te pustila Olga?« »Nikoli, a — prokleto — skoraj bi si želel tega ...« »Pa si res čudak. Olga, Olga! Toda vest te ne peče, ako objemaš tole dekle in bržčas še vse ostale ...« »Nobena ne šteje prav nič« je odgovoril Stepišnik malomarno. »A ona! Saj niti ne slutiš, kakšna je. — Ali vrag me vzemi s teboj vred. Ali resno misliš, tla bi bilo mogoče z Elzo Kromarjevo?« »Čisto resno poizkusim. Jamčiti seveda ne morem. V nedeljo se peljem v Sela, v ponedeljek ti morda že lahko poročam. Potem se odpeljeva skupaj tja, da se seznaniš s starim in sinom. Velja?« »Velja! A nikomur besede!« »Ne besedo. Zdaj napiši obveznico.« »A kako plačljivo?« »Plačljivo pet mesecev po poroki ali v obrokih, toda vsaj v desetih letih z obrestmi, ki jih plačujejo posojilnice.« Stepišnik je napisal. »Še štampiljko!« je zahteval Tribnik. »Evo, tudi to!« In Tribnik je spravil obveznico v listnico, se poslovil in hitro odšel ... Stepišnik pa si je naročil novo čašo do vrha, jo duškoma izpraznil in odprl dveri. »Gospodična Marta, prosim za trenutek.« V kontor je prihitela rdečelična črnolaska. »Deklič sladki,« je dejal in jo potisnil nase, »na prodaj sem ... Povej, koliko sem vreden?« »Na prodaj? Ah, da bi vas jaz mogla kupiti!« se je zasmejalo dekle in ga poljubilo. »Pa koliko bi dala za me?« »Milijon!« »Tako malo?« »Ah, sto tisoč, milijon milijonov, ako bi jih le imela!« »Tako me imaš rada?« »Tako — grozno! — nepopisno!« »Dušica, dušica!« Poljubljal jo jo. »Vidiš, vesel bom, ako da zame z vso tovarno vred šest, deset, kvečjemu petnajst milijonov ... Sramotno sem cenen, ne?« Tedaj se je Marta prestrašila. »To ni šala? Mar vas ženijo?« »Ne vem ... A če bi našli zame tako težko nevesto, bi se pač oženil. Moram se.« »Oženiti! In potom bi mene odslovili?« Svetle rjave oči so zalile resnične solze. »O, Bog, kako bom nesrečna!« »Nič se ti ne zgodi ... pri meni ostaneš in moja boš, zmerom samo moja.« Potegnil jo jo na zofo. »Pa nove svilene nogavice kupi, Martica,« je dejal, »ker tvoje krasne noge morajo priti vedno do veljave. In še vse kaj drugega ti bom kupil. Ampak, Martica, moja moraš biti. Samo moja!« »Saj bom,« je rekla priliznjeno. »V trenutku ko zvem, da me varaš, te ne poznam več, ter te odslovim. Zapomni si, Marta. Tako: še en poljub, — in zdaj pa odidi in molči! Kakor grob! Da, da, saj verjamem, da me imaš rada, sladka moja dušica!« <center> * * * </center> Na šolskem pragu sta stali Olga in Manica, deklice pa so paroma prihajale na cesto, pozdravljale ter se razbegnile na vse strani. »Zaboga, zopet me pričakuje Tribnik!« je pošepnila Olga. »Ostani z menoj!« »Saj je lep in bogat ... Druge se trgajo zanj,« je odgovorila Manica začudena. »Meni je všeč!« Preko ceste je hitel k njima gospodek dekliško gladkega obraza in porodno smehljajočih se oči. »Milostljiva gospica, klanjam se!« — Pritegnil je Olgino roko k ustom in jo poljubil. »Oh, saj nisem še tako stara!« se je branila. »Vašo lepoto in mladost poljubljam ter se klanjam tako vzorni učiteljici!« »Jojmene, cel plaz komplimentov!« se je šalila. »In nič bolj aktualnega mi nimate povedati? — Govorite mi rajši o današnjem kurzu ... o liri, franku, avstrijski kroni, ljubšo mi bo, dasi ne razumem o borzi prav ničesar!« Šla je urno proti domu in se ozrla. Tedaj je opazila, da je Manica izginila za vogalom. »Ali vas zanima gramofon? Prejel sem pravkar nove plošče: opere, operete, modne plese. Krasno! Prosim, obiščite me! Ali mi pa dovolite, da pridem k vam? — Pošljem vam gramofon domov. Ali bolje je pri meni. — Pridite! — v mraku ... Nihče vas ne bo videl — preko parka za hišo — skozi zadnja hišna vrata. Imam tudi imenitnega šampanjca, muzicirala bova in prijetno pokramljala ... Ne bodite tak filister ...« Olga je onemela. Korake je pospešila, da bi mu čim prej ušla. Kakšna predrznost! Ker je prokurist, ki z uspehom špekulira z ogromnimi vsotami, misli, da mu je vse dovoljeno. Niti na misel mu ni prišlo, da bi se mu učiteljica ne vdala, ako ji on le z mezincem pomigne. Gospod bančni ravnatelj, kakor ga nazivljajo lizuni, in lizunke, ta malik v Trsteniku! — Pa se je le varal. Niti besedice ni zinila. Zaman je tekel ž njo in ji govoril o velikem spoštovanju. Globoko užaljena je pribežala Olga do hiše, v kateri je stanovala in stekla po stopnicah v svojo sobo. Ali je to mogoče? je razmišljala. S kakšno pravico ji je stavil tako ponudbo? Pa kar brez okolišev: »Prrdite — v mraku! Ne bodite tak filister! Saj ste vendar moderno dekle!« Strašen človek! Vse je kipelo po nji. Začela je begati po mrzli sobi. Vsak čas jo kdo zasleduje, ogovarja, jo vabi — povsod zro nanjo moške oči z žaljivo pohoto ... Kamor pride: na ples, veselico, izlet, celo v šolo ... povsod mora poslušati vsiljiva laskanja, nedostojne ponudbe. — In danes tale modni mešetar kar naravnost. »Obiščite me!« I, kajpak! Mar naj bi se pomišljal, ko mu je toliko drugih brez pomislekom na ponudbo? Ah, Janku piše! V Trsteniku ji ni več obstanka. Življenje po prevratu se je poživinilo in mesto se ji zdi kakor Sodoma in Gomora. Vse plešo okoli zlatega teleta in na prodaj je vse: devištvo, zakonska zvestoba, načela, vest, čast, značaj. Vse se zdi ljudem dandanes smešno, zastarelo, otroško, filisirsko, kakor bi se govorilo o starih pravljicah. In pisala je Janku Stepišniku. »Dragi, mili, dobri! Prisegel si mi, ne enkrat, nego stokrat, da me vzameš za ženo in daš svoji hčerki zakonskega očeta. Dovolj dolgo že čakam, zdaj ne morem več. Odloči se: ali za svojo mater ali zame in dete ...« Ko je dopisala, je bila mirnejša. Zopet se je smehljala. Saj ni prav nič dvomila, da ji Janko odgovori po njeni želji. Kako bi mogel tudi drugače? Častnik je bil in še odlikovan povrh tega. Ponosna je nanj. Vsa srečna je zasanjala o krasni bodočnosti, ko bosta mož in žena. Oblekla se je, nesla pismo na pošto in odšla k »Črnemu volu« na obed. Ko je dospelo Olgino pismo v Stepišnikovo pisarno, sta bila Stepišnik in Tribnik na Trsovem gosta Elze Kromarjeve. Kakor čisto slučajno sta oba imela opravki v sosednjem mestu istega dne, in Tribnik je vzel Stepišnika na svoj avto; na povratku sta se vozila mimo gradiča, kjer je bila gospodična Elza slučajno sama. Slabo uro sta se ustavila na Trsovem. Ko sta odhajala, ju je Elza povabila za prihodnji teden v Sela. Olgino pismo je torej z ostalo korespondenco vred prejela Stepišnikova tajnica, gospodična Marta. Imela je pravico odpirati in čitati vsa šefova pisma. Raztresen se je vrnil Stepišnik z izleta in kar nič se mu ni ljubilo, da bi se poglobil v došle dopise. Tako je le napol poslušal Martino poročilo o posameznim pismu. Končno mu je predložila tudi Olgino. »To si prečrtajte!« je dejala. »Gospodična Olga je silno huda na gospoda ravnatelja Tribnika ...« »Zakaj?« je vprašal raztreseno. »Ker jo je povabil na šampanjca v svojo vilo.« »Če ni hujšega ... Pa mu je dala košarico?« »Niti odgovora vrednega ga ni smatrala.« »Hahaha! Vedel sem ... Blamiral se je. Hahaha! Zelo se mu je moralo pokaditi ... Pa kaj želi Olga?« »Da jo končno vzamete za ženo ... že zaradi otroka, in strašno vas ima rada, piše.« Stepišnik je strmel predse in molčal. Marta se mu je naslonila na ramo ter ga gladila po košatih laseh, ki so se mu krotovičili nad čelom. »Storite konec ž njo!« je rekla nato. »Olga je predobra za igračo ... in nesrečna je. — Peljite se k nji, nujno vas vabi ... povejte ji resnico!« »Ah, Marta, ko bi ti vedela resnico. Pa že vsaj nisi ljubosumna na Olgo?« »Ne, preveč sem pametna. Srečna bom, če me boste že vsaj nekoliko ljubili. Če ne, bo konec mojega življenja.« »Ljubo moje dekletce!« je vzkipel Stepišnik ter jo stisnil k sebi. »Ničesar ne sme biti konec tudi nesrečna bova morala živeti. Tudi ti se omožiš ... celo doto ti dam, za kuma ti pojdem, a prijatelja si ostaneva zmerom ... do smrti.« Vzel jo je na kolena in jo poljubljal. Hipoma jo je postavil na noge in vstal: »Pa piši Olgi torej, da se pripeljem k nji. A prihodnji teden še ne utegnem. Piši ji prav ljubeznivo. Pohvali jo — in piši ji, da pridem bržčas v nedeljo z jutranjim vlakom.« Marta je vzela z drugimi dopisi tudi Olgino pismo ter sedla pred pisalni stroj ... <center> * * * </center> Zimsko soboto popoldne. Nebo se je ubrisalo, skozi mrak so se že svetile redke zvezde. Kaplan Rožanec je dopisal prijatelju Novaku pismo. Zamišljen je odložil pero in zrl skozi okno na goli vrt. Iz stolpa cerkve na holmeu za kaplanijo se je oglasil zvon. Kaplan se je prekrižal in sklonil glavo. Zdajci je posluhnil. Od nekod je zadonel ženski krik. In še drugi in še tretji. Rožanec je stopil k oknu. Zdaj je začul poleg ženskega še dva moška glasova. Nato odmeve udarcev. »Zopet se pretepajo!« mu je šinilo skozi možgane in stekel je po stopnicah. Niti vežnih vrat ni zaprl za seboj ter je hitel preko vrta. Dverce na cesto so bile le prislonjene. Skočil je preko praga in se ozrl. Na cesti sta se ruvala in bila s pestmi dva fanta. Kuštrasto mlado dekle se je zaganjalo med nju in kričalo. Toda fanta sta bila kakor dvoje naskakujočih se zveri: razmršenih las, raztrganih srajc in vsa povaljana po prahu, sta bila slepa in gluha za okolico. Zaman se je trudilo dekle. Odletelo je, se sesedlo v travi in kričalo: »Kar pokoljita se! Bo že vsaj mir potem.« Kakor da jima je navdihnila srečno misel, sta fanta odskočila in v rokah sta se jima zabliskala noža. V tistem hipu se je pojavil izza ovinka kaplan. »Kaj počneta?« je zaklical na vso moč. »Jur, Janez!« Poznal ju je in tudi dekle; bila sta Žlogarjeva hlapca in Čelešnikova dekla Mici, posli sosedov. »Ali se ne bojita božje sodbe? Z noži! Groza!« Hlapca sta obstala in si otepala prah. Dekle pa je jezikalo, da ne mara ne enega ne drugega. »Hajd domov, Mici,« je dejal kaplan. »Vidva pa na delo.« Dekle je pobegnilo, fanta pa sta počasi krenila vsak na drugo plat. Takrat je prišel po cesti gospodar Čelešnik, pri katerem je služilo dekle. Kaplan mu je povedal, kar je pravkar doživel in Čelešnik se je popraskal za ušesi, in vzdihnil: »Hudirjeva reč to, kadar začne kri vreti! Za vsakogar. A za te kanacije še posebno. Še napol smrkavca so ju vzeli k vojakom — in na vojni sta se naučila samo najslabšega. Dandanašnji posli, oh! Saj ni verjeti, kakšni so brez vere, vrez vesti — živali! Vse je podivjalo! Zapodil bi sodrgo, a ne najdem boljše. Vse sili v tovarno, k železnici, v Ljubljano. Izbire ni. Mladine sploh ni več spoznati. Pred vojno nas je še poslušala, danes je gluha za vse besede.« Čelešnik se je razgovoril: »Čudni časi! Starci smo otroški, a otroci so starci! Kar je bilo včasih grdo in prepovedano, je danes lepo in dobro. Narobe svet! Med kmeti in gospodi je izginil že skoraj vsak razloček. Novi duh je okužil najvišje, kakor najnižje; duh zapravljanja in naslajanja za vsako ceno, češ, samo enkrat se živi!« »Da, divje izpremembe so nastale v življenju. Spolna strast je objela svet in pohlep po denarju je oslepil človeštvo. Naše pridige, oh ...« »Da, poslušajo jih samo še starci in starke. Kam plovemo?« »Za nas duhovnike je vedno težje ...« »Tudi nam, očetom, materam, gospodarjem ni lahko.« »A odnehati ne smemo. Čim težje je delo, tem večje bodo zasluge.« Po teh besedah se je kaplan odpravil proti kaplaniji. A za Čelešnikovim skednjem je stala dekla Mici in velik kmet, že postaren, na sencih sivih las, ali zdravo ogorel, rojen in zajeten. »Pridi k meni, Mici!« ji jo govoril. »Nocoj, ali zjutraj, ali popoldne, kadar hočeš. Pridi, sam bom — žene ni doma. Čemu se otepaš z berači? Samo sramoto imaš, v jezike se daješ, a kaj dobiš zato? Jaz pa ti kupim karkoli si želiš. Zakaj jaz imam! Tukaj je!« Iz žepa je potegnil debelo denarnico, iztresel šop bankovcev in jih kazal dekletu: Na, na, vzemi si — enega, dva, tri — kolikor hočeš, samo pridi k meni, Mici.« Poželjivo je gledala bankovce, saj toliko jih še ni videla tako blizu; po poti se je vrtela in z desnico majala svoje krilo. In smejala se je in je zmajevala z glavo: »Ne, ne. Kaj vendar mislite, Petruz?« On pa jo je brutalno zgrabil za roko. Kliknila je, da se je ustrašil, jo izpustil in se oziral naokoli; Mici je stekla preko Čelešnikovega vrta. Pred hišnimi vrati se je ustavila in se zasmejala kmetu nazaj. Nato pa izginila v veži. <center> * * * </center> V nedeljo zjutraj je prejela Olga brzojav: »Žal, zadržan. Morda prihodnjo nedeljo. Vse ti pove Tribnik. — Janko.« Kakor črn oblak je padla težka slutnja na Olgino dušo. Pravkar še vsa radostno razburjena, da se danes domeni z Jankom, ki ji prinese vest, da je z materjo in sestro končno vso urejeno, je bila zdaj uničena. Brzojavka, tako redkobesedna in mrzla, ji je govorila: »Nikoli več ga ne bo. Niti to, niti prihodnjo nedeljo! Iznebiti se te hoče. Strast po neki ženski ga je objela, strast po veliki doti ga je omamila. Vse je izgubljeno!« Že opravljena, da odhiti na kolodvor Janku naproti, je buljila bleda predse in si pritiskala roke na srce. In Tribnik je Jankov zaupnik. Ali je to mogoče? Kajpa, bančnik in tovarnar delata skupne kupčije, uspehi sklepajo pobratinstva. Tako je postal Tribnik Jankov posredovalec celo pri nji. Ne, ne sprejme ga. V jezike bi se dala, ako bi govorila s takim podležem sama v svoji sobi. Skočila je in hotela oditi. »Ničesar nočem zvedeti po Tribniku! Kar mi hoče povedati Janko, naj mi piše, ali pove sam.« Šla je k vratom, a prav takrat je potrkalo in hkrati je stopil Tribnik. Miren, veselo se smehljajoč s svojimi živimi, porednimi očmi, je priskakljal v sobo. »Klanjam se! O, vaše oči! Saj se vas kar bojim! Kako pa naj govorim, kako naj gledam, kako naj se vedem, da vam bo prav? Kar storim, mi zamerite. Niti roke si vam ne upam več poljubiti, da me zopet ne užalite. — Oh, res, kakor divja mačka ste, ki se je še pogladiti ne sme.« čebljal je kakor razvajen deček ter se smejal z grimasami strahu, kujavosti in predrznosti. Olga se je stoje naslonila ob mizo, niti sesti ga ni povabila ter je samo strmela vanj. Ta šegavec deških udov in manir je ljubljenec uglednih žen in deklet? Zanj se pulijo resni možje? On ima največji vpliv v Trsteniku? »Kaj mi poveste?« je iztisnila. »Brzojavka gospoda Stepišnika me je presenetila ...« »Saj je tudi mene. Upal sem, da preživimo skupaj lepo nedeljo. Snoči pa mi je nenadoma telefoniral: nemogoče. Pojdi k nji, razloži in me opraviči. Hm, resnično, revež je.« »Kaj se mu je zgodilo?« »Še nič. Saj se brani, kolikor se more. A boji se — med nama: tovarna mu stoji čisto na robu. Pred katastrofo.« »Tega meni ni povedal. Nasprotno —« »Hahaha! Vsak industrijec in trgovec zatrjuje dandanes vedno nasprotno tega, kar je resnica. In čemu bi vas strašil? Pomagati mu ne morete. — Zdaj pa ne gre tajiti več: pri kraju je, če se tako ne reši. Zunanja konkurenca, carine, tovornine in še raznoteri križi nam ubijajo industrijo. Tudi Stepišnikova se vzdržuje le še umetno. A kreditorji mu postajajo nestrpni, banke nočejo pomagati več. Skratka: Stepišnik živi v peklenskih skrbeh.« Olgi je bilo strašno in čudila se je sama sebi, kako ji je mahoma odleglo. V duši ji je postalo skoraj lahko. Zopet je bila gledala preveč črno. Njene sumnje postajajo v resnici že bolestne. Nič ni govora, da bi se ji Janko izneveril, nobene druge ženske ni, ki bi ga ji jemala. Samo trenutna gmotna zadeva ga je zadržala. Dnes teden pa bo zopet tu. »Torej, danes išče pač rešitve iz zagate?« Tribnik se je poredno nasmehnil: »Zlomka, kar uganili ste! Sijajna glavica. Pri piki ste zadeli; prav zdajle je pri rešilni akciji; hahaha! In meni mora biti hvaležen. Jaz sem mu ugladil pot — vse je v redu — uspeh mu je zajamčen in, če me vse ne vara, nocoj bo Stepišnik že lahko zopet čisto mirno spal.« »Ah, srečna sem. Hvala vam!« Nehote je iztegnila roko. Tribnik jo je prijel narahlo, kakor bi bila iz stekla, jo dvignil k ustom in vprašal: »Ali smem? Ob kako je majhna in nežna.« Poljubil je roko in izpustil. »In zdaj se ne jezite nič več name? Ako je moja ljubezen greh, sem seveda tolik grešnik, da ne najdem nikoli odpuščanja. Ljubim vas in hrepenim po vas! Noč in dan mislim samo na vas.« »Jankov prijatelj ste, pravite?« »Vi pa njegovo dekle, da. A kaj me to briga? Prijatelj sem mu v kupčiji, v ljubezni pa tekmec. Ne morem drugače. Povedal sem mu to v obraz. Čemu bi skrival? Ljubim vas odkrito in vse storim, da postanete moja. V svoj oltar vas postavim, kakor se bere, in bom klečal pred vami ... Gospodična, Stepišnik vas ne vzame nikoli za ženo. Ne varajte se! Kako morete še upati? Imejte vendar pamet! Ne more vas vzeti in niti ne sme. Ako ga ljubite, razumite to! Svoboden sem, neodvisen. Z vsem, česarkoli si morete želeti, vas obsujem, nikoli se ne pokesate; samo bodite moja!« Iznova jo jo lovil za roko in govoril vanjo. Sladko mu je zvenel glas in njegov obraz je bil lep. »Saj ste opravili, gospod,« je dejala Olga mrzlo. »Hvala in — zbogom.« »In nič odgovora?« »Razumeli ste me. Dovolj!« »Gospodična Olga, premislite si! Bodite pametni! Škoda vas je. Jaz čakam — čakam. — Klanjam se!« In urno je odšel. Tribnik ni lagal. V soboto zvečer je prejel Janko Stepišnik povabilo v Sela. Telefoniral mu je Tribnik. »V nedeljo! Pričakujejo to. Vse pripravljeno!« Tako sta se Stepišnik in Tribnik dogovorila, da gre Stepišnik v Sela snubit. Tribnik pa Olgo pripravi na konec razmerja. Okoli enajstih se je pripeljal Stepišnik s svojim avtom. Žage so stale in povsod je bilo pospravljeno. Janko se jo čudil snažnosti in redu. Ko mu je prišel Stanko Kromar naproti, sta se spomnila, med vojno sta se kot častnika že videla, občevala nekaj ur, potem pa se razšla na razne fronte. Tako sta pozabila drug na drugega. Zdaj sta takoj začela obujati spomine ter prišla k staremu Kromarju kot dobra znanca. Čmerno je koračil starec med širokimi skladnicami hlodov, desk, železniških pragov, med kopicami brzojavnih drogov ter jelovine. Daleč tja so se vrstile skladnice po troje: ogromne množine sirovega in rezanega lesa. Prijetno je dišalo po smoli, tam na koncu pa po lesnem oglju, nakupičenem pod podreški v črnih vrečah in svobodno. Milijoni so ležali tu, starec pa je javkal: »Težki časi! Težki časi! Vse mota vzeti vrag. Štrajkarji nas podavijo. Blaga toliko, a vagonov ni na razpolago. Obupno! — In zdaj še splošna omejitev železniškega prometa! Zadušimo se v lastnih produktih! Trst je prenapolnjen, Reka pa zaprta. — Strašno! Vse noči ne spim od skrbi. Ako pojde tako dalje, izprežem. Umaknem se na Trsovo, pa naj se Stanko ubija naprej, če hoče.« Nato se je tegotil na konkurenco bosanskih šum, ki jih eksploatirajo ti prekleti čifuti: Eislern, Worthieb, Koertner, Geza Kohn in kakor se zovejo. Polovico prekrasnih državnih gozdov v Bosni imajo v zakupu ti državni parasiti: posekajo ogromne množine lesa ter ubijajo z nizko režijo in nizkimi cenami vsako konkurenco. Joj! V ministrstvu sede menda sami nevedneži, ki ne slušajo strokovnjakov. Država izgublja milijone, a vsa poštena konkurenca jedva še sope. Ali pa vladata korupcija in provizionarstvo. Potrpežljivo je Stepišnik poslušal starčeve tožbe, saj ga je tako poučil Tribnik. »Javkal ti bo kakor berač ob božji poti. Ti pa mu samo pritrjuj in ga občuduj. Kar na debelo ga hvali!« Tako je torej Stepišnik vzklikal le: »Resnično! Tako je! Iz duše mi govorite!« In je končno izjavil: »V Sloveniji pa ste vendarle firma, ki ji ni niti približno podobne! He, med prvimi ste! Vse vas priznava in občuduje. — O, da bi imel le stotinko vašega znanja in ugleda! Lahko je vašemu gospodu sinu, ki ima takega učitelja in očeta v vas, gospod Kromar. Ako sploh kdo, ste vi zaslužili visoko odlikovanje.« Kromarju so se razlezle skrbi polne gube na obrazu in zadovoljno se je smehljal. »Nič stokanja več!« je rekel. »Saj se vam pač prav tako godi, kajne? Ampak ne damo se ...« Stepišnik je bil oprezen in ni priznal ničesar: »Ne, ne damo se. Meni je treba le več reda v hiši — sposobne žene in gospodinje — nekaj kapitala, da izplačam sestro, da nabavim še par novih strojev; potem me prospevanje naše tovarne prav nič ne skrbi. — Ej, kako krasne živali!« Od hiše sem je pritekla tropa lovskih psov. Veselo je lajala in skakala okoli družbe. Za psi je prihajala Elza, visoka in resna. V športni obleki, preprosti in trezni. Niti prijazen nasmehljaj ji ni šinil preko obraza, ko mu je molče ponudila veliko, a skrbno gojeno roko. Le svoje temne oči je zapičila v njegove, kakor bi mu hotela v videti v dušo. Poljubil ji je roko. »Občudujem gospoda papana in gospoda brata. A zavidam ju tudi za tako gospodinjo. Nedavno na Trsovem in danes tu; povsod vidim vašo osebo ... Vaše oči, vaše roke, vašo voljo! Meni bi bilo treba nujno vsega tega!« »Saj imate gospo mamo in gospodično sestro!« je dejala Elza hladno. »Oče, ki mi je umrl pred tremi leti, ju žalibog ni tako vzgojil. Zdaj je prepozno, sam sem za vse ...« »Jaz sem se vzgojila sama. Pred petnajstimi leti, ko je umrla naša mama, sem iskala v delu spočetka utehe, potem sem izprevidela, da je moje delo podjetju potrebno in zdaj delam iz veselja. Brez dela mi ni pravega življenja,« je pripovedovala Elza. »Niti meni ne,« je pritegnil Stepišnik. »A preveč ga je. Tovarna je velika, osebja mnogo —« »Vem. Opisal mi ga je gospod Tribnik. Lepa industrija!« Stari in mladi Kromar sta se bavila s psi ter korakala pred njima, ki sta zaostajala in zaostala. »Kar idita v pisarno! Prideva že za vama!« jima je zaklicala Elza. »Ali hočete pogledati mojega Romea?« se je ozrla v Stepišnika. »Včasih sem mnogo jezdarila —« »A zakaj ne več?« je vprašal in stopil v konjski hlev. Dva krasna ježna konja sta stala ondi. »Sami mi je dolgočasno. Stanko ne utegne, ker vedno potuje, oče pa je prestar. In vi?« »Ne znam, a naučim se. In jazdarila bova skupaj. — Hočete, gospodična?« »Tole Julijo? Stankova je, a mi jo podari, če hočem.« Božala je po vratu visoko črno kobilo. »Hočete, gospodična Elza?« Ponudil ji je obe roki. Zopet je v njegove zapičila svoje oči, molčala nekaj trenutkov, potem pa vprašala: »Pa resno hočete?« »Resno. Nestrpen sem ...« »Jaz ne. Ne mudi se mi ...« »Nihče vas ni želel tako, kakor jaz! V vas bi našel ženo in tovariša, ki sta mi tako silno potrebna.« Tedaj mu je dala roke. »Žena in tovariš ... da, to vam hočem biti.« Poljubil ji je roko in si jo položil na laket. Roko v roki sta odšla v pisarno. Nato je ostal na obedu. Popoldne so napravili izlet v dveh avtih v Podgorico. Elza je šofira sama. <center> * * * </center> Olga je pričakovala, da prejme v torek ali vsaj v sredo Jankovo pismo. Toda pisma ni bilo niti v četrtek, niti v petek. Njen nemir je naraščal. Mirila se je, se karala, izzivala svoj ponos. Zaman. Postalo ji je neznosno. Torej je bila njena slutnja vendarle prava! In Tribnik je povedal resnico? Bila je kakor izgubljena. V razredu je gledala pred seboj petdeset otroških obrazov, a ni videla nobenega; čula je toliko glasov, a razumela ni nobenega. Ker videla je le Jankov obraz in slišala le njegov glas. A duša ji je bolestno vpraševala v daljavo: »Kaj misliš, Janko? Kaj praviš moj ljubi?« Ždela je doma in z vsemi čutnicami poslušala tja ven; kaj se godi ondi? Kaj mi grozi od ondod? A v duši ji je odgovarjal glas: Izdal te je! Nikoli več ga ne bo! A stresla je glavo: »Lažeš! Janko me ne izda. Ne more, ne sme me izdati! Ljubi me in ljubi Erno. Mož je, častnik, kavalir! Prisegel mi je ...« »Ali zakaj ni prišel in zakaj mi ne piše? Mar je zbolel? Morda se mu akcija za sanacijo denarnih težkoč ni obnesla? Obupan je in brez utehe? Ali je odpotoval in pride pismo šele jutri?« V soboto zjutraj pa se ni mogla krotiti več. Napisala mu je pismo. »Nikoli se Ti nisem vsiljevala in tudi tole pismo Ti pišem proti svojemu ponosu. Sramujem se, ko se ponižujem in Te prosim: piši ali pridi sam! Pridi in ponovi strašne besede Tribnikove. Ubij me, če res hočeš, dušo in srce sam in ne uporabljaj podleža za rablja! Ljubim Te! Ljubim! — Zato imej usmiljenje z menoj in stori konec naglo — nemudoma! Te negotovosti ne morem prenašati več ...« Ko je dopisala, se ji je odprl vir solz in jokala je brezkončno. Zaman si je izpirala oči, ostale so ji steklene in obrobljene, obraz pa ji je bil suh in bled. Z naporom poslednjih sil je sedela v šoli in le mehanično vršila dolžnost. Med odmorom je šla v zbornico, sedla v kot za mizo in strmela v kup šolskih zvezkov pred seboj. Manica se je prismejala k nji in jo objela okoli ranjen: »Duša, kaj pa je s teboj? Bolna?« »Bolna ... Jedva čakam, da pojdem domov.« »Jokala si?« »Glava me boli. — Ležat pojdem — ne čakaj me in pusti me samo. — Umiriti se moram.« »Kaj se je zgodilo?" »Nič. Ne izprašaj! Bolna sem — idi!« Manica je začudena odšla. Ko pa je Olga dvignila pogled, je videla, da jo gleda katehet Rožanec. Nasproti za mizo je sedel in čital brevir. Prijazno se je poklonil, njegove oči pa so izpraševale: čemu tako tužna? Posiljeno se mu je nasmehnila, sklonila glavo, si jo naslonila na roko in iznova strmela predse. Ko je minil premor in so odhajali tovariši in tovarišice v razrede, se je Rožanec približal Olgi. »Žalostna? A ne samujte in ne molčite! Potožite in laže vam bo ... Verjemite da dež za solncem mora priti.« »Zame menda nikoli več!« »Tudi za vas ... Toda zdajle ne utegneva. Ako mi zaupate, pridite, da se pogovorila. Za vsako rano najdemo zdravilo ali pa jo izrežemo. Do svidenja!« Strmela je za njim. Kakor bi bila steklena, ji je videl v dušo. »Dober človek. Srce vidi pač dalje kakor oko in sliši ostreje kakor uho. Iz oči in glasu mu gledata dobrota. Kar bi se čulo pri vsakomer drugem kot vsiljivost, je pri njem sočutje in volja, da bi pomagal ...« Olgi se je razjasnilo v duši. Za tugo mora priti nova radost. Mirnejša je odšla domov. Zopet je upala, da dospe jutri Jankovo pismo, ki jo osvobodi skrbi in sumenj. Ali pa jo preseneti in se pripelje sam. In pismo je res prišlo. »Predraga moja! Nikoli Ti nisem pisal teže kakor danes. Ves teden se mučim sam s seboj, a najraje bi zgrabil revolver in storil konec. Ljubim Te, kakor nisem ljubil še nobene ženske, a usoda hoče tako, da Te za ženo vzeti ne morem, ne smem. Povedal sem Ti že često, da je mati glavni dedič tovarne in da sva dobila s sestro vsak le delež. Sin edinec sem in mati me ima nepopisno rada. A prav zato, pravi, ne dovoli nikdar, da bi se zvezal z dekletom, ki ni vsaj iz enako bogate in ugledne hiše. Prijatelj Tribnik Ti je povedal, kako stojimo. — In mati je zaprisegla, da izroči rajši tovarno moji sestri, ako je ne poslušam. Sestra naj se omoži z možem, ki ji ga ona določi, jaz pa naj si iščem srečo po svetu, koder in kakor mi drago. Vidiš, takole mi grozi dan na dan. Stvari torej ni kar naglo prelomiti. Veruj mi, da sem nestrpno čakal trenutka, ko mi postaneš žena. Trudil sem se, da bi pregovoril mater. Vedno sem se nadejal, da ji izženem predsodke. Upal sem, da se končno vendar sprijazni z mislijo na Te. Zaman. Prosim Te, potrpi, zaupaj mi in verjemi, da Te ljubim. Ako nočeš ostati več v Trsteniku, pridi v Ljubljano; tu ali kjer hočeš, Ti uredim udobno stanovanje. Pusti službo, vzemi k sebi mater in Ernico ter živi svobodno kakor neodvisna dama. Vsak mesec Ti dam, kolikor potrebuješ in Vas oskrbim, da ne boste pogrešali ničesar. Jaz pa Te bom povečal in ljubila se bova zvesto, pa naj se zgodi karkoli. Makar da bi se res moral oženiti z drugo žensko: nikoli ne prestanem biti Tvoj. Olga, samo Tvoj. Inteligentna ženska si. Zato sem odkritosrčen. Saj vem, da me razumeš in izprevidiš, da danes ne morem in ne smem storiti drugega. Strašna je današnja doba; vse je kupčija. Rešiva se s svojo ljubeznijo v zatišje, kamor ne seže podli svet in ostaniva srečna vzlic vsemu in proti vsemu! — V tej nadi ostajam Tvoj Janko.« Olga je strmela predse. Saj ni mogla verjeti, da čita resnično Jankovo pismo. Končno je planila, zmečkala pismo, ga raztrgala na koščke ter cepetala po njih. Tak podlež. Gotovo se že ženi in je poslal Tribnika samo zato, da jo pripravi na svoj zločin. O, prav je slutila; nikoli več ga ne bo k nji; izdal jo je, prodal se je drugi! In sedla jo k mizi ter napisala: »Gospod! — Moški vašega poštenja, vaše vesti in vašega značaja je v mojih očeh propalica! Prosim, da me ne poznate več! — Olga.« Nato je stekla na ulico, vrgla pismo v poštno skrinjico in se vrnila. Krčila je pesti in sikala: »Ti lopov! Tako še nisi bil ponižan in kaznovan! Ko prečitaš moje pismo, boš sodil o ženskah drugače. Dovolj je bilo mojega omahovanja in samozatajevanja. Jutri končno zveš istino. Zdaj sva bot — in pred očmi mi ne smeš nikoli več!« Ako se ne premisli. Morda pa se le že premisli? Morebiti mu postane žal ... Spomni se, kako sta se ljubila, kako sta bila srečna. In se vrne. Zaradi hčerke se mora vrniti, saj jo ljubi in je ponosen na angelsko lepo dete. Naenkrat ji je postalo grozno, padla je na postelj in zaječala: »Moj Bog, takle naj bo konec?« Strašno se je varala. Janko je bil kakor vsi drugi: slabič, brezvestnež, eden izmed tolikerih, ki bi hoteli le uživati, ki imajo polna usta sladkih besed in priseg, a ob besedi »žrtev« izgube pogum in značaj. Zaman so bili vsi upi, vse njene žrtve, vsa njena zvestoba: ona ostane nezakonska mati. V posmeh, kvečjemu v pomilovanje svetu. In otrok ostane nezakonček. Povsod zaničevan, odrivan zbadan. Učiteljica nezakonska mati; kdo jo spoštuje, kdo ji zaupa? Kakor za duhovnike je tudi za učiteljice čistost zakon, ki se brez kazni in sramote ne sme pogaziti. Kaj jo čaka poslej in kaj bo z otrokom? In njena mati! — Kako prenese to sramoto? Trdno je mati doslej verovala, da jo Janko vzame za ženo; kako naj ji pove zdaj, da o zakonu ni več govora? Zase, za svojo čast je ravnala pravilno, saj se kot pošteno dekle ni mogla vesti prav nič drugače. Toda je li ravnala modro in na korist otroka in matere? Zamajal se ji je ponos, omahnila ji je trma. Ne, ni ravnala pravilno. Mislila je le na svojo čast — preošabna je bila, preveč sebična, zato je pozabila na usodo hčerkino in materino. Prenaglila se je. Togota ji jo omračila razsodnost. Ponižati bi se bila morala, se odpovedati vsaj začasno — saj kdo ve, morda bi jo bil Janko vendarle še vzel — vsaj po smrti svoje matere, ko bi postal samosvoj in neodvisen. Potajiti bi se bila morala, se zadovoljiti z Jankovo ponudbo že zaradi otroka in matere. Koliko je priležnic, ki jim svet poljublja roke in jih spoštuje kakor najbolj čestite zakonske žene! In koliko je bivših priležnic, ki so postale končno le prav ugledne žene! Pa če bi tudi ne dosegla nikoli tega; zaradi bodočnosti otrokove bi se morala žrtvovati. Materi ne sme biti za otroka nobena žrtev pretežka. Naj bi si pomežikoval svet, se ji za hrbtom posmehoval — kaj ji mar! Samo da bi dela hčerki dobro vzgojo, samo da bi materi olepšala zadnja leta življenja. Ah, čemu se ni ponižala! Zakaj se ni žrtvovala! Slaba mati je — slaba hči ... Že dolgo je begala po sobi, zdaj pa se je ustavila, pogledala na uro in se odločila. »Odpeljem se v Ljubljano in poiščem Janka. Še je čas! Ponižam se, — vse sprejmem, kar mi ponuja Janko. Za hčerko! Za mater! In — ah — tudi zase! Saj ga še vedno ljubim!« Užalil jo je, ponižal. Vendar ga hoče prositi, naj ji odpusti, da je pisala tako odurno in sirovo. Živci so bili krivi, samo živci ... Oprosti naj ji, vzame naj jo s seboj, stori naj ž njo kar hoče; samo proč odtod! Nervozno je oblekla in odhitela. Zadnji čas je, da ujame brzovlak. V dveh urah bo že lahko pri Janku. Gotovo se začudi, a razveseli, ko jo zagleda. In potem se dogovorita. Vse se mora poravnati. Strah, da bi zamudila vlak, je podil Olgo, da je tekla po ulicah. Nič se ni brigala za ljudi, ki so se čudili lepi učiteljici, da dirja kakor paglavka. V stolpu pa je udarila eno in takoj nato se je oglasil veliki zvon, ki je vabil v cerkev. Po Olgi je zagomazelo. Zaboga, že ena! Cele tri ure se je pomišljala. Vlak odhaja v par minutah. Z obema rokama je oprijela krilo, ga dvignila nekoliko, da se ji ni opletalo okoli kolen ter se spustila v dir. Nikjer ni bilo človeka, a pred postajo je že stal vlak, iz stroja mu je švigal stolpčast dim, železničarji so begali ob vozovih in potniki so vstopali. Tedaj je lokomotiva zabrlizgala, zadnja vratca vagona so se zaloputnila, sprevodnik je skočil na vlak, ki je začel odhajati. »Zaman! Zaman!« je čula iz klopotanja njegovih koles. Opotekala se je in vedela le eno: »Konec, konec je!« Tema je bila okoli nje, dasi je z neba sijalo solnce; neizmerno žalostno, prazno in tiho se ji je zdelo vse, dasi so po jagnedih prepevali ščinkavci in sinice ter je prihajala od nekod vesela melodija harmonike. Kakor senca se je vlekla po poti ob reki, ki je vršala globoko spodaj po skaloviti strugi. <center> * * * </center> »Kdor se loti cerkve, bo premagan! Kralji in cesarji so bili ponižani in osramočeni, ker so se drznili upreti papežu. Peter skala stoji, je stala in bo stala, zakaj niti pekel ji ne more do živega. To si zapomnite, možje, pa zbogom!« Pravkar se je poslavljal župnik od tropa mož, meščanov in kmetov, ko je vstopil Rožanec. Vrnil se je šele iz cerkve od desete maše in pridige. Ko je zajtrkoval spodaj v obednici in slišal, da je v župni pisarni več ljudi, je stopil gor, da morda pomaga župniku. Imela sta navado, da sta se pred obedom pred župniščem nekoliko izprehljala in nato skupno obedovala. Možje pa so že odhajali. Ostal je samo Jamnik, po domače Petruz, bogat popotnik iz Zabrežja. »Prosim, svetujte mi, gospod župnik!« je dejal pravkar. »Kaj naj storim, gospod kaplan? — Žena mi je izpridila s hlapcem.« Kratko in jasno je razloži svojo zakonsko nesrečo. »Kakšna sramota za faro,« se je ogorčil župnik. »Držati bi bili pač morali ženo na uzdi. Premehki ste bili, Petruz, zato je podivjala. Cerkev ve, kako je presojati ženske. A zakonci ste zaslepljeni in mislite, da si najlaže ohranite žensko zvestobo, ako ji dajete potuho. Zdaj vidite!« Močno se je razburil župnik, Petruz pa je vzdihoval in zmajeval z glavo. »A kaj naj storim?« je vprašal. »Taka ženska — kako naj mi bo še gospodinja? — In otroka! Kdo jima bo zdaj mati? Pa tudi jaz — saj nisem še tako star. O, Bog, že dva dni in dve noči premišljujem, a ne vem, kam naj se obrnem. Tako velika hiša — toliko poslov! Da mi je to storila!« Jeza in bolest sta bili v njegovi tožbi. »A ona? Kaj pa pravi? Ali se kesa?« je poizvedoval župnik. »Kajpak. Zmerja me in trdi, da je nedolžna. Naposled je povezala nekaj reči in odšla domov v Sračje. Kesanja pač ne pozna — vlačuga!« »Vidite, Jamnik. Jaz bi mislil in dejal, takole težavno stvar je treba parkat še prepasti. Prenagliti se ne smete. Vi niste stari, a ona je precej mlajša. Morda se je samo enkrat spotaknila in le slučajno padla. Gruntu je gospodinja potrebna in vam in otrokom je potrebna ...« je razmišljal župnik glasno, ne da bi bil vedel, kam bi krenil z besedo. »Saj to je! A čemu bi jaz trpel za ženine grehe? Zakaj naj bi se zmajala Petruzova hiša, ako je padla ona? — Vrag jo vzemi! K advokatu pojdem, da naju ločijo — vi, gospod župnik, pa mi pomagajte, da dobim drugo, boljšo, pametno ženo in gospodinjo!« je dejal Jamnik. Župnik je dvignil roke. »Za božjo voljo, kaj vendar mislite! Sodnija vas lahko loči, a cerkev vas zakonske zveze ne odveze nikoli. Nemogoče! Do smrti ste in ostanete njen mož in iznova oženiti se ne morete nikoli več!« »Pa to je krivično! To ni pametno, gospod župnik! Ako me žena ne mara, zakaj naj bi jaz zato postal menih! Če je ona ničvrednica, zakaj bi si jaz ne smel vzeti poštene druge ženske? — To ni mogoče! Le premislite: leta in leta naj živim sredi mladih dekel, mar naj bom med njimi kakor hrastov panj? — Nemogoče! In kdo naj se mi briga za otroke, posle, živino, polje. Prepleta reč, da jo je moral sam satan premotiti,« se je togotil Jamnik. »Ali dovolite, da jaz izpregovorim z vašo ženo ...?« se je oglasil kaplan. »Zakaj pa ne?« je dejal Jamnik posmehljivo. »A kaj dosežete s tem? Če bi me tudi na kolenih prosila odpuščanja, tega ji vendar ne morem nikoli odpustiti.« »Ali ste vi brez greha?« je vprašal kaplan. Ostro ga je gledal v oči in ponovil: »Slamnik, povejte: mar ste vi brez greha? — Ali imate pravico očitati ženi nezvestobo? Ne, nič ne odgovarjajte meni! Sami s seboj se pomenite in potem šele sodite; ampak sebe in ženo sodite enako! Dolžnosti imata iste.« V zadregi se je dvignil Jamnik. »Vi obračate, gospod kaplan,« je dejal negotovo. »O ženi smo govorili, ženo sem zalotil v kamri, — mene ni zalotil nikoli še nihče! Meni se ne more očitati niti toliko, kolikor je za nohtom črnega!« »Da, res je; le Bog vse vidi in vse ve. A z ženo smem govoriti, kaj ne? In tudi vaše besede o ločitvi in o novem zakonu ji povem. — Potem pa se pogovorimo dalje. — Ali je vam tako prav?« »Prav. Morde — no — saj sem jo imel rad. — Storite kar je pametno in koristno za hišo in otroke!« je odgovoril Jamnik, vzel palico in odšel. »Izvrstno ste ga prijeli,« se je smejal župnik. »To je bila poteza, ki mi slučajno ni prišla na misel. — Ampak vaše posredovanje ostane v vsakem primeru brez uspeha.« »Zakaj?« »Ker se prešuštvo ne da izbrisati nikoli več. — Morda ga pozabljajo meščani, toda kmetje ne. Kmet gleda na zakon drugače kakor meščani, ciniki, moralni nagniteži. Kmet nezvestobe nikoli ne pozabi. Prešestnico ali ubije ali zapodi od hiše. Komprimisa kmetiški zakonec ne pozna. Naj kmetiški fant ne. Ali niste čitali? Fant vojak se je ustrelil, ko je zvedel, da mu je ljubljeno dekle nezvesto. Da, naš kmet čuti žensko nezvestobo kot neodpustljiv greh in neizbrisen madež. Kajpak so dandanes tudi že med kmeti pokvarjenci. Vojna jih jo okužila. Zlasti mladino. A v splošnem so taki vendarle še izjema!« Odšla sta šetat pred župnišče in razpravljala do obeda. »Sumim, da Jamnik laže ali vsaj pretirava,« je dejal kratko kaplan. »Pazite: morda laže tudi ona!« je menil župnik. »Lahko se osmešite. Jaz bi ju pustil na miru. No, pa kakor hočete.« Ob dveh popoldne je imel Rožanec v cerkvi nauk. Po svoji navadi je po obedu odšel tudi to nedeljo na izprehod ob reki, da bi se po ovinku vrnil preko mostu v mesto in cerkev. Toplo in prijetno je sijalo solnce. Mesto na drugi strani je slikovito ležalo po obronkih visoke planote, na kateri so se širila polja in logi, med njimi vasi in selišča. Reka je drvela, šumela in se penila okoli skal, ki so se bile odkrušile od bregov in zdrknile v globoko strugo. Lep je bil razgled s samotne poti za reko. A Rožanec ga je užival že tolikokrat in danes se je pečal le s pridigo, ki jo je sestavjal v duhu. O zakonu in devištvu, o čistosti in razuzdanosti je nameraval govoriti. Doživljaj s Čelešnikovimi in Žlogarjevimi posli, pogovor z župnikom in Jamnikom o prešostvu in zakonski zvestobi mu je vzbudil misli, ki jih je hotel razpravljati z lece. Zamišljen je korakal dalje. Naenkrat se je zdrznil. Iz skupine hrastičev, jedva sto korakov pred njim, je pritekla ženska. Roke je dvigala nad glavo, si zakrivala obraz, švignila poševno preko ceste s krikom izginila z nabrežja. »Zaboga, samomorilka!« mu je šinilo skozi možgane in že je na vso moč tekel ter se oziral po pomoči. Nikjer ni bilo človeka. Naj li sam skoči v valove? Čolni so še daleč tam ob mostu. Kaj naj stori, da jo reši? Zgrabil je vejo borovca, da bi se spustil po strmem obrežju navzdol, a upehan je obstal. Pod potjo je zagledal Olgo. Ležala je nezavestna na obrazu. Gost grm je zadržal njeno telo, da ni zdrknilo strmoglavo v vodo. Dvignil jo je, oprtal na ramo, plezal vkreber in jo nesel na travo pod hrast. Pokleknil je, si njen gorenji život naslonil na koleno ter jo klical. A ni se prebudila. Telo ji je drgetalo in lice, bledo in sivo, se je zdrizalo. Ko bi imel vode! Šumela in grgotala je pač tam spodaj, tu pa ni bilo pri roki niti kaplje. Tako jo je mogel le stresti in klicati, ji dvigati glavo, ter jo polagati na tla. Končno je spregledala, zavzdihnila. Spoznala ga je. »Gospod katehet,« se je začudila. Nato pa je zajokala! »Moj Bog! Moj Bog!« »Ali morete vstati! Dovolite, da vas spremim domov?« jo je vprašal sočutno. »Postalo vam je slabo. Padli ste — se onesvestili. Bolni ste, — zdravnika pokličem.« Olga pa je jokala. »Oh, čemu še živim! Ne, nisem bolna. Le tako strašno sem nesrečna, da sem želela umreti!« je povedala. »Ubožica! Tako mlada — in umreti? Hudo ste morali trpeti! Slutil sem. — Na obrazu, v očeh sem vam čital. — Zakaj me niste poslušali, zakaj niste prišli? Duhovnik sem, vaš tovariš, vaš prijatelj, če hočete. — Zaupajte se mi, gospodična Olga; morda vendarle najdeva lek za vaše gorje.« »Ni ga! Samo smrt — večna tema!« (se nadaljuje) e24pftdjkynycxy91ez48gxtudun39f 206770 206758 2022-07-20T09:03:24Z Veronika Špringer 8927 wikitext text/x-wiki {{naslov-mp | naslov = Olga | normaliziran naslov = | avtor = Fran Govekar | opombe = ''Roman'' | izdano = ''{{mp|delo|Glas naroda}}'' 48/262-290; {{mp|leto|1940}} | vir = dLib {{fc|dlib|QI7YFTVG|s=5|262}}, {{fc|dlib|3JCVYUWL|s=5|263}}, {{fc|dlib|NXZJL3ER|s=5|264}}, {{fc|dlib|ZWIFF6IE|s=5|265}}, {{fc|dlib|ILRWMZAE|s=5|266}}, {{fc|dlib|LOC45GZQ|s=5|267}}, {{fc|dlib|ATGXL0TK|s=5|268}}, {{fc|dlib|UGNLGEMZ|s=5|269}}, {{fc|dlib|J1JHR7HU|s=5|270}}, {{fc|dlib|T5KBP4IA|s=5|271}}, {{fc|dlib|EYHRWC6M|s=5|272}} ... | dovoljenje = javna last | obdelano = }} »Torej: da ali ne?« »Ne!« »Ne? — Vrag te vzemi!« »Prav žal. — Ampak tvoj kredit je izčrpan. Govoril sem trikrat z generalnim ravnateljem ...« »Poznam branjevca, strahopetca!« »Morda je. Ampak sam ni odločal; upravni svet je odklonil, dasi te je ravnatelj priporočal.« »Kako je torej mogoče? Stara, ugledna tvrdka ...« »Gotovo ... toda zaupne pozvedbe ...« »Klevete. Zavistniki lažejo. Ljubi rojaki pač nikdar nikomur ničesar ne privoščijo. Preglejte sami moje knjige.« »Pusti. Informacije so točne. Obremenjen si preko mere. Niti novih dveh strojev še ni plačal. In Ljubljanska kreditna banka. — Trgovska banka. — Kreditni zavod. — Pa dota tvoji gospodični sestri?« »Kaj naj storim? — Preostaja mi le Amerika ali revolver.« »Oženi se!« »Nemogoče. Olga —!« »Haha! Potem rajši kar precej revolver ... Ne, prijatelj, svetujem čisto resno: oženi se. Najdem ti bogato nevesto — šest, deset, morda petnajst milijonov ...« »Kron ali dinarjev?« »Dinarjev, strela! Hočeš?« »Ne brij norosti. Kje bi vzel tako nevesto?« »To je moja skrb. Povej samo, če hočeš.« »Ali boš zahteval provizijo?« »Brez provizije ne bo šlo. Nevesto že imam.« »Ne budači! Kakšna pa je? Počasna stara babica?« »Krasotica res ni, ampak mlada, elegantna dama ...« »Idiotka!« »Izomikana v prvovrstnem institutu ... govori francoski.« »Nehaj! Kdo je tvoj monstrum?« »Moja tajnost. Ako te ne zanima, nima smisla, da bi ti pravil. — Dober znanec sem njenemu očetu, občujem prijateljski z njenim bratom ...« »Za teboj naj morda pobiram ...« »Nikakor ne. Jaz se ne oženim nikoli. Ali vsaj še tako kmalu ne ... Pripovedujem ti vse le zato, da vidiš ...« »Da imaš vpliv v njeni hiši. Da se ti mešetarjenje posreči?« »Take je. Bržčas se mi posreči. Vidiš mojo roko? — Šest do petnajst milijonov ti ponuja. Ali mi daš 2 odstotka provizije? Daj roko: mož beseda! In napišeš mi pravilno obveznico ...« »Ne dam! Mar so te najeli, da me loviš?« »Tebe loviti? Hm. Sam veš, koliko si vreden. — Taka nevesta ne lovi ženinov, ki stoje pred bankrotom. Prijatelj sem ti ...« »Pojdi, pojdi! Zaslužiti hočeš z menoj!« »Tudi. A z drugim bi zaslužil morda še enkrat toliko, čeprav težje.« »Čemu težje?« »Ona si želi v Ljubljano.« »Aha! Torej kmetiško teslo?« »Ne, — rekel sem že: resnična dama! Hči velikega indnstrijca, torej iz tvojega miljeja. In povrhu rasa! Prijatelj, rasa! Nič lirike— sam plamen.« »Agent! Zvodnik!« »Zate. Pa kakor hočeš: povem, kolikor jo poznam, bi ti jo morda pridobil. Morda ... Potrudil so bom, da ti ugladim pot. Drugo storiš sam. Torej boš dal provizijo?« »Če mi bo všeč, bom ...« »Dal boš pa črno na belem, kajti kupčija je kupčija. Zaenkrat mi daj častno besedo.« »Častna beseda. — Kdo jo torej?« »Elza Kromarjeva ...« »Ne poznam. — Odkod?« »Iz Sel. — Ona te pozna. In všeč si ji. — Oče Gašpar ima ob Savi troje velikih žag na električni pogon, v Selih lesno trgovino — skladišča hlodov in desk so velikanska — troje velikih hiš gradič v Trsovem, konj okoli dvajset, goveje živine blizu petdeset, troje avtomobilov itd.« Mladi tovarnar Stepišnik je letal po kontorju in si brodil s prsti po košatih laseh. Končno je obstal. »Pa koliko je stara? Zakaj se ni že omožila? Kakšno preteklost ima, da ji je treba iskati moža na tak način?« »Prav nobene preteklosti. Kaj pa misliš? Za njo ni vsak kdorsibodi. Odbila jih je že nekaj, ki so se ponujali. Trideset let še nima. Resna ženska. Življenje ji ni potekalo med izbiranjema toalet, ob klavirju, knjigah, žlahtnih rožicah ... Marljiva, energična ženska. Ljubi konje in pse, hodi na lov z bratom ali pa se vozi z avtom. Za zabavo priganja očetovo uradnike in delavce, dekle in hišne. Stroga gospodinja! Skratka: ako to vzame — in to bo moja briga — boš lahko žvižgal na vse banke in posojilnice ...« »Torej, brata ima ...« »Da, brat prevzame po očetu industrijo. Zato mora dekle končno iz hiše. Kromar si želi zeta, snahe, vnukov.« Tovarnar Stepišnik je prisedel k prokuristu Tribniku, si natočil čašo in izpil. Zamišljen je vzel cigareto in jo počasi prižgal. Bolestno cinična poteza se mu je vezala okoli ust. V kontorju je zavladala tišina. Narahlo je potrkalo in vstopila je gospodična. Črni kodri so ji obkrožali sveža lica. Imela je votlo rjave oči. Nekoliko polne prsi. Bila je zelo simpatično dekle. »Ali smem prosti?« je dejala Stepišniku in položila na mizo tipkano pismo. Tribnik se je delal, kakor da gleda delavca, ki je kidal sneg na tovarniškemu dvorišču, a zasledoval je vsako njeno kretnjo. Stepišnik se je presedel za pisalno mizo in podpisoval, ona pa se je z bokom naklonila nanj, zroč nedolžno predse. Stepišnik jo je pogladil po hrbtu, in gospodična je odhitela. »Brhko, zdravo dekle,« je dejal Tribnik. »Grdih žensk sploh ne trpim okoli sebe,« je odgovoril tovarnar, vstal in začel iznova hoditi po kontorju. »Elza Kromparjeva — torej. — A Olga, Olga?« »Odpoveš ji, kakor vsaki drugi, in stvar je v redu,« je rekel Tribnik. »Tudi jaz delam tako.« »Ne. Olgo imam resnično rad.« »Verjamem. Saj je lepa, da malo takih. Tudi jaz bi jo imel rad ...« »Ne, z njo ni tako ... Olga ni dekle za zabavo. — Dobra, pametna, poštena. — Zares njo bi vzel za ženo — saj ne veš, kako mi je ...« »Pa jo obdrži! Elzo in Olgo. Zakaj pa ne? Saj si mož za to! Haha! — Ah, čuj, kaj pa bi bilo, ako bi te pustila Olga?« »Nikoli, a — prokleto — skoraj bi si želel tega ...« »Pa si res čudak. Olga, Olga! Toda vest te ne peče, ako objemaš tole dekle in bržčas še vse ostale ...« »Nobena ne šteje prav nič« je odgovoril Stepišnik malomarno. »A ona! Saj niti ne slutiš, kakšna je. — Ali vrag me vzemi s teboj vred. Ali resno misliš, tla bi bilo mogoče z Elzo Kromarjevo?« »Čisto resno poizkusim. Jamčiti seveda ne morem. V nedeljo se peljem v Sela, v ponedeljek ti morda že lahko poročam. Potem se odpeljeva skupaj tja, da se seznaniš s starim in sinom. Velja?« »Velja! A nikomur besede!« »Ne besedo. Zdaj napiši obveznico.« »A kako plačljivo?« »Plačljivo pet mesecev po poroki ali v obrokih, toda vsaj v desetih letih z obrestmi, ki jih plačujejo posojilnice.« Stepišnik je napisal. »Še štampiljko!« je zahteval Tribnik. »Evo, tudi to!« In Tribnik je spravil obveznico v listnico, se poslovil in hitro odšel ... Stepišnik pa si je naročil novo čašo do vrha, jo duškoma izpraznil in odprl dveri. »Gospodična Marta, prosim za trenutek.« V kontor je prihitela rdečelična črnolaska. »Deklič sladki,« je dejal in jo potisnil nase, »na prodaj sem ... Povej, koliko sem vreden?« »Na prodaj? Ah, da bi vas jaz mogla kupiti!« se je zasmejalo dekle in ga poljubilo. »Pa koliko bi dala za me?« »Milijon!« »Tako malo?« »Ah, sto tisoč, milijon milijonov, ako bi jih le imela!« »Tako me imaš rada?« »Tako — grozno! — nepopisno!« »Dušica, dušica!« Poljubljal jo jo. »Vidiš, vesel bom, ako da zame z vso tovarno vred šest, deset, kvečjemu petnajst milijonov ... Sramotno sem cenen, ne?« Tedaj se je Marta prestrašila. »To ni šala? Mar vas ženijo?« »Ne vem ... A če bi našli zame tako težko nevesto, bi se pač oženil. Moram se.« »Oženiti! In potom bi mene odslovili?« Svetle rjave oči so zalile resnične solze. »O, Bog, kako bom nesrečna!« »Nič se ti ne zgodi ... pri meni ostaneš in moja boš, zmerom samo moja.« Potegnil jo jo na zofo. »Pa nove svilene nogavice kupi, Martica,« je dejal, »ker tvoje krasne noge morajo priti vedno do veljave. In še vse kaj drugega ti bom kupil. Ampak, Martica, moja moraš biti. Samo moja!« »Saj bom,« je rekla priliznjeno. »V trenutku ko zvem, da me varaš, te ne poznam več, ter te odslovim. Zapomni si, Marta. Tako: še en poljub, — in zdaj pa odidi in molči! Kakor grob! Da, da, saj verjamem, da me imaš rada, sladka moja dušica!« <center> * * * </center> Na šolskem pragu sta stali Olga in Manica, deklice pa so paroma prihajale na cesto, pozdravljale ter se razbegnile na vse strani. »Zaboga, zopet me pričakuje Tribnik!« je pošepnila Olga. »Ostani z menoj!« »Saj je lep in bogat ... Druge se trgajo zanj,« je odgovorila Manica začudena. »Meni je všeč!« Preko ceste je hitel k njima gospodek dekliško gladkega obraza in porodno smehljajočih se oči. »Milostljiva gospica, klanjam se!« — Pritegnil je Olgino roko k ustom in jo poljubil. »Oh, saj nisem še tako stara!« se je branila. »Vašo lepoto in mladost poljubljam ter se klanjam tako vzorni učiteljici!« »Jojmene, cel plaz komplimentov!« se je šalila. »In nič bolj aktualnega mi nimate povedati? — Govorite mi rajši o današnjem kurzu ... o liri, franku, avstrijski kroni, ljubšo mi bo, dasi ne razumem o borzi prav ničesar!« Šla je urno proti domu in se ozrla. Tedaj je opazila, da je Manica izginila za vogalom. »Ali vas zanima gramofon? Prejel sem pravkar nove plošče: opere, operete, modne plese. Krasno! Prosim, obiščite me! Ali mi pa dovolite, da pridem k vam? — Pošljem vam gramofon domov. Ali bolje je pri meni. — Pridite! — v mraku ... Nihče vas ne bo videl — preko parka za hišo — skozi zadnja hišna vrata. Imam tudi imenitnega šampanjca, muzicirala bova in prijetno pokramljala ... Ne bodite tak filister ...« Olga je onemela. Korake je pospešila, da bi mu čim prej ušla. Kakšna predrznost! Ker je prokurist, ki z uspehom špekulira z ogromnimi vsotami, misli, da mu je vse dovoljeno. Niti na misel mu ni prišlo, da bi se mu učiteljica ne vdala, ako ji on le z mezincem pomigne. Gospod bančni ravnatelj, kakor ga nazivljajo lizuni, in lizunke, ta malik v Trsteniku! — Pa se je le varal. Niti besedice ni zinila. Zaman je tekel ž njo in ji govoril o velikem spoštovanju. Globoko užaljena je pribežala Olga do hiše, v kateri je stanovala in stekla po stopnicah v svojo sobo. Ali je to mogoče? je razmišljala. S kakšno pravico ji je stavil tako ponudbo? Pa kar brez okolišev: »Prrdite — v mraku! Ne bodite tak filister! Saj ste vendar moderno dekle!« Strašen človek! Vse je kipelo po nji. Začela je begati po mrzli sobi. Vsak čas jo kdo zasleduje, ogovarja, jo vabi — povsod zro nanjo moške oči z žaljivo pohoto ... Kamor pride: na ples, veselico, izlet, celo v šolo ... povsod mora poslušati vsiljiva laskanja, nedostojne ponudbe. — In danes tale modni mešetar kar naravnost. »Obiščite me!« I, kajpak! Mar naj bi se pomišljal, ko mu je toliko drugih brez pomislekom na ponudbo? Ah, Janku piše! V Trsteniku ji ni več obstanka. Življenje po prevratu se je poživinilo in mesto se ji zdi kakor Sodoma in Gomora. Vse plešo okoli zlatega teleta in na prodaj je vse: devištvo, zakonska zvestoba, načela, vest, čast, značaj. Vse se zdi ljudem dandanes smešno, zastarelo, otroško, filisirsko, kakor bi se govorilo o starih pravljicah. In pisala je Janku Stepišniku. »Dragi, mili, dobri! Prisegel si mi, ne enkrat, nego stokrat, da me vzameš za ženo in daš svoji hčerki zakonskega očeta. Dovolj dolgo že čakam, zdaj ne morem več. Odloči se: ali za svojo mater ali zame in dete ...« Ko je dopisala, je bila mirnejša. Zopet se je smehljala. Saj ni prav nič dvomila, da ji Janko odgovori po njeni želji. Kako bi mogel tudi drugače? Častnik je bil in še odlikovan povrh tega. Ponosna je nanj. Vsa srečna je zasanjala o krasni bodočnosti, ko bosta mož in žena. Oblekla se je, nesla pismo na pošto in odšla k »Črnemu volu« na obed. Ko je dospelo Olgino pismo v Stepišnikovo pisarno, sta bila Stepišnik in Tribnik na Trsovem gosta Elze Kromarjeve. Kakor čisto slučajno sta oba imela opravki v sosednjem mestu istega dne, in Tribnik je vzel Stepišnika na svoj avto; na povratku sta se vozila mimo gradiča, kjer je bila gospodična Elza slučajno sama. Slabo uro sta se ustavila na Trsovem. Ko sta odhajala, ju je Elza povabila za prihodnji teden v Sela. Olgino pismo je torej z ostalo korespondenco vred prejela Stepišnikova tajnica, gospodična Marta. Imela je pravico odpirati in čitati vsa šefova pisma. Raztresen se je vrnil Stepišnik z izleta in kar nič se mu ni ljubilo, da bi se poglobil v došle dopise. Tako je le napol poslušal Martino poročilo o posameznim pismu. Končno mu je predložila tudi Olgino. »To si prečrtajte!« je dejala. »Gospodična Olga je silno huda na gospoda ravnatelja Tribnika ...« »Zakaj?« je vprašal raztreseno. »Ker jo je povabil na šampanjca v svojo vilo.« »Če ni hujšega ... Pa mu je dala košarico?« »Niti odgovora vrednega ga ni smatrala.« »Hahaha! Vedel sem ... Blamiral se je. Hahaha! Zelo se mu je moralo pokaditi ... Pa kaj želi Olga?« »Da jo končno vzamete za ženo ... že zaradi otroka, in strašno vas ima rada, piše.« Stepišnik je strmel predse in molčal. Marta se mu je naslonila na ramo ter ga gladila po košatih laseh, ki so se mu krotovičili nad čelom. »Storite konec ž njo!« je rekla nato. »Olga je predobra za igračo ... in nesrečna je. — Peljite se k nji, nujno vas vabi ... povejte ji resnico!« »Ah, Marta, ko bi ti vedela resnico. Pa že vsaj nisi ljubosumna na Olgo?« »Ne, preveč sem pametna. Srečna bom, če me boste že vsaj nekoliko ljubili. Če ne, bo konec mojega življenja.« »Ljubo moje dekletce!« je vzkipel Stepišnik ter jo stisnil k sebi. »Ničesar ne sme biti konec tudi nesrečna bova morala živeti. Tudi ti se omožiš ... celo doto ti dam, za kuma ti pojdem, a prijatelja si ostaneva zmerom ... do smrti.« Vzel jo je na kolena in jo poljubljal. Hipoma jo je postavil na noge in vstal: »Pa piši Olgi torej, da se pripeljem k nji. A prihodnji teden še ne utegnem. Piši ji prav ljubeznivo. Pohvali jo — in piši ji, da pridem bržčas v nedeljo z jutranjim vlakom.« Marta je vzela z drugimi dopisi tudi Olgino pismo ter sedla pred pisalni stroj ... <center> * * * </center> Zimsko soboto popoldne. Nebo se je ubrisalo, skozi mrak so se že svetile redke zvezde. Kaplan Rožanec je dopisal prijatelju Novaku pismo. Zamišljen je odložil pero in zrl skozi okno na goli vrt. Iz stolpa cerkve na holmeu za kaplanijo se je oglasil zvon. Kaplan se je prekrižal in sklonil glavo. Zdajci je posluhnil. Od nekod je zadonel ženski krik. In še drugi in še tretji. Rožanec je stopil k oknu. Zdaj je začul poleg ženskega še dva moška glasova. Nato odmeve udarcev. »Zopet se pretepajo!« mu je šinilo skozi možgane in stekel je po stopnicah. Niti vežnih vrat ni zaprl za seboj ter je hitel preko vrta. Dverce na cesto so bile le prislonjene. Skočil je preko praga in se ozrl. Na cesti sta se ruvala in bila s pestmi dva fanta. Kuštrasto mlado dekle se je zaganjalo med nju in kričalo. Toda fanta sta bila kakor dvoje naskakujočih se zveri: razmršenih las, raztrganih srajc in vsa povaljana po prahu, sta bila slepa in gluha za okolico. Zaman se je trudilo dekle. Odletelo je, se sesedlo v travi in kričalo: »Kar pokoljita se! Bo že vsaj mir potem.« Kakor da jima je navdihnila srečno misel, sta fanta odskočila in v rokah sta se jima zabliskala noža. V tistem hipu se je pojavil izza ovinka kaplan. »Kaj počneta?« je zaklical na vso moč. »Jur, Janez!« Poznal ju je in tudi dekle; bila sta Žlogarjeva hlapca in Čelešnikova dekla Mici, posli sosedov. »Ali se ne bojita božje sodbe? Z noži! Groza!« Hlapca sta obstala in si otepala prah. Dekle pa je jezikalo, da ne mara ne enega ne drugega. »Hajd domov, Mici,« je dejal kaplan. »Vidva pa na delo.« Dekle je pobegnilo, fanta pa sta počasi krenila vsak na drugo plat. Takrat je prišel po cesti gospodar Čelešnik, pri katerem je služilo dekle. Kaplan mu je povedal, kar je pravkar doživel in Čelešnik se je popraskal za ušesi, in vzdihnil: »Hudirjeva reč to, kadar začne kri vreti! Za vsakogar. A za te kanacije še posebno. Še napol smrkavca so ju vzeli k vojakom — in na vojni sta se naučila samo najslabšega. Dandanašnji posli, oh! Saj ni verjeti, kakšni so brez vere, vrez vesti — živali! Vse je podivjalo! Zapodil bi sodrgo, a ne najdem boljše. Vse sili v tovarno, k železnici, v Ljubljano. Izbire ni. Mladine sploh ni več spoznati. Pred vojno nas je še poslušala, danes je gluha za vse besede.« Čelešnik se je razgovoril: »Čudni časi! Starci smo otroški, a otroci so starci! Kar je bilo včasih grdo in prepovedano, je danes lepo in dobro. Narobe svet! Med kmeti in gospodi je izginil že skoraj vsak razloček. Novi duh je okužil najvišje, kakor najnižje; duh zapravljanja in naslajanja za vsako ceno, češ, samo enkrat se živi!« »Da, divje izpremembe so nastale v življenju. Spolna strast je objela svet in pohlep po denarju je oslepil človeštvo. Naše pridige, oh ...« »Da, poslušajo jih samo še starci in starke. Kam plovemo?« »Za nas duhovnike je vedno težje ...« »Tudi nam, očetom, materam, gospodarjem ni lahko.« »A odnehati ne smemo. Čim težje je delo, tem večje bodo zasluge.« Po teh besedah se je kaplan odpravil proti kaplaniji. A za Čelešnikovim skednjem je stala dekla Mici in velik kmet, že postaren, na sencih sivih las, ali zdravo ogorel, rojen in zajeten. »Pridi k meni, Mici!« ji jo govoril. »Nocoj, ali zjutraj, ali popoldne, kadar hočeš. Pridi, sam bom — žene ni doma. Čemu se otepaš z berači? Samo sramoto imaš, v jezike se daješ, a kaj dobiš zato? Jaz pa ti kupim karkoli si želiš. Zakaj jaz imam! Tukaj je!« Iz žepa je potegnil debelo denarnico, iztresel šop bankovcev in jih kazal dekletu: Na, na, vzemi si — enega, dva, tri — kolikor hočeš, samo pridi k meni, Mici.« Poželjivo je gledala bankovce, saj toliko jih še ni videla tako blizu; po poti se je vrtela in z desnico majala svoje krilo. In smejala se je in je zmajevala z glavo: »Ne, ne. Kaj vendar mislite, Petruz?« On pa jo je brutalno zgrabil za roko. Kliknila je, da se je ustrašil, jo izpustil in se oziral naokoli; Mici je stekla preko Čelešnikovega vrta. Pred hišnimi vrati se je ustavila in se zasmejala kmetu nazaj. Nato pa izginila v veži. <center> * * * </center> V nedeljo zjutraj je prejela Olga brzojav: »Žal, zadržan. Morda prihodnjo nedeljo. Vse ti pove Tribnik. — Janko.« Kakor črn oblak je padla težka slutnja na Olgino dušo. Pravkar še vsa radostno razburjena, da se danes domeni z Jankom, ki ji prinese vest, da je z materjo in sestro končno vso urejeno, je bila zdaj uničena. Brzojavka, tako redkobesedna in mrzla, ji je govorila: »Nikoli več ga ne bo. Niti to, niti prihodnjo nedeljo! Iznebiti se te hoče. Strast po neki ženski ga je objela, strast po veliki doti ga je omamila. Vse je izgubljeno!« Že opravljena, da odhiti na kolodvor Janku naproti, je buljila bleda predse in si pritiskala roke na srce. In Tribnik je Jankov zaupnik. Ali je to mogoče? Kajpa, bančnik in tovarnar delata skupne kupčije, uspehi sklepajo pobratinstva. Tako je postal Tribnik Jankov posredovalec celo pri nji. Ne, ne sprejme ga. V jezike bi se dala, ako bi govorila s takim podležem sama v svoji sobi. Skočila je in hotela oditi. »Ničesar nočem zvedeti po Tribniku! Kar mi hoče povedati Janko, naj mi piše, ali pove sam.« Šla je k vratom, a prav takrat je potrkalo in hkrati je stopil Tribnik. Miren, veselo se smehljajoč s svojimi živimi, porednimi očmi, je priskakljal v sobo. »Klanjam se! O, vaše oči! Saj se vas kar bojim! Kako pa naj govorim, kako naj gledam, kako naj se vedem, da vam bo prav? Kar storim, mi zamerite. Niti roke si vam ne upam več poljubiti, da me zopet ne užalite. — Oh, res, kakor divja mačka ste, ki se je še pogladiti ne sme.« čebljal je kakor razvajen deček ter se smejal z grimasami strahu, kujavosti in predrznosti. Olga se je stoje naslonila ob mizo, niti sesti ga ni povabila ter je samo strmela vanj. Ta šegavec deških udov in manir je ljubljenec uglednih žen in deklet? Zanj se pulijo resni možje? On ima največji vpliv v Trsteniku? »Kaj mi poveste?« je iztisnila. »Brzojavka gospoda Stepišnika me je presenetila ...« »Saj je tudi mene. Upal sem, da preživimo skupaj lepo nedeljo. Snoči pa mi je nenadoma telefoniral: nemogoče. Pojdi k nji, razloži in me opraviči. Hm, resnično, revež je.« »Kaj se mu je zgodilo?« »Še nič. Saj se brani, kolikor se more. A boji se — med nama: tovarna mu stoji čisto na robu. Pred katastrofo.« »Tega meni ni povedal. Nasprotno —« »Hahaha! Vsak industrijec in trgovec zatrjuje dandanes vedno nasprotno tega, kar je resnica. In čemu bi vas strašil? Pomagati mu ne morete. — Zdaj pa ne gre tajiti več: pri kraju je, če se tako ne reši. Zunanja konkurenca, carine, tovornine in še raznoteri križi nam ubijajo industrijo. Tudi Stepišnikova se vzdržuje le še umetno. A kreditorji mu postajajo nestrpni, banke nočejo pomagati več. Skratka: Stepišnik živi v peklenskih skrbeh.« Olgi je bilo strašno in čudila se je sama sebi, kako ji je mahoma odleglo. V duši ji je postalo skoraj lahko. Zopet je bila gledala preveč črno. Njene sumnje postajajo v resnici že bolestne. Nič ni govora, da bi se ji Janko izneveril, nobene druge ženske ni, ki bi ga ji jemala. Samo trenutna gmotna zadeva ga je zadržala. Dnes teden pa bo zopet tu. »Torej, danes išče pač rešitve iz zagate?« Tribnik se je poredno nasmehnil: »Zlomka, kar uganili ste! Sijajna glavica. Pri piki ste zadeli; prav zdajle je pri rešilni akciji; hahaha! In meni mora biti hvaležen. Jaz sem mu ugladil pot — vse je v redu — uspeh mu je zajamčen in, če me vse ne vara, nocoj bo Stepišnik že lahko zopet čisto mirno spal.« »Ah, srečna sem. Hvala vam!« Nehote je iztegnila roko. Tribnik jo je prijel narahlo, kakor bi bila iz stekla, jo dvignil k ustom in vprašal: »Ali smem? Ob kako je majhna in nežna.« Poljubil je roko in izpustil. »In zdaj se ne jezite nič več name? Ako je moja ljubezen greh, sem seveda tolik grešnik, da ne najdem nikoli odpuščanja. Ljubim vas in hrepenim po vas! Noč in dan mislim samo na vas.« »Jankov prijatelj ste, pravite?« »Vi pa njegovo dekle, da. A kaj me to briga? Prijatelj sem mu v kupčiji, v ljubezni pa tekmec. Ne morem drugače. Povedal sem mu to v obraz. Čemu bi skrival? Ljubim vas odkrito in vse storim, da postanete moja. V svoj oltar vas postavim, kakor se bere, in bom klečal pred vami ... Gospodična, Stepišnik vas ne vzame nikoli za ženo. Ne varajte se! Kako morete še upati? Imejte vendar pamet! Ne more vas vzeti in niti ne sme. Ako ga ljubite, razumite to! Svoboden sem, neodvisen. Z vsem, česarkoli si morete želeti, vas obsujem, nikoli se ne pokesate; samo bodite moja!« Iznova jo jo lovil za roko in govoril vanjo. Sladko mu je zvenel glas in njegov obraz je bil lep. »Saj ste opravili, gospod,« je dejala Olga mrzlo. »Hvala in — zbogom.« »In nič odgovora?« »Razumeli ste me. Dovolj!« »Gospodična Olga, premislite si! Bodite pametni! Škoda vas je. Jaz čakam — čakam. — Klanjam se!« In urno je odšel. Tribnik ni lagal. V soboto zvečer je prejel Janko Stepišnik povabilo v Sela. Telefoniral mu je Tribnik. »V nedeljo! Pričakujejo to. Vse pripravljeno!« Tako sta se Stepišnik in Tribnik dogovorila, da gre Stepišnik v Sela snubit. Tribnik pa Olgo pripravi na konec razmerja. Okoli enajstih se je pripeljal Stepišnik s svojim avtom. Žage so stale in povsod je bilo pospravljeno. Janko se jo čudil snažnosti in redu. Ko mu je prišel Stanko Kromar naproti, sta se spomnila, med vojno sta se kot častnika že videla, občevala nekaj ur, potem pa se razšla na razne fronte. Tako sta pozabila drug na drugega. Zdaj sta takoj začela obujati spomine ter prišla k staremu Kromarju kot dobra znanca. Čmerno je koračil starec med širokimi skladnicami hlodov, desk, železniških pragov, med kopicami brzojavnih drogov ter jelovine. Daleč tja so se vrstile skladnice po troje: ogromne množine sirovega in rezanega lesa. Prijetno je dišalo po smoli, tam na koncu pa po lesnem oglju, nakupičenem pod podreški v črnih vrečah in svobodno. Milijoni so ležali tu, starec pa je javkal: »Težki časi! Težki časi! Vse mota vzeti vrag. Štrajkarji nas podavijo. Blaga toliko, a vagonov ni na razpolago. Obupno! — In zdaj še splošna omejitev železniškega prometa! Zadušimo se v lastnih produktih! Trst je prenapolnjen, Reka pa zaprta. — Strašno! Vse noči ne spim od skrbi. Ako pojde tako dalje, izprežem. Umaknem se na Trsovo, pa naj se Stanko ubija naprej, če hoče.« Nato se je tegotil na konkurenco bosanskih šum, ki jih eksploatirajo ti prekleti čifuti: Eislern, Worthieb, Koertner, Geza Kohn in kakor se zovejo. Polovico prekrasnih državnih gozdov v Bosni imajo v zakupu ti državni parasiti: posekajo ogromne množine lesa ter ubijajo z nizko režijo in nizkimi cenami vsako konkurenco. Joj! V ministrstvu sede menda sami nevedneži, ki ne slušajo strokovnjakov. Država izgublja milijone, a vsa poštena konkurenca jedva še sope. Ali pa vladata korupcija in provizionarstvo. Potrpežljivo je Stepišnik poslušal starčeve tožbe, saj ga je tako poučil Tribnik. »Javkal ti bo kakor berač ob božji poti. Ti pa mu samo pritrjuj in ga občuduj. Kar na debelo ga hvali!« Tako je torej Stepišnik vzklikal le: »Resnično! Tako je! Iz duše mi govorite!« In je končno izjavil: »V Sloveniji pa ste vendarle firma, ki ji ni niti približno podobne! He, med prvimi ste! Vse vas priznava in občuduje. — O, da bi imel le stotinko vašega znanja in ugleda! Lahko je vašemu gospodu sinu, ki ima takega učitelja in očeta v vas, gospod Kromar. Ako sploh kdo, ste vi zaslužili visoko odlikovanje.« Kromarju so se razlezle skrbi polne gube na obrazu in zadovoljno se je smehljal. »Nič stokanja več!« je rekel. »Saj se vam pač prav tako godi, kajne? Ampak ne damo se ...« Stepišnik je bil oprezen in ni priznal ničesar: »Ne, ne damo se. Meni je treba le več reda v hiši — sposobne žene in gospodinje — nekaj kapitala, da izplačam sestro, da nabavim še par novih strojev; potem me prospevanje naše tovarne prav nič ne skrbi. — Ej, kako krasne živali!« Od hiše sem je pritekla tropa lovskih psov. Veselo je lajala in skakala okoli družbe. Za psi je prihajala Elza, visoka in resna. V športni obleki, preprosti in trezni. Niti prijazen nasmehljaj ji ni šinil preko obraza, ko mu je molče ponudila veliko, a skrbno gojeno roko. Le svoje temne oči je zapičila v njegove, kakor bi mu hotela v videti v dušo. Poljubil ji je roko. »Občudujem gospoda papana in gospoda brata. A zavidam ju tudi za tako gospodinjo. Nedavno na Trsovem in danes tu; povsod vidim vašo osebo ... Vaše oči, vaše roke, vašo voljo! Meni bi bilo treba nujno vsega tega!« »Saj imate gospo mamo in gospodično sestro!« je dejala Elza hladno. »Oče, ki mi je umrl pred tremi leti, ju žalibog ni tako vzgojil. Zdaj je prepozno, sam sem za vse ...« »Jaz sem se vzgojila sama. Pred petnajstimi leti, ko je umrla naša mama, sem iskala v delu spočetka utehe, potem sem izprevidela, da je moje delo podjetju potrebno in zdaj delam iz veselja. Brez dela mi ni pravega življenja,« je pripovedovala Elza. »Niti meni ne,« je pritegnil Stepišnik. »A preveč ga je. Tovarna je velika, osebja mnogo —« »Vem. Opisal mi ga je gospod Tribnik. Lepa industrija!« Stari in mladi Kromar sta se bavila s psi ter korakala pred njima, ki sta zaostajala in zaostala. »Kar idita v pisarno! Prideva že za vama!« jima je zaklicala Elza. »Ali hočete pogledati mojega Romea?« se je ozrla v Stepišnika. »Včasih sem mnogo jezdarila —« »A zakaj ne več?« je vprašal in stopil v konjski hlev. Dva krasna ježna konja sta stala ondi. »Sami mi je dolgočasno. Stanko ne utegne, ker vedno potuje, oče pa je prestar. In vi?« »Ne znam, a naučim se. In jazdarila bova skupaj. — Hočete, gospodična?« »Tole Julijo? Stankova je, a mi jo podari, če hočem.« Božala je po vratu visoko črno kobilo. »Hočete, gospodična Elza?« Ponudil ji je obe roki. Zopet je v njegove zapičila svoje oči, molčala nekaj trenutkov, potem pa vprašala: »Pa resno hočete?« »Resno. Nestrpen sem ...« »Jaz ne. Ne mudi se mi ...« »Nihče vas ni želel tako, kakor jaz! V vas bi našel ženo in tovariša, ki sta mi tako silno potrebna.« Tedaj mu je dala roke. »Žena in tovariš ... da, to vam hočem biti.« Poljubil ji je roko in si jo položil na laket. Roko v roki sta odšla v pisarno. Nato je ostal na obedu. Popoldne so napravili izlet v dveh avtih v Podgorico. Elza je šofira sama. <center> * * * </center> Olga je pričakovala, da prejme v torek ali vsaj v sredo Jankovo pismo. Toda pisma ni bilo niti v četrtek, niti v petek. Njen nemir je naraščal. Mirila se je, se karala, izzivala svoj ponos. Zaman. Postalo ji je neznosno. Torej je bila njena slutnja vendarle prava! In Tribnik je povedal resnico? Bila je kakor izgubljena. V razredu je gledala pred seboj petdeset otroških obrazov, a ni videla nobenega; čula je toliko glasov, a razumela ni nobenega. Ker videla je le Jankov obraz in slišala le njegov glas. A duša ji je bolestno vpraševala v daljavo: »Kaj misliš, Janko? Kaj praviš moj ljubi?« Ždela je doma in z vsemi čutnicami poslušala tja ven; kaj se godi ondi? Kaj mi grozi od ondod? A v duši ji je odgovarjal glas: Izdal te je! Nikoli več ga ne bo! A stresla je glavo: »Lažeš! Janko me ne izda. Ne more, ne sme me izdati! Ljubi me in ljubi Erno. Mož je, častnik, kavalir! Prisegel mi je ...« »Ali zakaj ni prišel in zakaj mi ne piše? Mar je zbolel? Morda se mu akcija za sanacijo denarnih težkoč ni obnesla? Obupan je in brez utehe? Ali je odpotoval in pride pismo šele jutri?« V soboto zjutraj pa se ni mogla krotiti več. Napisala mu je pismo. »Nikoli se Ti nisem vsiljevala in tudi tole pismo Ti pišem proti svojemu ponosu. Sramujem se, ko se ponižujem in Te prosim: piši ali pridi sam! Pridi in ponovi strašne besede Tribnikove. Ubij me, če res hočeš, dušo in srce sam in ne uporabljaj podleža za rablja! Ljubim Te! Ljubim! — Zato imej usmiljenje z menoj in stori konec naglo — nemudoma! Te negotovosti ne morem prenašati več ...« Ko je dopisala, se ji je odprl vir solz in jokala je brezkončno. Zaman si je izpirala oči, ostale so ji steklene in obrobljene, obraz pa ji je bil suh in bled. Z naporom poslednjih sil je sedela v šoli in le mehanično vršila dolžnost. Med odmorom je šla v zbornico, sedla v kot za mizo in strmela v kup šolskih zvezkov pred seboj. Manica se je prismejala k nji in jo objela okoli ranjen: »Duša, kaj pa je s teboj? Bolna?« »Bolna ... Jedva čakam, da pojdem domov.« »Jokala si?« »Glava me boli. — Ležat pojdem — ne čakaj me in pusti me samo. — Umiriti se moram.« »Kaj se je zgodilo?" »Nič. Ne izprašaj! Bolna sem — idi!« Manica je začudena odšla. Ko pa je Olga dvignila pogled, je videla, da jo gleda katehet Rožanec. Nasproti za mizo je sedel in čital brevir. Prijazno se je poklonil, njegove oči pa so izpraševale: čemu tako tužna? Posiljeno se mu je nasmehnila, sklonila glavo, si jo naslonila na roko in iznova strmela predse. Ko je minil premor in so odhajali tovariši in tovarišice v razrede, se je Rožanec približal Olgi. »Žalostna? A ne samujte in ne molčite! Potožite in laže vam bo ... Verjemite da dež za solncem mora priti.« »Zame menda nikoli več!« »Tudi za vas ... Toda zdajle ne utegneva. Ako mi zaupate, pridite, da se pogovorila. Za vsako rano najdemo zdravilo ali pa jo izrežemo. Do svidenja!« Strmela je za njim. Kakor bi bila steklena, ji je videl v dušo. »Dober človek. Srce vidi pač dalje kakor oko in sliši ostreje kakor uho. Iz oči in glasu mu gledata dobrota. Kar bi se čulo pri vsakomer drugem kot vsiljivost, je pri njem sočutje in volja, da bi pomagal ...« Olgi se je razjasnilo v duši. Za tugo mora priti nova radost. Mirnejša je odšla domov. Zopet je upala, da dospe jutri Jankovo pismo, ki jo osvobodi skrbi in sumenj. Ali pa jo preseneti in se pripelje sam. In pismo je res prišlo. »Predraga moja! Nikoli Ti nisem pisal teže kakor danes. Ves teden se mučim sam s seboj, a najraje bi zgrabil revolver in storil konec. Ljubim Te, kakor nisem ljubil še nobene ženske, a usoda hoče tako, da Te za ženo vzeti ne morem, ne smem. Povedal sem Ti že često, da je mati glavni dedič tovarne in da sva dobila s sestro vsak le delež. Sin edinec sem in mati me ima nepopisno rada. A prav zato, pravi, ne dovoli nikdar, da bi se zvezal z dekletom, ki ni vsaj iz enako bogate in ugledne hiše. Prijatelj Tribnik Ti je povedal, kako stojimo. — In mati je zaprisegla, da izroči rajši tovarno moji sestri, ako je ne poslušam. Sestra naj se omoži z možem, ki ji ga ona določi, jaz pa naj si iščem srečo po svetu, koder in kakor mi drago. Vidiš, takole mi grozi dan na dan. Stvari torej ni kar naglo prelomiti. Veruj mi, da sem nestrpno čakal trenutka, ko mi postaneš žena. Trudil sem se, da bi pregovoril mater. Vedno sem se nadejal, da ji izženem predsodke. Upal sem, da se končno vendar sprijazni z mislijo na Te. Zaman. Prosim Te, potrpi, zaupaj mi in verjemi, da Te ljubim. Ako nočeš ostati več v Trsteniku, pridi v Ljubljano; tu ali kjer hočeš, Ti uredim udobno stanovanje. Pusti službo, vzemi k sebi mater in Ernico ter živi svobodno kakor neodvisna dama. Vsak mesec Ti dam, kolikor potrebuješ in Vas oskrbim, da ne boste pogrešali ničesar. Jaz pa Te bom povečal in ljubila se bova zvesto, pa naj se zgodi karkoli. Makar da bi se res moral oženiti z drugo žensko: nikoli ne prestanem biti Tvoj. Olga, samo Tvoj. Inteligentna ženska si. Zato sem odkritosrčen. Saj vem, da me razumeš in izprevidiš, da danes ne morem in ne smem storiti drugega. Strašna je današnja doba; vse je kupčija. Rešiva se s svojo ljubeznijo v zatišje, kamor ne seže podli svet in ostaniva srečna vzlic vsemu in proti vsemu! — V tej nadi ostajam Tvoj Janko.« Olga je strmela predse. Saj ni mogla verjeti, da čita resnično Jankovo pismo. Končno je planila, zmečkala pismo, ga raztrgala na koščke ter cepetala po njih. Tak podlež. Gotovo se že ženi in je poslal Tribnika samo zato, da jo pripravi na svoj zločin. O, prav je slutila; nikoli več ga ne bo k nji; izdal jo je, prodal se je drugi! In sedla jo k mizi ter napisala: »Gospod! — Moški vašega poštenja, vaše vesti in vašega značaja je v mojih očeh propalica! Prosim, da me ne poznate več! — Olga.« Nato je stekla na ulico, vrgla pismo v poštno skrinjico in se vrnila. Krčila je pesti in sikala: »Ti lopov! Tako še nisi bil ponižan in kaznovan! Ko prečitaš moje pismo, boš sodil o ženskah drugače. Dovolj je bilo mojega omahovanja in samozatajevanja. Jutri končno zveš istino. Zdaj sva bot — in pred očmi mi ne smeš nikoli več!« Ako se ne premisli. Morda pa se le že premisli? Morebiti mu postane žal ... Spomni se, kako sta se ljubila, kako sta bila srečna. In se vrne. Zaradi hčerke se mora vrniti, saj jo ljubi in je ponosen na angelsko lepo dete. Naenkrat ji je postalo grozno, padla je na postelj in zaječala: »Moj Bog, takle naj bo konec?« Strašno se je varala. Janko je bil kakor vsi drugi: slabič, brezvestnež, eden izmed tolikerih, ki bi hoteli le uživati, ki imajo polna usta sladkih besed in priseg, a ob besedi »žrtev« izgube pogum in značaj. Zaman so bili vsi upi, vse njene žrtve, vsa njena zvestoba: ona ostane nezakonska mati. V posmeh, kvečjemu v pomilovanje svetu. In otrok ostane nezakonček. Povsod zaničevan, odrivan zbadan. Učiteljica nezakonska mati; kdo jo spoštuje, kdo ji zaupa? Kakor za duhovnike je tudi za učiteljice čistost zakon, ki se brez kazni in sramote ne sme pogaziti. Kaj jo čaka poslej in kaj bo z otrokom? In njena mati! — Kako prenese to sramoto? Trdno je mati doslej verovala, da jo Janko vzame za ženo; kako naj ji pove zdaj, da o zakonu ni več govora? Zase, za svojo čast je ravnala pravilno, saj se kot pošteno dekle ni mogla vesti prav nič drugače. Toda je li ravnala modro in na korist otroka in matere? Zamajal se ji je ponos, omahnila ji je trma. Ne, ni ravnala pravilno. Mislila je le na svojo čast — preošabna je bila, preveč sebična, zato je pozabila na usodo hčerkino in materino. Prenaglila se je. Togota ji jo omračila razsodnost. Ponižati bi se bila morala, se odpovedati vsaj začasno — saj kdo ve, morda bi jo bil Janko vendarle še vzel — vsaj po smrti svoje matere, ko bi postal samosvoj in neodvisen. Potajiti bi se bila morala, se zadovoljiti z Jankovo ponudbo že zaradi otroka in matere. Koliko je priležnic, ki jim svet poljublja roke in jih spoštuje kakor najbolj čestite zakonske žene! In koliko je bivših priležnic, ki so postale končno le prav ugledne žene! Pa če bi tudi ne dosegla nikoli tega; zaradi bodočnosti otrokove bi se morala žrtvovati. Materi ne sme biti za otroka nobena žrtev pretežka. Naj bi si pomežikoval svet, se ji za hrbtom posmehoval — kaj ji mar! Samo da bi dela hčerki dobro vzgojo, samo da bi materi olepšala zadnja leta življenja. Ah, čemu se ni ponižala! Zakaj se ni žrtvovala! Slaba mati je — slaba hči ... Že dolgo je begala po sobi, zdaj pa se je ustavila, pogledala na uro in se odločila. »Odpeljem se v Ljubljano in poiščem Janka. Še je čas! Ponižam se, — vse sprejmem, kar mi ponuja Janko. Za hčerko! Za mater! In — ah — tudi zase! Saj ga še vedno ljubim!« Užalil jo je, ponižal. Vendar ga hoče prositi, naj ji odpusti, da je pisala tako odurno in sirovo. Živci so bili krivi, samo živci ... Oprosti naj ji, vzame naj jo s seboj, stori naj ž njo kar hoče; samo proč odtod! Nervozno je oblekla in odhitela. Zadnji čas je, da ujame brzovlak. V dveh urah bo že lahko pri Janku. Gotovo se začudi, a razveseli, ko jo zagleda. In potem se dogovorita. Vse se mora poravnati. Strah, da bi zamudila vlak, je podil Olgo, da je tekla po ulicah. Nič se ni brigala za ljudi, ki so se čudili lepi učiteljici, da dirja kakor paglavka. V stolpu pa je udarila eno in takoj nato se je oglasil veliki zvon, ki je vabil v cerkev. Po Olgi je zagomazelo. Zaboga, že ena! Cele tri ure se je pomišljala. Vlak odhaja v par minutah. Z obema rokama je oprijela krilo, ga dvignila nekoliko, da se ji ni opletalo okoli kolen ter se spustila v dir. Nikjer ni bilo človeka, a pred postajo je že stal vlak, iz stroja mu je švigal stolpčast dim, železničarji so begali ob vozovih in potniki so vstopali. Tedaj je lokomotiva zabrlizgala, zadnja vratca vagona so se zaloputnila, sprevodnik je skočil na vlak, ki je začel odhajati. »Zaman! Zaman!« je čula iz klopotanja njegovih koles. Opotekala se je in vedela le eno: »Konec, konec je!« Tema je bila okoli nje, dasi je z neba sijalo solnce; neizmerno žalostno, prazno in tiho se ji je zdelo vse, dasi so po jagnedih prepevali ščinkavci in sinice ter je prihajala od nekod vesela melodija harmonike. Kakor senca se je vlekla po poti ob reki, ki je vršala globoko spodaj po skaloviti strugi. <center> * * * </center> »Kdor se loti cerkve, bo premagan! Kralji in cesarji so bili ponižani in osramočeni, ker so se drznili upreti papežu. Peter skala stoji, je stala in bo stala, zakaj niti pekel ji ne more do živega. To si zapomnite, možje, pa zbogom!« Pravkar se je poslavljal župnik od tropa mož, meščanov in kmetov, ko je vstopil Rožanec. Vrnil se je šele iz cerkve od desete maše in pridige. Ko je zajtrkoval spodaj v obednici in slišal, da je v župni pisarni več ljudi, je stopil gor, da morda pomaga župniku. Imela sta navado, da sta se pred obedom pred župniščem nekoliko izprehljala in nato skupno obedovala. Možje pa so že odhajali. Ostal je samo Jamnik, po domače Petruz, bogat popotnik iz Zabrežja. »Prosim, svetujte mi, gospod župnik!« je dejal pravkar. »Kaj naj storim, gospod kaplan? — Žena mi je izpridila s hlapcem.« Kratko in jasno je razloži svojo zakonsko nesrečo. »Kakšna sramota za faro,« se je ogorčil župnik. »Držati bi bili pač morali ženo na uzdi. Premehki ste bili, Petruz, zato je podivjala. Cerkev ve, kako je presojati ženske. A zakonci ste zaslepljeni in mislite, da si najlaže ohranite žensko zvestobo, ako ji dajete potuho. Zdaj vidite!« Močno se je razburil župnik, Petruz pa je vzdihoval in zmajeval z glavo. »A kaj naj storim?« je vprašal. »Taka ženska — kako naj mi bo še gospodinja? — In otroka! Kdo jima bo zdaj mati? Pa tudi jaz — saj nisem še tako star. O, Bog, že dva dni in dve noči premišljujem, a ne vem, kam naj se obrnem. Tako velika hiša — toliko poslov! Da mi je to storila!« Jeza in bolest sta bili v njegovi tožbi. »A ona? Kaj pa pravi? Ali se kesa?« je poizvedoval župnik. »Kajpak. Zmerja me in trdi, da je nedolžna. Naposled je povezala nekaj reči in odšla domov v Sračje. Kesanja pač ne pozna — vlačuga!« »Vidite, Jamnik. Jaz bi mislil in dejal, takole težavno stvar je treba parkat še prepasti. Prenagliti se ne smete. Vi niste stari, a ona je precej mlajša. Morda se je samo enkrat spotaknila in le slučajno padla. Gruntu je gospodinja potrebna in vam in otrokom je potrebna ...« je razmišljal župnik glasno, ne da bi bil vedel, kam bi krenil z besedo. »Saj to je! A čemu bi jaz trpel za ženine grehe? Zakaj naj bi se zmajala Petruzova hiša, ako je padla ona? — Vrag jo vzemi! K advokatu pojdem, da naju ločijo — vi, gospod župnik, pa mi pomagajte, da dobim drugo, boljšo, pametno ženo in gospodinjo!« je dejal Jamnik. Župnik je dvignil roke. »Za božjo voljo, kaj vendar mislite! Sodnija vas lahko loči, a cerkev vas zakonske zveze ne odveze nikoli. Nemogoče! Do smrti ste in ostanete njen mož in iznova oženiti se ne morete nikoli več!« »Pa to je krivično! To ni pametno, gospod župnik! Ako me žena ne mara, zakaj naj bi jaz zato postal menih! Če je ona ničvrednica, zakaj bi si jaz ne smel vzeti poštene druge ženske? — To ni mogoče! Le premislite: leta in leta naj živim sredi mladih dekel, mar naj bom med njimi kakor hrastov panj? — Nemogoče! In kdo naj se mi briga za otroke, posle, živino, polje. Prepleta reč, da jo je moral sam satan premotiti,« se je togotil Jamnik. »Ali dovolite, da jaz izpregovorim z vašo ženo ...?« se je oglasil kaplan. »Zakaj pa ne?« je dejal Jamnik posmehljivo. »A kaj dosežete s tem? Če bi me tudi na kolenih prosila odpuščanja, tega ji vendar ne morem nikoli odpustiti.« »Ali ste vi brez greha?« je vprašal kaplan. Ostro ga je gledal v oči in ponovil: »Slamnik, povejte: mar ste vi brez greha? — Ali imate pravico očitati ženi nezvestobo? Ne, nič ne odgovarjajte meni! Sami s seboj se pomenite in potem šele sodite; ampak sebe in ženo sodite enako! Dolžnosti imata iste.« V zadregi se je dvignil Jamnik. »Vi obračate, gospod kaplan,« je dejal negotovo. »O ženi smo govorili, ženo sem zalotil v kamri, — mene ni zalotil nikoli še nihče! Meni se ne more očitati niti toliko, kolikor je za nohtom črnega!« »Da, res je; le Bog vse vidi in vse ve. A z ženo smem govoriti, kaj ne? In tudi vaše besede o ločitvi in o novem zakonu ji povem. — Potem pa se pogovorimo dalje. — Ali je vam tako prav?« »Prav. Morde — no — saj sem jo imel rad. — Storite kar je pametno in koristno za hišo in otroke!« je odgovoril Jamnik, vzel palico in odšel. »Izvrstno ste ga prijeli,« se je smejal župnik. »To je bila poteza, ki mi slučajno ni prišla na misel. — Ampak vaše posredovanje ostane v vsakem primeru brez uspeha.« »Zakaj?« »Ker se prešuštvo ne da izbrisati nikoli več. — Morda ga pozabljajo meščani, toda kmetje ne. Kmet gleda na zakon drugače kakor meščani, ciniki, moralni nagniteži. Kmet nezvestobe nikoli ne pozabi. Prešestnico ali ubije ali zapodi od hiše. Komprimisa kmetiški zakonec ne pozna. Naj kmetiški fant ne. Ali niste čitali? Fant vojak se je ustrelil, ko je zvedel, da mu je ljubljeno dekle nezvesto. Da, naš kmet čuti žensko nezvestobo kot neodpustljiv greh in neizbrisen madež. Kajpak so dandanes tudi že med kmeti pokvarjenci. Vojna jih jo okužila. Zlasti mladino. A v splošnem so taki vendarle še izjema!« Odšla sta šetat pred župnišče in razpravljala do obeda. »Sumim, da Jamnik laže ali vsaj pretirava,« je dejal kratko kaplan. »Pazite: morda laže tudi ona!« je menil župnik. »Lahko se osmešite. Jaz bi ju pustil na miru. No, pa kakor hočete.« Ob dveh popoldne je imel Rožanec v cerkvi nauk. Po svoji navadi je po obedu odšel tudi to nedeljo na izprehod ob reki, da bi se po ovinku vrnil preko mostu v mesto in cerkev. Toplo in prijetno je sijalo solnce. Mesto na drugi strani je slikovito ležalo po obronkih visoke planote, na kateri so se širila polja in logi, med njimi vasi in selišča. Reka je drvela, šumela in se penila okoli skal, ki so se bile odkrušile od bregov in zdrknile v globoko strugo. Lep je bil razgled s samotne poti za reko. A Rožanec ga je užival že tolikokrat in danes se je pečal le s pridigo, ki jo je sestavjal v duhu. O zakonu in devištvu, o čistosti in razuzdanosti je nameraval govoriti. Doživljaj s Čelešnikovimi in Žlogarjevimi posli, pogovor z župnikom in Jamnikom o prešostvu in zakonski zvestobi mu je vzbudil misli, ki jih je hotel razpravljati z lece. Zamišljen je korakal dalje. Naenkrat se je zdrznil. Iz skupine hrastičev, jedva sto korakov pred njim, je pritekla ženska. Roke je dvigala nad glavo, si zakrivala obraz, švignila poševno preko ceste s krikom izginila z nabrežja. »Zaboga, samomorilka!« mu je šinilo skozi možgane in že je na vso moč tekel ter se oziral po pomoči. Nikjer ni bilo človeka. Naj li sam skoči v valove? Čolni so še daleč tam ob mostu. Kaj naj stori, da jo reši? Zgrabil je vejo borovca, da bi se spustil po strmem obrežju navzdol, a upehan je obstal. Pod potjo je zagledal Olgo. Ležala je nezavestna na obrazu. Gost grm je zadržal njeno telo, da ni zdrknilo strmoglavo v vodo. Dvignil jo je, oprtal na ramo, plezal vkreber in jo nesel na travo pod hrast. Pokleknil je, si njen gorenji život naslonil na koleno ter jo klical. A ni se prebudila. Telo ji je drgetalo in lice, bledo in sivo, se je zdrizalo. Ko bi imel vode! Šumela in grgotala je pač tam spodaj, tu pa ni bilo pri roki niti kaplje. Tako jo je mogel le stresti in klicati, ji dvigati glavo, ter jo polagati na tla. Končno je spregledala, zavzdihnila. Spoznala ga je. »Gospod katehet,« se je začudila. Nato pa je zajokala! »Moj Bog! Moj Bog!« »Ali morete vstati! Dovolite, da vas spremim domov?« jo je vprašal sočutno. »Postalo vam je slabo. Padli ste — se onesvestili. Bolni ste, — zdravnika pokličem.« Olga pa je jokala. »Oh, čemu še živim! Ne, nisem bolna. Le tako strašno sem nesrečna, da sem želela umreti!« je povedala. »Ubožica! Tako mlada — in umreti? Hudo ste morali trpeti! Slutil sem. — Na obrazu, v očeh sem vam čital. — Zakaj me niste poslušali, zakaj niste prišli? Duhovnik sem, vaš tovariš, vaš prijatelj, če hočete. — Zaupajte se mi, gospodična Olga; morda vendarle najdeva lek za vaše gorje.« »Ni ga! Samo smrt — večna tema!« »Ne, ne. Glejte, kako krasno sije solnce. Tudi vam sije. Bog se smeje na vas in vas pozivlje, da živite, da ste srečni in dajete srečo družini. Verjemite, nobena noč ni tako črna, in dolga, da bi je ne pregnala zlata in rožnata zarja! Ali, smrt prihaja vedno prezgodaj, zakaj živeti je sreča. Vsaka bilka rada živi, najmanjši črv se brani umreti. A človeku je življenje uživanje v delu, dobroti, ljubezni, občudovanju krasote nebeškega stvarstva, čudovosti božanskih isker v človeških izumih. O, sreča je živeti, gospodična Olga!« Tiho je ihtela vase in si tiščala robec na oči. On pa ji je govoril o luči, ljubezni in življenju, ki so najvišja sreča, zvezani med seboj tako močno, kakor tema, mržnja in smrt, edina nesreča človečkih vrlin, ki so le razcveli popki bolesti in skrbi. Kal dolgo prenašane bolesti prinaša kot sad vse zmakujočo moč volje in krasote božansko blagega srca. Po bolesti se vzpne človek do popolnosti. »Pojdiva, Vse vam zaupam,« je dejala Olga. Šla sta počasi ob reki, krenila čez most, dospela v vas in prišla od nasprotne strani in zopet preko drugega mostu nazaj v mesto. Srečala nista nikogar. Ljudje so bili že doma, ker je bilo do popoldanskega cerkvenega opravila še pol ure. V kratkih stavkih mu je povedala tragedijo svoje ljubezni. V Ljubljani se je bila na neki veselici takoj po prevratu seznanila z Jankom Stepišnikom. Vse je plamtelo od sreče, da smo Slovenci postali svobodni in smo pod jugoslovanskim kraljem končno udruženi v veliki državi. Vsak Slovenec je nosil takrat srce na dlani, dušo na jeziku. Objemal bi se bil z vsakim človekom. Bili smo pijani od sreče in ponosa. Tudi ona je šla z materjo na tisto veselico. Petje, godba, govori in vzklikanje, kakor bruhanje ognjenika, ki se je končno osvobodil napetosti. Neznanci so se radosti razgovarjali in si stiskali roke, kakor bi si bili prijatelji že davno. In takrat je prišel Janko k njuni mizi. Niti predstavil se jima ni, nego je kar prisedel in njima pripovedoval. Očaral je mater in njo. Eleganten častnik, ki je bil med vojno v tolikerih deželah, je videl toliko lepega in doživel toliko strašnega. In šele polagoma je zvedela iz njegovega pripovedovanja, da je sin edinec tovarnarja bogataša. O, nič ji ni dvoril, le njegove oči so ji govorile, da mu je všeč. Nič si ni domišljala zaradi tega, a ko sta se z materjo vrnili domov, sta si povedali, da se še nikoli nista tako srečali s tako simpatičnim mladeničem. Štirinajst dni nato je prišel Janko semkaj in jo poiskal v stanovanju. Slučajno, mimogrede z avtom. Da ji sporoči materin pozdrav; v Ljubljani jo je bil srečal, spremljal domov in se razgovarjal o njej. Tako je pravil. A vedela je, da je prišel nalašč in le zato, da vidi zopet njo. Samo nekaj minut je ostal, toda njegove oči so ga izdajale. In ko je bila zopet v Ljubljani, jo je našel in naj je bila kjerkoli; Janko je prihitel za njo, prisedel, se pošalil in pokramljal ž njo in mamo. Kaj bi tajila. Materi, vdovi skromnega uradnika, se je Janko prikupil, ona pa ga je vzljubila. Saj je bil tako lep, moder, energičen mož! A zatajevala se je in se vedla vedno resnobno. Prav dobro se je zavedala, da je revna učiteljica. Toda po nekaterih mesecih je začel prihajati celo k materi na dom in je govoril ž njo o meni, kakor da je čisto naravno, da postaneva mož in žena. Mater je bilo sram, ko ga je morala sprejemati v sebi s skoraj beraškim pohištvom, a bila je nepopisno srečna. Le meni ni rekel dolgo nobene besede o svoji nameri. — Naenkrat mu je umrl oče; zadela ga je kap. Janka pa ni bilo dolgo več niti k mami niti k meni. Skrivaj sva jokali vsaka zase in če sva ga omenili, sva druga drugi dopovedovali, da nisva gojili nade v skupno bodočnost. Tovarnar je in gotovo se skoro oženi, kajpak. Govorili sva hladno, a srce nama je krvavelo. A prišel je zopet, me vpričo mame objel in zagotavljal, da je bil z dušo vedno pri meni. Zaradi očetove smrti je imel toliko dela, da nikakor ni utegnil priti k nama. Seveda sva bili nepopisno srečni. On pa je prihajal odtlej skoraj vsako nedeljo par ur semkaj v Trstenik in mi prisegel, da me vzame za ženo takoj, ko se uredi tovarna in se izplača sestri poslednji obrok dediščine. To pa se zgodi v par mesecih. Človek sem, mlada, vročega srca, vroče krvi, gospod katehet. In tako se je zgodilo meni, kakor že tolikerim. Obupala bi bila, toda znal mi je izposlovati daljši bolniški dopust. Malone leto dni sem ostala pri materi; rodila sem hčerko, jo dojila nekaj mesecev, potem pa zopet nastopila službo. Mati se je preselila, in zdaj mislijo ljudje, da ima na reji tuje dete. Jaz pa vidim hčerko jedva vsaka dva meseca. Detetu je že poldrugo leto, a Janko prisege še ni izpolnil. Vedno se je nanovo izgovarjal. Materi in meni pa je postajal položaj neznosen. Lani me je snubil posestnik Novak, letos me je snubil knjigovodja Kropar, a odklonila sem ju, dasi sta prijetna človeka. Kaplan se je zdrznil ob Novakovem imenu ter naglo vprašal: »Odkod poznate Novaka?« »Že iz let na pripravnici v Ljubljani; on gimnazist, jaz preparandka; samo dve leti je bil pred menoj. Značajen, nežen mož je — moderen, podjeten človek!« je odgovorila Olga. »Torej vam je simpatičen?« »Da, zelo. Vem, da me ljubi še vedno — vzklic vsemu. Le jaz bi ga ne mogla ljubiti ...« »Mislite? A se varate. Kakor mesec se izpreminja srce. Na svojo srečo. Zakaj sicer bi bilo življenje neznosno.« »Ljubiti resnično je mogoče le enkrat.« »A če se človek zave, da je ljubil nevredneža ali nevrednico ter najde bitje, ki ... — No, prekinil sem vas. Prosim, pripovedujte dalje.« In Olga je slikala svoja vedno bridkejša razočaranja z Jankom, svoje težke slutnje in končno današnjo katastrofo. Pripovedovala mu je o svojem ogorčenju nad Jankovo ponudbo, svojo divjo bolest, obup in pripravljenost na vsako žrtev zaradi hčerke in matere. Ko je zamudila vlak, se je zgrozila sama nad seboj, uvidela je, da je Janko uničil ne le njeno bodočnost, nego zlomil tudi njen značaj in ponos. Pripravil jo je tako daleč, da je hotela postati njegova sužnja. Tedaj se je uprlo vse v nji. Preveč je pretrpela ponižanja, muk in sramote ter se čutila najbolj nesrečno bitje na vsi zemlji. In hotela je skočiti v reko. »Sirota!« je dejal kaplan. »Rad bi snel vsaj polovico bremena z vaših ramen, a dati vam morem le nekaj besed. Ne obupajte! Bog ni hotel vaše smrti in vas je rešil. Živite! je njegov ukaz. Le On ve, ni li za vas sreča, da ste pisali tovarnarju, tako odločno in da ste zamudili vlak. Le On ve, čemu je bilo to dobro. Njegova volja je, da ste omagali, preden ste storili usodni korak v reko. — Vsakdo nosi svoj križ in pada pod njim; toda za nobeno ceno ne smemo obležati pod njegovo pezo in ne dati po njem zmečkati. Bog hoče, da vstajamo, in stopamo dalje in vedno navzgor. Zaupajte: vse se izpremeni, in kjer vidite danes le temo, posije morda skoro najlepše solnce ... In nikar si ne domišljujte, da ste najbolj nesrečno bitje! Spoznali ste ljubezen — imate lepo dete, dobro mater, krasen poklic — ne, mnogo sreče uživate — a so ljudje, ki niso užili ne tega ne onega ter nimajo nikogar na svetu. In vendar moško prenašajo svoj križ. In nosili ga bodo do konca. — Torej kvišku glavo! — Pred vašim domom sva. Samo še to prosim: ne storite ničesar, ne da bi se prej posvetovali z menoj. Prijatelj sem vam. In verujte: ta beseda v mojih ustih ni fraza!« »Hvala! Ne pozabim vaših besed. — Zbogom!« <center> * * * </center> Anton Naglič, učitelj idealist, je umrl še prav mlad ter ostavil vdovo z napol odraslo hčerjo, Marijo. Dobro vzgojena Marija, lepo in živahno dekle, se je kmalu omožila z ljubljanskim trgovskim potnikom Novakom. Dobila sta sina edinca Ivana, ki pa ni maral trgovskega poklica. Šel je na gimnazijo. Oče mu tega ni branil. Jakob Rožanec, klepar v delavnici Južne železnice, se je uženil s preprostim delavskim dekletom. Imela sta več otrok. Tudi njun najmlajši sin Milan bi bil kakor njegovi bratje delavec. Toda za nadarjenega dečka se je zavzel njegov učitelj. Poslal ga je na ljubljansko gimnazijo, mu preskrbel pri dobrih ljudeh nekaj podpor in kmalu tudi majhno ustanovo. Že v četrti šoli si je Milan pomagal s inštrukcijami. Dijaka Milan in Ivan sta postala na gimnaziji tovariša in prijatelja. Milan je mnogo prihajal v Novakovo hišo, in dečka sta ostala do mature nerazdružljiva. Nato sta se jima pota ločila. Ivan Novak je odšel v Klosterneuburg, Milan Rožanec pa je imel višje želje: hrepenel je po filologiji. A roditelja mu nista mogla pomagati. Kako naj profesionist Južne železnice vzdržuje sina na dunajski univerzi! V hiši je za šestero želodcev često nedostajalo kruha. Vrhu tega pa je Milanu, vitkemu, visokemu gimnazistu, mati že vsa zadnja leta prigovarjala, naj bo »pameten« in naj se umakne nadaljnji bedi in borbi za vsakdanji kruh. Postane naj duhovnik. Potem bo preskrbljen. Živel bo lahko neodvisno in se bo posvečal neoviran knjigam, pisanju in klavirju. Nadarjen je, sposoben; brez dvoma bo lahko hitro napredoval v poklicu. Profesor lahko postane, še doktor, samo če bo hotel, in veljalo ga ne bo nič, zakaj vse plačata škof in cerkev, kakor sta že marsikomu. Oče je pritrjeval materi: »V vsakem drugem poklicu boš na slabšem. Na Dunaj ali v Gradec, vidiš, da ne moreš, k pošti ali železnici greš lahko, ampak delo ondi pač ne bo zate, ker je z večine mehanično. Če se oženiš in dobiš par otrok, ti služba ne prinese niti toliko zaslužka, da bi bil vedno dobro oblečen in dvakrat na dan sit. V lemenatu pa te preskrbe z vsem in služb boš potem imel na izbero. Da! Samo od tebe je odvisno, da napreduješ, katehetski izpit napraviš in lahko prideš na šole.« Milan je uvideval, da je res »najbolj pametno« ako opusti hrepenenje po nedosežnih idealih in da se sprijazni z mislijo, da postane duhovnik. A ljubil je dekle. Včasih je sanjaril, da bo njegova žena; pesniška pisma ji je pošiljal, a končno ji je položil svojo usodo v roke. Vprašal jo je, kaj naj stari; ona pa ni marala nositi odgovornosti. Pritrdila je mnenju materinemu in mu svetovala, naj gre za ciljem, ki je zanj najugodnejši. Težko je bilo Milanu, a mladost in izpremenjeno življenje v semenišču sta mu pomagala, da je prebolel prvo ljubezen. In počasi je odmrl v asketičnih vajah vsem mikom sveta, se poglabljal v misterije vere ter se utrjeval bolj in bolj v zavesti, da postane delec cerkve, ki ji je avtoriteta močnejša kakor vsem prestolom na zemlji. Zopet je bil odličnjak, in knezožkof ga je hvalil pri vsaki priliki. Ko je bral prvo sveto mašo, je bil sirota. Roditelja sta mu umrla, bratje in sestre pa so se razkropili po svetu. Milan je bil žalosten, a knezoškof ga je razveselil z vestjo, da ga ne pošlje na kmete, nego takoj v Trstenik, kjer bo imel svojim spodobnostim ugodnejšo okolico. Mesto je ležalo ob reki, pod zelenimi gorami, in tik njega so se vrstile vasice, ki so spadale pod mestno župnijo. Rožanec je bil tem zadovoljnejši v tem okolju, ker do Ljubljane z brzovlakom ni imel daleč. Dela ni bilo preveč; mal samostan ga je prevzemal toliko, da sta stari župnik in mladi kaplan upravljala faro izlahka. Rožanca je zlasti veliko katehetstvo: stik z mladino ga je osveževal, občevanje z ostalim učiteljstvom pa, čeprav bolj mimogrede, navezovalo na življenje. (se nadaljuje) tcybn6bnme0dwxo5trnoqjai4itkqc2